Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, 45/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 59/99 – odl. US, 70/00, 51/02, 108/03 – odl. US in Uradni list RS, št. 72/05) ter 112. člena Statuta Občine Vojnik (Uradni list RS, št. 82/98 in 68/02) je Občinski svet Občine Vojnik na 26. redni seji dne 30. 3. 2006 sprejel

Statut določa temeljna načela za organizacijo in delovanje Občine Vojnik, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov, javnih služb, način delovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in druga zakonsko določena vprašanja skupnega pomena v občini.

Območje Občine Vojnik (v nadaljevanju: občina) obsega območja naslednjih naselij: Arclin, Beli Potok pri Frankolovem, Bezenškovo Bukovje, Bezovica, Bovše, Brdce, Čreškova, Črešnjevec, Črešnjice, Dol pod Gojko, Dedni Vrh pri Vojniku, Frankolovo, Gabrovec pri Dramljah, Globoče, Gradišče pri Vojniku, Homec, Hrastnik, Hrenova, Ilovca, Ivenca, Jankova, Kladnart, Koblek, Konjsko, Landek, Lemberg pri Novi Cerkvi, Lešje, Lindek, Lipa pri Frankolovem, Male Dole, Nova Cerkev, Novake, Podgorje pod Čerinom, Polže, Pristava, Rakova Steza, Razdelj, Razgor, Razgorce, Rove, Selce, Socka, Straža pri Dolu, Straža pri Novi Cerkvi, Stražica, Tomaž nad Vojnikom, Trnovlje pri Socki, Velika Raven, Verpete, Vine, Višnja vas, Vizore, Vojnik, Zabukovje, Zlateče in Želče.

Občina varuje koristi svojih občanov. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene s področnimi zakoni, ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država in za to zagotovi sredstva.

Občina je pravna oseba. Sedež občine je v Vojniku, Keršova ulica 8.
Uprava Občine Vojnik uradno posluje tudi z elektronskim naslovom, katerega naslov je obcina@vojnik.si. Sporočila, prejeta na navedeni naslov, redno pregleduje in sprejema tajništvo Občine Vojnik.
Občina ima svoj grb, pečat in zastavo, kar je določeno s predpisom.
Občinski praznik Občine Vojnik je 4. oktober.

Osebam, ki so za občino in njen razvoj posebej zaslužne, lahko občinski svet podeli občinska priznanja. Posebej zaslužne posameznike lahko imenuje tudi za častne občane občine.
Pogoji, postopek in pravice, ki so povezani s podelitvijo priznanj in z imenovanjem za častnega občana, se opredelijo z odlokom.

Območje občine je razdeljeno na ožje dele občine, (v nadaljevanju) krajevne skupnosti Frankolovo, Nova Cerkev in Vojnik.
Krajevne skupnosti so deli občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, promoženjskem, finančnem in pravnem smislu.
Krajevne skupnosti so pravne osebe javnega prava.
Premoženje, s katerim upravlja KS, pomeni del skupnega premoženja Občine Vojnik.
Krajevne skupnosti sestavljajo naselja:
Frankolovo:
1. Frankolovo, Verpete
2. Rakova Steza, Straža pri Dolu, Stražica
3. Bezenškovo Bukovje, Rove
4. Brdce, Črešnjice, Podgorje pod Čerinom
5. Beli Potok pri Frankolovem, Lindek
6. Lipa pri Frankolovem,
7. Dol pod Gojko, Zabukovje
Nova Cerkev:
1. Nova Cerkev
2. Hrenova h. št. 1-25, Polže, Vizore
3. Razdelj, Novake, Straža pri Novi Cerkvi
4. Homec, Landek, Zlateče
5. Čreškova, Socka, Velika Raven
6. Trnovlje pri Socki, Selce
7. Hrenova h. št. 26-37, Lemberg pri Novi Cerkvi, Vine
Vojnik:
1. Cesta ob Hudinji, Pot v Konjsko, Konjsko in Lešje
2. Cesta v Šmartno, Pot v Lešje
3. Ahtikova ulica, Arclinska cesta, Belakova ulica, Cesta talcev, Murnova ulica, Preložnikova ulica, Pristovškova ulica, Žlavsova ulica
4. Brezovnikova ulica, Cesta v Tomaž, Celjska cesta, Čufarjeva ulica, Kašova ulica, Kratka pot, Petelinškova ulica, Prušnikova ulica, Tomaž nad Vojnikom, Ulica bratov Jančar, Voduškova ulica
5. Keršova ulica, Krožna pot, Parmova ulica, Pot na Dobrotin, Škoflekova ulica, Ulica Stanka Kvedra, Vinterjeva ulica
6. Dedni Vrh pri Vojniku, Globoče, Ivenca, Višnja vas
7. Črešnjevec, Ilovca, Jankova, Kladnart, Male Dole, Razgorce in Želče
8. Bovše, Bezovica, Gabrovec pri Dramljah, Gradišče pri Vojniku, Hrastnik, Pristava in Razgor
9. Arclin.
Pobudo za ustanovitev krajevne skupnosti ali za spremembo njenega območja lahko poda zbor krajanov ali 5,0% volivcev na območju, kjer naj bi bila ustanovljena, ali z območja, na katera se nanaša sprememba. Občinski svet mora pobudo obravnavati.
Pred ustanovitvijo krajevne skupnosti ali pred spremembo njenega območja mora občinski svet na zborih občanov ali na referendumu ugotoviti interes prebivalcev posameznih območij v občini, kjer naj bi bila ustanovljena krajevna skupnost oziroma območja, na katerega se nanaša sprememba. Odločitev na referendumu je sprejeta, če je zanjo glasovala večina volivcev, ki so se udeležili referenduma.
Odločitev o oblikovanju nove krajevne skupnosti sprejme občinski svet.
Krajevna skupnost lahko za svoje območje določi krajevni praznik, grb in zastavo.

Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora, četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet in razpiše predčasne volitve:
1. če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane;
2. če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane, oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, s predpisi in z akti občine;
3. če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna, uporabljajo nenamensko.
Občinski svet lahko s spremembo statuta ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da njen obstoj ni v interesu občanov na njenem območju. Pred spremembo statuta se interes občanov za obstoj krajevne skupnosti preveri na zboru občanov posamezne krajevne skupnosti, katero se namerava ukiniti. Sprememba statuta, s katero se ukine krajevna skupnost, začne veljati šele po izteku mandata sveta krajevne skupnosti.

Za zadovoljevanje skupnih interesov in potreb krajevna skupnost sodeluje z občinskimi organi in službami na naslednjih področjih:
a) na področju gospodarstva, stanovanjske in komunalne dejavnosti:
– organizirajo prostovoljno delo in zbirajo finančna sredstva v obliki krajevnega samoprispevka ter v drugih oblikah za urejanje lokalnih potreb na svojem območju,
– skrbijo za vzdrževanje objektov in naprav, ki so v njihovem upravljanju,
– skrbijo za oskrbo naselij s pitno vodo, za javno kanalizacijo, javno razsvetljavo, vzdrževanje parkov in javnih zelenic ter urejanje zunanjega videza hiš in naselij;
b) na področju družbenih dejavnosti:
– spremljajo socialno problematiko na svojem območju in predlagajo ukrepe za njihovo reševanje,
– organizirajo in izvajajo razne oblike socialnega varstva: sosedsko pomoč za starejše ljudi, klube za starejše ljudi, socialno patronažo, sodelujejo pri reševanju stanovanjskih vprašanj, predlagajo dodelitev denarne pomoči materialno ogroženim občanom, sodelujejo pri izvajanju pomoči in nege na domu za starejše ljudi,
– dajejo mnenja v zvezi z namestitvijo v domovih za ostarele, opozarjajo na razmere in premoženjski status ostarelih oseb,
– sodelujejo s strokovno socialno službo pri izbiri skrbnikov za mladoletnike in odrasle osebe, rejniških družin za otroke, odkrivanju prizadetih otrok in mladine ter izvajanju strožjega nadzorstva pri mladoletnih prestopnikih,
– v primeru ogroženih družin spremljajo razmere, v katerih živijo družine z otroki, in predlagajo ukrepe za izboljšanje teh razmer,
– dajejo pobude in proučujejo potrebe glede denarnih pomoči otrokom, ki so te pomoči potrebni,
– skrbijo za ohranitev naravnih lepot in zgodovinskih posebnosti, zlasti spominskih obeležij,
– sodelujejo pri vzdrževanju objektov in naprav, namenjenih telesnovzgojnim in kulturnim dejavnostim,
– pospešujejo razvoj društvenih dejavnosti na svojem področju,
– izvajajo posamezne naloge v miru in v vojni ter na področju zaščite in reševanja občanov, za katere jih določi pristojni organ občine (štab CZ, župan),
– sodelujejo z občinskim svetom in njegovimi organi pri izvrševanju občinske politike in nalog na območju krajevne skupnosti,
– izvajajo naloge skupnega pomena za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v sodelovanju s pristojnimi občinskimi organi,
– opravljajo druge zadeve, za katere je pristojna krajevna skupnost.
Občinski svet lahko v izvajanje krajevne skupnosti prenese naslednje naloge:
1. lokalne javne službe,
2. vzdrževanje lokalnih cest in javnih poti ter drugih javnih površin,
3. upravljanje s premoženjem, namenjenim za potrebe krajevnega prebivalstva,
4. predhodno obravnavo vprašanj iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in njene prebivalce,
5. pospeševanje kulturnih in drugih društvenih dejavnosti.
Občinski svet lahko s sklepom prenese upravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v upravljanje krajevne skupnosti. Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva.
Kadar občinski svet zahteva predhodno mnenje organov KS pred odločanjem o interesih krajanov te skupnosti, so mu ga njeni organi dolžni posredovati.

Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti. Svet odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost, in tistih, ki sta mu jih poverila občinski svet ali župan.
Svet krajevne skupnosti:
1. sprejema statut krajevne skupnosti,
2. voli predsednika sveta KS in podpredsednika,
3. sprejema letni finančni načrt in letni program dela v soglasju z občinskim svetom,
4. sprejema zaključni račun KS,
5. voli predsednike in člane komisij sveta krajevne skupnosti,
6. odloča o predlogih komisij sveta krajevne skupnosti,
7. daje predloge za razvoj gospodarstva, reševanje komunalne in stanovanjske problematike v krajevni skupnosti,
8. na svojem območju spremlja problematiko s področja šolstva, zdravstva in sociale ter
9. predlaga ukrepe za njihovo razrešitev,
10. predlaga razpis referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka,
11. sodeluje z občinskim svetom in njegovimi organi pri izvrševanju nalog na območju krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti ima naslednji komisiji:
1. Komisijo za okolje in prostor ter komunalo,
2. Komisijo za socialna vprašanja.
Svet krajevne skupnosti lahko ustanovi tudi druge komisije kot svoja delovna telesa.
O ustanovitvi mora obvestiti občinski svet.
Predstavniki posameznih občinskih odborov in komisij ter delavci občinske uprave na predlog sveta KS prisostvujejo sejam sveta krajevne skupnosti, kadar se obravnava problematika z njihovega delovnega področja.
Svet krajevne skupnosti redno oziroma najmanj kvartalno poroča županu o svojem delu in sklepih.

Za volitve članov sveta krajevne skupnosti se smiselno uporabljajo določbe Zakona o lokalnih volitvah.
Svet krajevne skupnosti volijo volivci s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti za štiri leta.
Člani sveta krajevne skupnosti se volijo po vaških skupnostih po večinskem načelu. Vsaka vaška skupnost ima po enega člana v svetu krajevne skupnosti.
Redne volitve v svete krajevnih skupnosti se opravijo istočasno kot redne volitve v občinske svete.
Volitve v svete krajevnih skupnosti razpiše župan.

Delovanje krajevne skupnosti se financira:
1. iz občinskega proračuna,
2. s prihodki iz upravljanja s premoženjem,
3. s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb,
4. s plačili za storitve,
5. s samoprispevki.
Krajevna skupnost se ne sme zadolževati. Prihodki in odhodki morajo biti zajeti v finančnem načrtu krajevne skupnosti in so sestavni del občinskega proračuna.
Za realizacijo nalog, ki so določene z zakonom, ter nalog, ki jih v letnem planu opredeli Občina Vojnik, so sredstva zagotovljena v občinskem proračunu. Za predhodno dogovorjene naloge se lahko del sredstev prenese na žiro račun krajevne skupnosti, ki s temi sredstvi razpolaga v imenu občine, ali pa se finančne obveznosti iz tega naslova poravnavajo direktno z žiro računa Občine Vojnik.
S sredstvi, ki jih krajevne skupnosti pridobivajo iz naslova upravljanja z vodovodi, s pokopališčem ali z drugimi področji, krajevna skupnost razpolaga v okvirih sprejetega letnega plana. Sredstva, ki jih kot neto efekt s tem pridobivajo krajevne skupnosti, se namenjajo za razvojne naloge na območju krajevne skupnosti.
Za zadovoljevanje in uresničevanje potreb in interesov krajanov lahko KS pridobiva sredstva iz drugih virov, kot so: prostovoljni prispevki krajanov, podjetij, drugih organizacijskih skupnosti, s samoprispevkom, z delom in na druge načine.
S tako pridobljenimi sredstvi KS razpolaga v svojem imenu in za svoj račun.
Občina Vojnik ne prevzema finančnih obveznosti za naloge oziroma programe, ki s krajevno skupnostjo niso bili predhodno pisno usklajeni. Posamični pravni posli nad
10% letne višine obveznih rezerv občine so veljavni le ob soglasju župana.

Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava, ki nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun v okviru nalog, ki so določene s tem statutom oziroma podrobneje z odlokom o krajevnih skupnostih v Občini Vojnik.
Krajevno skupnost zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti.
Krajevne skupnosti odgovarjajo za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, občina pa odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno.
Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, njene pravice, obveznosti in premoženje preidejo na občino, oziroma na krajevno skupnost z lastnostjo pravne osebe, ki nastane z združitvijo ali razdružitvijo prejšnjih krajevnih skupnosti.

Občina lahko v skladu z zakoni poseduje, pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, ustanavlja in vodi javna podjetja ter v okviru sistema javnih financ določa svoj proračun.

Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena ("izvirne naloge"), ki jih določi s tem statutom in z zakoni, zlasti pa:
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena, tako da:
– sprejema statut in druge splošne akte občine;
– sprejema proračun in zaključni račun občine;
– načrtuje prostorski plan ter sprejema prostorske akte;
– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti.
2. Upravlja občinsko premoženje, tako da:
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem;
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja;
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi premičnin in neprimičnin;
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine, tako da:
– spremlja in analizira gospodarske rezultate občine;
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini;
– oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski razvoj;
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine;
– pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov, z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov.
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj, tako da:
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov;
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine;
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg;
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo in prenovo stanovanj;
– v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj;
– sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov.
5. Skrbi za lokalne javne službe, tako da:
– ustanavlja lokalne javne službe;
– sprejme splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb;
– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb;
– nadzira delovanje javnih lokalnih služb;
– gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave;
– zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči.
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost, tako da:
– ustanovi vzgojno-izobraževalni, zdravstveni zavod in zagotavlja pogoje za njegovo delovanje;
– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov;
– sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom;
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov;
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev.
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele, tako da:
– spremlja stanje na tem področju;
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju;
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in istitucijami.
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekracije, tako da:
– omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju;
– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost;
– z dotacijami vspodbuja te dejavnosti;
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine.
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja, tako da:
– izvaja naloge, ki jih določa zakon, uredbe in druge predpise s področja varstva okolja;
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja;
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja;
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih;
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.
10. Upravlja, gradi in vzdržuje:
– lokalne javne ceste in druge javne poti;
– površine za pešce in kolesarje;
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča;
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter
– ureja promet v občini.
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč, tako da v skladu z merili in normativi:
– organizira reševalno pomoč v požarih;
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč;
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami;
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih nesreč;
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in s štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo;
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami.
12. Izdeluje obrambne dokumente, v katerih:
– določa organizacijo in način dela v vojnem stanju tako, da zagotovi nepretrgano opravljanje nalog iz svoje pristojnosti;
– načrtuje potrebne organizacijske, materialno-tehnične in kadrovske rešitve za izvajanje nalog in pristojnosti v vojni, ki jih vlada ali ministrstva prenesejo na občino;
– zagotavlja delovanje gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, katerih ustanovitelj je občina, za opravljanje proizvodnje in storitev v vojni.
13. Ureja javni red v občini, tako da:
– sprejema ustrezne splošne akte;
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine;
– ureja lokalni promet in določa prometno ureditev;
– organizira občinsko redarstvo;
– izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami;
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno;
– opravlja druge nalogev okviru teh pristojnosti.
14. V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
– inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti;
– ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za potrebe občine;
– določanje namembnosti urbanega prostora;
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja;
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami;
– mrliško ogledno službo in
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.

Občina opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva na podlagi pisne zahteve statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov.
Za potrebe iz prejšnjega odstavka občina na podlagi pisne zahteve pridobiva od upravljavcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež ali premoženje oziroma del premoženja v občini, ter o prostoru.
Občina pridobiva in obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti.

Po predhodnem soglasju občinskega sveta lahko država z zakonom prenese na občino opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti – prenesene naloge.
Za prenesene naloge zagotavlja država občini tudi ustrezna sredstva za njihovo opravljanje.

Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor. Organi občine se volijo oziroma imenujejo za štiri leta. Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina njihovih članov.
Poleg teh organov ima občina še naslednje organe:
– Občinsko volilno komisijo,
– Štab civilne zaščite,
– Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.

Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in občinskih odborov ter na druge načine, ki jih določata statut in poslovnik občinskega sveta.
Za javnost dela je odgovoren župan oziroma druga oseba, ki jo župan pooblasti.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave. Javnost dela se zagotavlja tudi z obveščanjem v uradnem glasilu Občine Vojnik.

Občinski svet ima 18 članov in je najvišji organ odločanja v občini. Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandatna doba članov se začne s potekom mandatne dobe prejšnjih članov sveta, traja pa do prve seje novo izvoljenega sveta. Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.

Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine;
– sprejema odloke in druge občinske akte;
– sprejema poslovnik za svoje delo;
– sprejema prostorske in druge plane razvoja občine;
– potrjuje začasne nujne ukrepe;
– sprejema občinski proračun in zaključni račun;
– daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino;
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane odborov in komisij občinskega sveta;
– imenuje volilno komisijo za lokalne volitve;
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta;
– določa organizacijo in delovno področje občinske uprave na predlog župana;
– odloča o izločitvi tajnika občine ali župana in v primeru izločitve o stvari tudi odloči;
– odloča o pridobitvi nepremičnin, katerih skupna vrednost presega vrednost 1% proračuna za tekoče leto;
– odloča o odtujitvi nepremičnin in o odsvojitvi delov nepremičnega premoženja;
– odloča o najemu posojila in dajanju poroštev, razen o najemu kratkoročnih posojil med letom;
– razpisuje referendum;
– daje pobudo za sklic zbora občanov;
– določa nadomestilo za člane občinskega sveta, nadzornega odbora in drugih odborov ter komisij;
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe;
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin;
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote;
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon.

Funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo župana, s članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino glasov navzočih članov, razen
– statuta, ki se sprejme z dvotretjinsko večino vseh članov,
– poslovnika, ki se sprejme z dvotretjinsko večino navzočih članov, in
– ko gre za odločanje o ustanovitvi pokrajine, je potrebno dvotretjinsko soglasje vseh članov.
Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko to sklene občinski svet na predlog župana ali najmanj ¼ članov sveta.

Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.

Seje občinskega sveta sklicuje in vodi župan. Župan lahko za vodenje seje občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če nastopijo razlogi, da župan ne more voditi že sklicane seje občinskega sveta, jo vodi podžupan, če pa tudi ta ne more voditi seje, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami statuta občine in poslovnika občinskega sveta, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če župan seje občinskega sveta ne skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta opravlja občinska uprava.

Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan na lastno pobudo ali pa na predlog četrtine članov sveta. Dnevni red lahko predlagajo vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta, skupaj z zahtevo za sklic seje. O sprejemu in dopolnitvi dnevnega reda odloči občinski svet.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti določen čas rezerviran za vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta predstavnikom občinskih odborov in županu, ter odgovore nanje.

Seje občinskega sveta so javne. Svet lahko sklene, da se javnost izključi, če to terja javni interes.
Člani odborov imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta. Predstavniki odborov in komisij so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo zadeve z njihovega področja.

Občinski svet ima naslednje odbore in komisijo – stalna delovna telesa:
1. Odbor za družbene dejavnosti;
2. Odbor za finance in občinsko premoženje;
3. Odbor za okolje in prostor ter komunalo;
4. Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja;
5. Odbor za gospodarstvo in turizem;
6. Statutarnopravno komisijo.
Občinski svet ima občasni delovni telesi:
1. Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed članov občinskega sveta;
2. Komisijo za vloge in pritožbe.

Odbori in komisija opravljajo naslednje naloge:
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja:
– predlaga svetu potrditev mandatov članov sveta in župana;
– predlaga svetu kandidate za organe sveta in druge organe, ki jih voli in imenuje svet;
– občinskemu svetu in županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini;
– obravnava višino nagrad in povračil za neprofesionalno opravljanje funkcij;
– pripravlja ostale predloge, ki se nanašajo na volitve, imenovanja in razrešitve, razen če statut občine in poslovnik občinskega sveta ne določata drugače;
– pripravlja predloge za imenovanja, ki se nanašajo na izvajanje ustanoviteljskih pravic občine v javnih zavodih in gospodarskih službah lokalnega pomena;
– v skladu z zakonom predlaga nadomestila in povračila za uspešnost občinskih funkcionarjev, predsednikov in članov delovnih teles in delavcev, ki opravljajo strokovna, administrativna in tajniška opravila za delovna telesa občinskega sveta, opravlja druge naloge, določene s statutom, poslovnikom občinskega sveta in poslovnikom komisije.
Odbor za družbene dejavnosti:
– obravnava vprašanja v zvezi z izobraževanjem, s kulturo, socialo, z zdravstvom, s športom in z rekreacijo;
– daje mnenje občinskemu svetu v zvezi z ustanovitvenimi akti javnih zavodov, ki opravljajo družbene javne službe lokalnega pomena;
– skrbi za varovanje naravne in kulturne dediščine;
– opravlja druge zadeve s področja družbenih služb in sociale;
– predlaga obseg proračunskih sredstev za področje dejavnosti svojega delovnega področja.
Odbor za finance in občinsko premoženje:
– obravnava osnutek občinskega proračuna in njegove izvršitve;
– daje mnenje občinskemu svetu glede nakupa, prodaje in najema občinskega premoženja, o katerem odloča občinski svet;
– predlaga občinskemu svetu ukrepe za zagotovitev neprofitnih in socialnih stanovanj;
– daje mnenja občinskemu svetu o aktih in predpisih s področja financiranja, stanovanjske problematike in premoženja;
– daje pobude nadzornemu odboru za pregled občinskega proračuna ali njegovega dela;
– daje mnenje glede drugih zadev, ki se nanašajo na občinski proračun in občinsko premoženje;
– predlaga obseg proračunskih sredstev za področje dejavnosti svojega delovnega področja.
Odbor za okolje in prostor ter komunalo:
– sodeluje pri prostorskem planiranju in predlaga občinskemu svetu spremembe;
– predlaga občinskemu svetu ukrepe za zaščito in izboljšanje ekoloških pogojev v občini;
– daje mnenje občinskemu svetu v zvezi z akti s področja svojega delovanja;
– predlaga občinskemu svetu ukrepe za hitrejši in skladnejši razvoj komunalnega gospodarstva v občini;
– obravnava vprašanja glede upravljanja in delovanja lokalnih javnih služb;
– predlaga občinskemu svetu prioritetni vrstni red investicij s področja svojega delovanja;
– predlaga velikost funkcionalnega zemljišča k objektom;
– obravnava druga vprašanja s področja urbanizma, varstva okolja, urejanja prostora in izgradnje komunalne infrastrukture;
– predlaga obseg proračunskih sredstev za področje dejavnosti svojega delovnega področja.
Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja:
– predlaga ukrepe in daje mnenja občinskemu svetu v zvezi s problematiko pospeševanja in hitrejšega razvoja kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah v občini;
– daje predloge občinskemu svetu za subvencioniranje razvoja kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah v občini;
– daje mnenje občinskemu svetu o aktih s tega področja;
– predlaga ukrepe na više in strmo ležečih območjih za ohranjanje poseljenosti, odpravo zaraščenosti in razvoj razpršenih kmetij;
– obravnava druga vprašanja razvoja podeželja;
– predlaga obseg proračunskih sredstev za področje dejavnosti svojega delovnega področja.
Odbor za gospodarstvo in turizem:
– predlaga občinskemu svetu ukrepe za hitrejši razvoj malega gospodarstva in turizma;
– daje mnenja občinskemu svetu o aktih s tega področja;
– daje mnenja glede vprašanj s področja gospodarstva in turizma;
– sodeluje s subjekti malega gospodarstva in turizma in jih povezuje z drugimi institucijami, ki skrbijo za razvoj gospodarstva in turizma;
– obravnava druga vprašanja s področja malega gospodarstva in turizma;
– predlaga obseg proračunskih sredstev za področje dejavnosti svojega delovnega področja.
Statutarnopravna komisija:
– pripravlja predloge za spremembo statuta v skladu z zakoni;
– pripravlja predloge za spremembo poslovnika občinskega sveta;
– daje mnenja in predloge k predlaganim odlokom in drugim splošnim aktom;
– pripravlja predloge statutov krajevnih skupnosti.

Občinski odbori in komisije imajo 5 ali 7 članov.
Občinski svet imenuje člane odborov in komisij izmed svojih članov, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov. Delovno telo občinskega sveta vodi član občinskega sveta; članstvo v komisiji ali odboru ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
Člani odbora ali komisije so imenovani, če je za kandidatno listo glasovala večina vseh prisotnih članov sveta.
Predsednike odborov in komisij imenuje praviloma občinski svet, sicer jih volijo člani odborov in komisij izmed sebe.

Odbori in komisije občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s statutom občine in poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz svoje pristojnosti in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.

Občinski svet lahko ustanovi tudi druge komisije in odbore kot svoja delovna telesa, ki v okviru svojega delovnega področja:
– predlagajo svetu sprejem odločitev iz njegove pristojnosti;
– nadzorujejo delovanje občinskih javnih služb;
– obravnavajo pravilnike in druge akte;
– poročajo o svojem delu občinskemu svetu;
– obravnavajo predlog proračuna.

Na predlog najmanj četrtine svojih članov lahko občinski svet začne postopek za nezaupnico odboru ali komisiji. Nezaupnica je izglasovana, če je zanjo glasovala večina vseh članov občinskega sveta.

Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine;
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna;
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor izvaja nadzor:
– proračuna in zaključnega računa proračuna občine;
– finančnih načrtov in zaključnih računov krajevnih skupnosti;
– finančnih načrtov in zaključnih računov uporabnikov proračunskih sredstev; nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov in organizacij, porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem ter ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev.
Če nadzorni odbor v okviru svoje pristojnosti ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, mora o kršitvah v roku petnajst dni obvestiti župana občine, občinski svet občine, pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije.
Vsak član nadzornega odbora ima pravico zahtevati in dobiti podatke od občine, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor.
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme občinski svet.

Občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja imenuje nadzorni odbor. Nadzorni odbor šteje 5 članov.
Župan in predsednik nadzornega odbora ne smeta biti iz iste stranke.
Konstitutivno sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzoča večina članov nadzornega odbora. Občinski svet imenuje člane nadzornega odbora najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Občinski svet v primeru prenehanja mandata nadzornemu odboru ali posameznemu članu nadzornega odbora med trajanjem mandata le-te imenuje v roku 45 dni od datuma sklepa o prenehanju mandata nadzornemu odboru, oziroma posameznemu članu nadzornega odbora.
Predsednika nadzornega odbora izvolijo člani nadzornega odbora na prvi seji.
Člani nadzornega odbora opravljajo svojo funkcijo neprofesionalno.
Kandidacijski postopek pri imenovanju članov nadzornega odbora vodi komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja.
Predlog kandidatov za člane nadzornega odbora na osnovi javnega poziva komisije podajo občani in politične stranke. Kandidati za člane nadzornega odbora morajo izpolnjevati naslednja pogoja: imeti najmanj višjo stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske, pravne ali tehnične smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj iz stroke. Pisni predlog kandidata za člana se predloži komisiji v roku, ki ga določi komisija. Komisija na podlagi predlogov oblikuje odprto listo kandidatov za člane nadzornega odbora in jo predloži v obravnavo in sprejem občinskemu svetu. Občinski svet glasuje o posameznih kandidatih po vrstnem redu, kot ga je predložila komisija.
Glasovanje je tajno. Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili največje število glasov.

Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan člani svetov ožjih delov občine, direktor, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
Strokovno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavlja strokovni delavec občinske uprave, ki ga v soglasju z županom določi direktor občinske uprave.
Posamezne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec. Izvedencu pripada plačilo, ki se določi v pogodbi, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence.
Glede razrešitve člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi iz določbe statuta, ki velja za člane občinskega sveta, župana in podžupana.
Razrešitve opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandatne dobe članov občinskega sveta.
Nadzorni odbor je dolžan pri svojem delu izločiti iz nadzora in odločanja člana nadzornega odbora v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Izločitev lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in sam član nadzornega odbora. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov.

Delo nadzornega odbora je javno.
Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, in spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.
Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdela poročilo s priporočili in predlogi.
Poročilo nadzornega odbora mora vsebovati obvezne sestavine določene v aktu, ki ga na podlagi zakona določita pristojni ministrstvi.
Občinski svet, župan ter organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročilo nadzornega odbora ter upoštevati njegova priporočila in predloge v skladu s svojimi pristojnostmi.
Nadzorni odbor mora podati polletno poročilo o porabi sredstev za prvo polletje.
Nadzorni odbor mora vsako leto pripraviti poročilo o svojem delu in porabi sredstev v preteklem letu ter ga posredovati županu in občinskemu svetu do konca meseca marca naslednjega leta.

Nadzorni odbor dela na sejah. Nadzorni odbor predstavlja predsednik nadzornega odbora.
Nadzorni odbor sprejema svoje odločitve z večino glasov navzočih članov odbora.

Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotovijo v proračunu občine za posamezno leto.
Nadzorni odbor predlaga višino potrebnih sredstev na podlagi sprejetega letnega programa dela nadzornega odbora. Finančno ovrednotene načrtovane aktivnosti iz letnega programa – finančni načrt se posredujejo županu občine v skladu z roki za pripravo in sprejem proračuna občine za posamezno leto.

Nadzorni odbor je pri svojem delu neodvisen.
Nadzorni odbor z letnim programom dela določi vrste nadzora, ki jih bo opravil, in druge potrebne dejavnosti in aktivnosti v zvezi z nadzori ter ostale zadeve v zvezi z zagotavljanjem potrebnih sredstev za delovanje nadzornega odbora občine.
Občinski svet, župan in občani lahko nadzornemu odboru podajo predloge za nadzor, ki jih nadzorni odbor upošteva po lastni presoji.
Nadzorni odbor z obsegom načrtovanih aktivnosti iz programa dela seznani občinski svet in župana občine. Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v letnem programu. Če takšnega nadzora ni v letnem programu, ga mora ustrezno dopolniti.

Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti pri postopku nadzora posameznega subjekta:
– izda sklep o izvedbi nadzora, v katerem opredeli nadzorovano osebo, obseg nadzora in predvideni čas nadzora, ter ga posreduje županu in odgovorni osebi uporabnika proračunskih sredstev;
– izda pooblastilo za izvedbo nadzora posameznim članom nadzornega odbora, ki bodo izvedli nadzor, opredeli pristojnost in odgovornost posameznega člana nadzornega odbora ter pri tem upošteva izločitvene razloge, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti in jih nadzorni odbor opredeli v poslovniku;
– pooblasti člana nadzornega odbora – nadzornika, da pripravi delovni osnutek poročila, ki ga predloži predsedniku nadzornega odbora; če predsednik nanj v roku treh dni nima pripomb, se v nadaljnjem roku osem dni predloži na sejo nadzornega odbora;
– vodi evidenco o nadzoru posameznega subjekta v obliki dosjeja z delovnimi zapisi;
– izvaja nadzor na sedežu nadzorovanega subjekta in na sejah nadzornega odbora;
– obravnava in sprejme oziroma zavrne delovni osnutek poročila na seji nadzornega odbora ter določi usmeritve in rok za dopolnitev delovnega osnutka poročila, če poročilo na seji ni izglasovano;
– izdela osnutek poročila o posameznem nadzoru z navedbo predmeta nadzora, obdobja nadzora, ugotovitvami nadzora, predlogi in priporočili ter ga posreduje nadzorovani osebi in določi rok za ugovor nadzorovane osebe na osnutek poročila;
– izdela dokončno poročilo o posameznem nadzoru, z ugotovitvami nadzora, s predlogi in priporočili ter ga posreduje nadzorovani osebi in občinskemu svetu ter županu občine, ki v zvezi z dokončnim poročilom podata svoje pisno stališče in s temi stališči pisno seznanita nadzorni odbor občine.

V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila.
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.

Nadzorni odbor sprejme poslovnik o svojem delu in z njim seznani občinski svet.

Občina ima župana, ki ga volijo državljani s stalnim prebivališčem v občini na neposrednih tajnih volitvah. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno ali nepoklicno. Župan predstavlja in zastopa občino.
Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja.
Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta ter skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta.
Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razlog za zadržanje.
Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.

Občina ima enega podžupana. Podžupana imenuje izmed članov občinskega sveta župan, ki ga lahko tudi razreši.
V primeru predčasnega prenehanja mandata župana, podžupan opravlja funkcijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju mandata do razpisa nadomestnih volitev in do izvolitve novega župana.
Na predlog župana se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči občinski svet.
Ob imenovanju podžupana mora župan določiti naloge in odgovornosti, za katere pooblasti podžupana, ter z njimi seznaniti občinski svet.
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz županove pristojnosti, za katere ga le-ta pooblasti.
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan; če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.

V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, občinski svet pa se ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.

Župan opravlja naslednje naloge:
– predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje;
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna ter odloke in druga gradiva za obravnave na občinskem svetu;
– odgovarja za izvrševanje proračuna;
– odloča o najetju kratkoročnih posojil med letom;
– sprejme načrt zaščite in reševanja;
– imenuje poveljnika in štabe civilne zaščite občine in poverjenike za civilno zaščito;
– sklicuje predsednike svetov krajevnih skupnosti;
– poroča občinskemu svetu o rezultatih pri predstavljanju in zastopanju občine;
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine;
– skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta;
– sprejema sklep o javni razgrnitvi prostorsko izvedbenih aktov;
– ima splošno pooblastilo za odločanje o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja;
– odloča o pridobitvi nepremičnin, katerih skupna vrednost ne sme presegati vrednosti 1% proračuna za tekoče leto;
– določa sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi;
– nadzoruje in usmerja delo občinske uprave;
– sprejema začasne nujne ukrepe v izjemnih razmerah;
– razpisuje volitve v organe krajevnih skupnosti;
– opravlja druge zadeve, ki jih določajo zakoni in ta statut.

Županu in podžupanu preneha mandat iz razlogov, določenih z zakonom.
Prenehanje mandata zaradi nezmožnosti za opravljanje funkcije in nepogojne obsodbe na kazen zapora, daljšo od šest mesecev na podlagi pravnomočne sodbe. Županu oziroma podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pravnomočne sodbe, pisne izjave oziroma obvestila o imenovanju na nezdružljivo funkcijo ali delo v državni upravi in predloga komisije za mandatna vprašnja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razogi za prenehanje mandata. Zoper odločitev občinskega sveta lahko župan in podžupan, kateremu preneha mandat, v osmih dneh od sprejema sklepa vloži tožbo na upravno sodišče, ki o njej odloči v 30 dneh. O morebitnih pritožbah nato odloči vrhovno sodišče.
Občinski svet sprejema ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava, ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov za prenehanje mandata.
Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve.
Postopek za izvolitev novega župana ali imenovanje podžupana se lahko začne po preteku roka za vložitev pritožbe zoper odločitev upravnega sodišča oziroma po pravnomočnosti odločitve sodišča.

Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum, svetovalni referendum in ljudska iniciativa.

Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali za njen posamezni del.
Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje delovnega predsedstva zbora, ki naj zbor občanov vodi.
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj petih odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa tudi na pobudo najmanj petih odstotkov volivcev v tej skupnosti ali na pobudo njenega sveta.

Zbor občanov v občini:
– razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše lokalne skupnosti;
– razpravlja o lokalni problematiki;
– razpravlja o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov;
– razpravlja o spremembah območja občine;
– daje mnenje o zadevah iz prejšnjih alinej.

Način vložitve zahteve:
Pobudniki za sklic zborov občanov morajo vložiti pisno zahtevo pri županu najmanj 15 dni pred predvidenim sklicem. Zahteva mora vsebovati podatke o predstavniku, območje, za katerega se naj skliče zbor, predvideni datum, uro in kraj ter zadevo, za katero se sklicuje zbor.
Kadar so pobudniki volivci v občini, mora biti poleg v prvem odstavku navedenih podatkov priložen poimenski seznam s podpisi volivcev, ki vlagajo zahtevo. Poimenski seznam mora vsebovati ime in priimek, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča. Postopek odločanja o sklicu zbora, če sklic zahtevajo volivci, vodi župan.
Način sklica:
Zbor občanov je potrebno sklicati najmanj 5 dni pred predvidenim sklicem, in sicer tako, da se sklic, ki mora vsebovati datum, uro in kraj zbora občanov, zadevo in območje, za katero se sklicuje, posreduje z obvestilom gospodinjstvom ali objavi na oglasni deski oziroma se volilce obvesti na drug krajevno običajen način.
Glasovanje:
Zbor občanov lahko razpravlja o zgoraj navedenih zadevah, če je prisotnih na zboru najmanj 20% volivcev z območja, za katero je bil sklican zbor občanov.
Sklepi na zboru občanov so sprejeti, če zanje glasuje večina prisotnih volivcev. Glasuje se lahko z dvigom rok, lahko pa se opravi tajno glasovanje. Način glasovanja se določi na zboru.
Občinski svet obravnava sklepe zborov, se do njih opredeli ter s svojimi stališči seznani predlagatelja.

Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, razen o proračunu in zaključnem računu občine, ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
Občinski svet lahko razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj 5% volivcev v občini in če tako določa zakon.
Predlog za razpis referenduma je treba vložiti oziroma občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta.
Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.
Če je sprejeti splošni akt ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. Če je sprejeti splošni akt zavrnjen ali če so zavrnjene njegove posamezne določbe, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. Odločitev volivcev na referendumu zavezuje občinski svet.

Občani lahko odločajo na referendumu o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami Zakona o lokalni samoupravi in Zakona o referendumu in ljudski iniciativi, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.

Da ugotovi voljo občanov, lahko občinski svet pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše tudi svetovalni referendum. Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.

Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora vsebovati zahtevo za razpis referenduma, ki mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj 3% volivcev območja, za katero se vlaga. Seznam mora vsebovati osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča.
Pobudnik s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu. Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prejšnjim odstavkom ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče. Če upravno sodišče ugotovi, da je odločitev neutemeljena, jo razveljavi. Sodišče odloči v tridesetih dneh.
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma s podpisovanjem na seznamu ali z osebnim podpisovanjem. O načinu dajanja podpore odloči župan z aktom, s katerim določi obrazec seznama ali obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem in rok za zbiranje podpisov. Obrazca morata vsebovati jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma. Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. Državni organ, pristojen za vodenje evidence volilne pravice, overi tudi podpise volivcev na seznamu.
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.

Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu oziroma od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma. Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vsebino vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu ter določi dan, ki se šteje za dan razpisa, referendumsko območje in dan glasovanja. Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je določen s statutom občine za objavo splošnih aktov občine.

Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta, če zakon ne določa drugače. Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija. Postopek za izvedbo referenduma se izvede v skladu z zakonom.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če se je za uvedbo samoprispevka izrekla večina glasovalnih upravičencev oziroma upravičenk na določenem območju, ki so glasovali pod pogojem, da se je glasovanja udeležila večina.

Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine.

Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe 54. člena tega statuta.
Organ, na katerega je naslovljena zadeva iz prvega odstavka, je dolžan najkasneje v treh mesecih odločiti o zahtevi.

Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.

Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom.

Občinska uprava opravlja nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti.

Predstojnik občinske uprave je župan, delo občinske uprave pa neposredno vodi tajnik občine, ki ga imenuje in razrešuje župan.

Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi odloča župan oziroma po njegovem pooblastilu tajnik občine.
Kadar je v občini ustanovljenih več organov občinske uprave, pooblasti tajnik za posamezne naloge v zvezi njihovim vodenjem predstojnike teh organov, katere imenuje in razrešuje župan. O sporih glede pristojnosti med organi občinske uprave odloča župan.
O izločitvi tajnika občine ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.

Občina ne more opravljati za drugo občino nalog, ki so po zakonu ali drugem predpisu naloge občinske uprave.
Za posamezna področja dela občinske uprave se lahko z drugimi občinami ustanovi enega ali več organov.
Organ skupne občinske uprave se ustanovi s splošnim aktom o ustanovitvi, ki ga sprejmejo občinski sveti občin ustanoviteljic. Vodi ga predstojnik, ki ga imenujejo in razrešujejo župani občin ustanoviteljic. Predstojnik organa skupne občinske uprave določi sistemizacijo delovnih mest v organu in odloča o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v tem organu.

Organ skupne občinske uprave mora pri izvrševanju upravnih nalog ravnati po usmeritvah tiste občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada.
Glede vodenja skupnega organa občinske uprave, načina delovanja in financiranja se uporabljajo določbe zakona in akta o ustanovitvi.

Upravne naloge občinske uprave opravljajo tajnik, višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci.
Višje upravne delavce imenuje župan.
Administrativna dela v organih in službah občine lahko opravljajo delavci s srednjo strokovno izobrazbo.

Tajnik, višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci so upravičeni do plače, ki jo določi župan v skladu z zakonom ter načrtom delovnih mest in s pravilnikom o nagrajevanju.

Občinska uprava pripravlja in izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan.
Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.

Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja župan, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh. Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.

Tajnik skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku.
Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.

Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan.
O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občine odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.

Občina je dolžna zagotavljati obvezne gospodarske javne službe, ki jih določa zakon, in tiste, ki jih občina sama določi z odlokom.
Opravljanje lokalnih javnih služb zagotavlja občina:
– neposredno v okviru občinske uprave;
– z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij;
– z dajanjem koncesij in
– z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnosti oseb zasebnega prava.

Občina organizira naslednje obvezne javne službe:
– oskrbo s pitno vodo;
– odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda;
– zbiranje odvoz in odlaganje odpadkov;
– ravnanje s komunalnimi odpadki;
– čiščenje javnih površin;
– urejanje javnih poti, površin za pešce, kolesarje in zelenih površin;
– gasilsko službo in
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči.

Občina zagotavlja tudi izbirne javne službe, ki jih določi z odlokom:
– oskrbo naselij s plinom;
– oskrbo naselij s toplotno energijo;
– urejanje javnih parkirišč;
– javno razsvetljavo v naseljih, ki obsega razsvetljavo prometnih in drugih javnih površin;
– javni medkrajevni promet, ki obsega javni prevoz v naseljih z javnimi prevoznimi sredstvi;
– urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost, ki obsega pogrebne storitve tudi v zvezi z upepeljevanjem in oddajanjem grobnih prostorov v najem;
– urejanje lokalnih cest;
– upravljanje tržnic in živilskih sejmov;
– krasitev trgov in naselij;
– gospodarjenje z javnimi objekti;
– komunalno-informacijski sistem;
– plakatiranje in obveščanje;
– požarno preventivno služba;
– urejanje prometne in neprometne signalizacije;
– deratizacijo in dezinfekcijo;
– emisijski monitoring;
– kopališko dejavnost;
– avtobusni promet;
– odvoz nepravilno parkiranih vozil in
– taksi službo.

Dvoje ali več občin lahko zaradi gospodarnejšega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb skupaj ustanovi javni zavod in tudi javno podjetje.

Način in pogoje opravljanja lokalnih javnih služb določi občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah.

Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Občinski svet odloča o pridobitvi nepremičnin nad višino, ki je po tem statutu v pristojnosti župana, in o odtujitvi nepremičnin.

Za brezplačno pridobitev premoženja je treba pridobiti predhodno soglasje občinskega sveta, če bi takšna pridobitev povzročila večje stroške ali če je lastništvo povezano s pogoji, ki bi lahko povzročili obveznosti za občino.

Gospodarjenje s svojim premoženjem organizira občina preko svojih organov, javnih zavodov in gospodarskih javnih služb, ki jih ustanovi v skladu z zakonom in s tem statutom.
Gospodarske javne službe upravljajo z njenim premoženjem, v njenem imenu in za njen račun.
Občina z odloki natančneje uredi naloge, načine ter pogoje, pod katerimi gospodarske javne službe in javni zavodi upravljajo z občinskim premoženjem.
Občinski svet na predlog župana imenuje in razrešuje svoje predstavnike – člane, upravnih organov gospodarskih javnih služb in javnih zavodov ter potrjuje njihove letne programe in finančne načrte.

Občina pridobiva sredstva iz lastnih virov, sredstev države in iz zadolžitve.
Lastni viri občine so:
– davki in druge dajatve,
– dohodki od njenega premoženja.
Občini so zagotovljena sredstva v obsegu, s katerim lahko omogoči izvajanje ustavnih in zakonskih nalog, kar pomeni primeren obseg sredstev za financiranje lokalnih zadev javnega pomena. Če občina z lastnimi prihodki ne more zagotoviti primerne porabe, se ji zagotovijo sredstva za finačno izravnavo iz državnega proračuna.

Prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine. Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo vsi načrtovani prihodki in odhodki. Vključeni so tudi vsi prihodki in odhodki iz naslova upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem. V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine. Proračun oziroma rebalans proračuna mora stopiti v veljavo do 31. 12. tekočega leta.

Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.
Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun finansiranja.
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov.
Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti oziroma plani razvojnih programov neposrednih uporabnikov, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega načrtovanja.

Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine ter njenih nalog začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za tiste programe kot v preteklem letu, v skladu s sklepom župana o začasnem financiranju, ki traja največ tri mesece. Če tudi v tem roku ni sprejet proračun občine, se začasno financiranje lahko podaljša na predlog župana s sklepom občinskega sveta.

Župan je dolžan vsako proračunsko leto v mesecu juliju posredovati poročilo o polletnem izvrševanju proračuna. Poročilo mora vsebovati podatke in informacije, kot jih določa zakon.

Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. Za izdatke, ki v tekočem letu niso predvideni v proračunu občine, je potrebno pridobiti predhodno soglasje občinskega sveta.
V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
Za financiranje namenov, ki jih ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo predvidenih dovolj sredstev, se med odhodki proračuna predvidi tudi tekoča proračunska rezerva. O uporabi teh sredstev odloča župan.

Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine.
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje le-tega ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo, ki ne sme presegati 5% sprejetega proračuna in mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju tega posojila odloča župan.

Občina oblikuje proračunsko rezervo, v katero izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar največ do višine 1,5% prejemkov proračuna. Del sredstev se izloča v rezerve vsak mesec, dokončno pa po zaključnem računu za preteklo leto.
Izločanje v rezervo se izvrši praviloma vsak mesec, najkasneje pa do 31. 12. tekočega proračunskega leta.
Rezerve se uporabljajo za odhodke, nastale kot posledica naravnih nesreč. O porabi sredstev je določeno v odloku o proračunu.

Občina lahko oblikuje splošno proračunsko rezervacijo, katera ne sme presegati 2% prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov.
Uporablja se za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva. O uporabi sredstev odloča župan.

Občinski svet sprejme hkrati z odlokom o zaključnem računu proračunsko premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katero se sprejema zaključni račun.
Zaključni račun se predloži občinskemu svetu najkasneje do konca marca tekočega leta za preteklo leto. Občinski svet pa ga sprejme do konca maja tekočega leta za preteklo leto.

Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.

Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih potrdi občinski svet. Pogodbo o zadolževanju sklepa župan na podlagi sprejetega proračuna.
Občina se lahko zadolži le v obsegu, ki ne presega 20% realiziranih prihodkov v letu pred letom zadolževanja, brez prejetih donacij in transfernih prihodkov iz državnega proračuna za investicije in če odplačilo glavnic in obresti v posameznem letu odplačila ne preseže 5% realiziranih prihodkov, zmanjšanih za prejete donacije in transferne prihodke iz državnega proračuna za investicije.
Občina se lahko nad navedeno omejitvijo zadolži za financiranje investicij na prodročju osnovnega šolstva, stanovanjske gradnje, oskrbe z vodo in javne infrastrukture za ravnanje z odpadno vodo ter investicij, ki so sofinancirane iz sredstev skladov Evropske skupnosti. Odplačilo glavnice in obresti pa v posameznem letu odplačila ne sme preseči dodatnih 3% realiziranih prihodkov.

Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet.
Občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ do 5% realiziranih prihodkov v letu, v katerem se daje poroštvo. Izdana poroštva se štejejo v obseg možnega zadolževanja občine.

Finančno poslovanje izvaja finančno-računovodska služba, ki lahko določen del nalog prenese na zunanje institucije. V tem primeru mora skleniti sporazum, ki vsebuje razmejitve odgovornosti in obveznosti za izvajanje posameznih nalog.
Delo finančno-računovodske službe nadzorujeta župan ali tajnik in nadzorni odbor.

Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila. Splošni akti občine so lahko tudi sklepi kot materialni akti ali akti poslovanja občine. Posebni vrsti splošnih aktov sta proračun in zaključni račun.

Statut je temeljni splošni akt občine, ki vsebuje predvsem temeljna načela za organizacijo in delovanje občine, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov, razen glede organov občinske uprave, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in druga vprašanja skupnega pomena v občini.

S poslovnikom uredi občinski svet organizacijo in način svojega dela ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.

Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe. Odloki so predvsem predpisi materialno pravne narave.

Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen, ali odreja način ravnanja v takih razmerah.

S pravilnikom se podrobneje uredi izvrševanje statutarnih določb ali določb odloka. S pravilnikom se določijo tudi sistemizacija delovnih mest ter pogoji in postopek napredovanja zaposlenih na delovnih mestih v občinski upravi.

Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov in občinske uprave pri izvrševanju predpisov občine.

S sklepom se lahko ustanovijo občasna delovna telesa, kot so:
odbori in komisije določajo njihove naloge oziroma delovno področje, število članov in podobno.
Za razlago posameznih določb statuta ali odloka je pristojen občinski svet.

Postopek za sprejem odloka in drugih splošnih aktov določa poslovnik občinskega sveta.
Odloki in drugi splošni akti morajo biti uradno objavljeni v Uradnem listu RS in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
Razpisi za proračunska sredstva, do katerih so upravičene pravne in fizične osebe Občine Vojnik, se objavijo v uradnem glasilu Občine Vojnik.

Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.

Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni z zakonom drugače določeno.
O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače.
O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občine odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.

Občinski svet ali župan lahko vložita zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi posega v ustavni položaj in v pravice občine, oziroma, če s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.

Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.

Župan oziroma občinski odbor po pooblastilu občinskega sveta lahko kot stranka v upravnem sporu spodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravico na škodo javnih koristi občine.

Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali stranski intervenient, če bi v teh postopkih lahko bile oziroma če so z izdanimi akti že prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.

Občinski odbori so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki zadevajo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.

Zaradi urejanja in opravljanja lokalnih zadev širšega pomena se občina lahko povezuje v pokrajino, ki je oseba javnega prava.
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino vseh članov sveta. O nameri vključitve občine v pokrajino se lahko izvede svetovalni referendum.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo lokalne zadeve širšega pomena, ki jih pokrajina opravlja v svoji pristojnosti, organe pokrajine in način njenega financiranja.
Občina lahko sodeluje z lokalnimi skupnostmi v tujini.

Podrobnejše pristojnosti in organizacija pokrajine se bodo opredelile na podlagi veljavne zakonodaje s statutom pokrajine.

Občinski svet lahko z dvotretjinsko večino glasov vseh članov sveta sklene, da se občina poveže v druge oblike združevanja, ki so pomembne zanjo.
Na enak način odloča občinski svet tudi o navezavi prijateljskih odnosov z mesti in občinami v tujini.

Na pokrajino prenesene lokalne zadeve širšega pomena, za katere daje občina soglasje pokrajini in so določene s pokrajinskim statutom, so med drugim:
– določitev skupne lokacije odlagališča odpadkov na svojem območju;
– gradnja medobčinskih komunalnih objektov in naprav;
– gradnja in financiranje medobčinskih cest in ostale naloge v skladu z zakonom.

Člane pokrajinskega sveta predlaga in izvoli občinski svet izmed svojih članov.
Po svojem položaju je župan član pokrajinskega sveta.

Predlog za spremembo ali dopolnitev statuta lahko podajo organi občine ali skupina najmanj 5,0% volivcev v občini.

O predlogu, da se začne postopek za spremembo ali dopolnitev statuta, odloča občinski svet z večino prisotnih članov.
Če svet predlog sprejme, se osnutek sprememb ali dopolnitev statuta občine, kot ga je določil občinski svet, da v razpravo.
O spremembi ali dopolnitvi statuta občine odloči občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov sveta.

Vsi predpisi bivše Občine Celje, ki niso v nasprotju s tem statutom in so veljali na dan 31. 12. 1994, se na območju Občine Vojnik uporabljajo do sprejema novih.

Gospodarske javne službe in javni zavodi, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je Občina Vojnik, morajo svoje akte uskladiti z določbami tega statuta v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.

Prvo sejo novoizvoljenega občinskega sveta občine skliče prejšnji župan.

Z dnem uveljavitve tega statuta prenehata veljati sedanji Statut Občine Vojnik (Uradni list RS, št. 1573/11-98/7), spremembe in dopolnitve Statuta Občine Vojnik (Uradni list RS, št. 888/7-2002/7) ter Odlok o krajevnih skupnostih (Uradni list RS, št. 48/95) na območju Občine Vojnik.
Prvi odstavek 28. člena in 33. člen tega statuta se pričneta uporabljati v naslednjem mandatu po volitvah.

Delitev premoženja, ki izhaja iz preoblikovanja bivše celjske občine in oblikovanja nove Občine Dobrna, se opravi sporazumno oziroma skladno z določili zakona.

Ta statut začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.