Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o gospodarskih zbornicah (ZGZ), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 26. maja 2006.

Ta zakon ureja status gospodarskih zbornic, postopek ustanavljanja, delovanja, preoblikovanja in prenehanja gospodarskih zbornic ter preoblikovanje Gospodarske zbornice Slovenije.

Gospodarska zbornica (v nadaljnjem besedilu: zbornica) je samostojno, prostovoljno, interesno in nepridobitno združenje pravnih in fizičnih oseb, ki na trgu samostojno opravljajo pridobitno gospodarsko dejavnost.

(1) Zbornica je pravna oseba zasebnega prava.
(2) Zbornica pridobi status pravne osebe z vpisom v register.

(1) V zbornico se lahko v skladu s statutom zbornice včlanijo gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki ali samostojne podjetnice posameznice (v nadaljnjem besedilu: član). Statut ne more določiti, da so člani zbornice le iz določene panoge ali, da opravljajo le določeno gospodarsko dejavnost.
(2) Zbornica, je reprezentativna, če se vanjo združi toliko članov, da njihov prihodek od prodaje predstavlja najmanj deset odstotkov (10%) od prihodkov od prodaje v gospodarstvu Republike Slovenije za preteklo obračunsko obdobje in najmanj pet odstotkov (5%) vseh gospodarskih subjektov, ki se lahko včlanijo v zbornico po 1. odstavku tega člena. Zbornica ima pravico dostopa do podatkov iz podatkovnih baz, s katerimi utemeljuje svojo reprezentativnost, brez plačila nadomestila.
(3) Reprezentativnost zbornice se določi z odločbo, ki jo izda minister, pristojen za gospodarstvo, na podlagi vloge, ki jo poda zainteresirana zbornica. Vlogi mora biti priložen seznam članov in podatki iz prejšnjega odstavka. Delež člana, ko gre za ugotavljanje reprezentativnosti, se lahko šteje le enkrat. Član, ki je vključen v več zbornic, se mora odločiti, kateri zbornici da svoj glas za računanje reprezentativnosti.
(4) Reprezentativne zbornice poleg nalog iz 6. člena tega zakona sodelujejo zlasti:
– pri oblikovanju gospodarskega sistema in ekonomske politike ter
– v mednarodnih zborničnih organizacijah.
(5) Za potrebe analitskega dela ima reprezentativna zbornica proti plačilu stroškov priprave in posredovanja podatkov pravico od Statističnega urada Republike Slovenije pridobiti mesečne podatke o izvozu in uvozu in letne podatke o industrijski proizvodnji gospodarskih družb in podjetnikov posameznikov.
(6) V zbornico se lahko v skladu s statutom zbornice včlanijo tudi druge pravne in fizične osebe, ki želijo sodelovati pri uresničevanju ciljev in nalog zbornice (v nadaljnjem besedilu: podporni član).

(1) Ime in sedež zbornice se določita s statutom.
(2) Ime zbornice mora vsebovati besedo »zbornica« ter izražati namen interesnega združevanja ali skupno značilnost članov.
(3) Ime zbornice je v slovenščini oziroma se zanj smiselno uporabljajo določbe zakona o javni rabi slovenščine.

(1) Cilji zbornice so spodbujanje gospodarskih dejavnosti njenih članov in uresničevanje njihovih drugih skupnih interesov, opredeljenih v statutu zbornice.
(2) Zbornica za svoje člane opravlja predvsem naslednje naloge:
– zastopa interese svojih članov pred državnimi organi;
– organizira izobraževanje in usposabljanje;
– organizira obiske poslovnih delegacij, sejemske predstavitve, seminarje in konference ter druge predstavitvene dogodke;
– članom pošilja poslovne informacije in jim poslovno svetuje;
– sodeluje pri navezovanju poslovnih stikov in povezav;
– strokovno pomaga članom.
(3) Zbornica načrtuje poklicno in strokovno izobraževanje, sodeluje pri praktičnem izobraževanju ter izvaja izpite v skladu z zakonom.

(1) Delo zbornic je javno.
(2) Način obveščanja javnosti se določi v statutu.
(3) Zbornica mora register svojih članov objaviti javno na svojih spletnih straneh. Ta register mora vsebovati vsaj naslednje podatke o svojih članih: davčno številko podjetja, firmo in sedež, šifro in navedbo glavne dejavnosti člana, kot je vpisana v Poslovnem registru Slovenije, datum vstopa v zbornico ter podatek o tem, ali je član tej zbornici dal svoj glas za računanje reprezentativnosti v skladu s tretjim odstavkom 4. člena tega zakona.
(4) Član zbornice je dolžan v 15 dneh sporočiti zbornici vsako spremembo podatkov iz prejšnjega odstavka.

Z zakonom ali na njegovi podlagi se lahko zbornici podeli javno pooblastilo.

Zbornica se ustanovi tako, da se na ustanovni skupščini zbornice sprejme statut zbornice in izvoli njene organe, zbornica pa se vpiše v register.

(1) Ustanovno skupščino zbornice skličejo osebe iz prvega odstavka 4. člena tega zakona, ki želijo ustanoviti zbornico (v nadaljnjem besedilu: sklicatelji).
(2) Sklic ustanovne skupščine se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3) Ustanovne skupščine se lahko udeleži vsaka oseba, ki je lahko v skladu z zakonom in predlogom statuta članica zbornice in v roku, določenem v sklicu, prijavi svojo udeležbo na ustanovni skupščini.
(4) Na ustanovni skupščini se sprejme statut in izvoli organe zbornice z večino glasov.

Statut zbornice mora določati:
– ime in sedež zbornice;
– cilje in naloge zbornice;
– organe zbornice, postopek njihovih volitev ter razloge in način njihovega odpoklica, njihovo sestavo, pristojnosti in način odločanja;
– osebe, ki zastopajo zbornico v pravnem prometu;
– pravice, obveznosti in odgovornosti članov zbornice, podpornih članov ter njihovih predstavnikov v organih zbornice;
– način zagotavljanja finančnih sredstev, potrebnih za izvajanje nalog zbornice;
– način in postopek določanja članarine, ter kriterije za njeno določitev;
– naloge zbornice, ki se financirajo iz članarine;
– postopek za spremembo statuta zbornice;
– druge splošne akte zbornice in postopek njihovega sprejemanja;
– način in obveznosti člana pri vstopu in izstopu iz zbornice in
– način in postopek prenehanja zbornice ter prenos premoženja zbornice.

(1) Zbornico v pravnem prometu zastopa in predstavlja predsednik ali predsednica zbornice (v nadaljnjem besedilu: predsednik zbornice). Če ima zbornica generalnega tajnika ali generalno tajnico (v nadaljnjem besedilu: generalni tajnik), zastopa in predstavlja zbornico tudi generalni tajnik, če ni s statutom zbornice določeno drugače.
(2) Zbornica jamči za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Člani zbornice niso odgovorni za obveznosti zbornice.

(1) Organi zbornice so:
– skupščina,
– upravni odbor,
– nadzorni odbor in
– predsednik zbornice.
(2) Zbornica ima lahko še druge organe, če to omogoča statut.
(3) Statut zbornice lahko določi, da ima zbornica generalnega tajnika. V tem primeru ga imenuje predsednik zbornice, razen če statut ne določa drugače.

(1) Skupščina zbornice je najvišji organ zbornice.
(2) Skupščino zbornice lahko v skladu s statutom sestavljajo vsi njeni člani ali izvoljeni predstavniki članov.
(3) Če skupščino zbornice sestavljajo izvoljeni predstavniki članov, mora statut zbornice določiti način njihove izvolitve in trajanje njihove mandatne dobe v skupščini. Pri tem je treba zagotoviti, da lahko vsak član zbornice sodeluje pri volitvah predstavnikov članov.
(4) Podporni člani nimajo pravice glasovanja na skupščini zbornice.

(1) Skupščina zbornice odloča o:
– spremembah statuta zbornice;
– sprejetju letnega programa dela in finančnega načrta ter poročilih o njuni izvedbi;
– višini članarine;
– imenovanju in odpoklicu predsednika zbornice in članov upravnega ter nadzornega odbora;
– sprejetju drugih odločitev v skladu s statutom zbornice.
(2) Način sklica skupščine in odločanja na njej določi statut.

(1) Upravni odbor zbornice ima naslednje pristojnosti:
– obravnava in sprejema predloge gradiva in sklepov za seje skupščine zbornice;
– skupščini predlaga sprejetje programa dela in finančnega načrta;
– izvaja program dela in finančni načrt ter druge sklepe skupščine zbornice ter o tem poroča nadzornemu odboru;
– obravnava predloge članov o delovanju zbornice;
– opravlja druge naloge, ki jih določa statut.
(2) Člani upravnega odbora so izvoljeni za dobo največ petih let in so lahko ponovno izvoljeni.
(3) Število članov upravnega odbora določi statut.
(4) Predsednik zbornice je predsednik upravnega odbora.

(1) Število članov nadzornega odbora mora biti liho in je določeno s statutom.
(2) Član nadzornega odbora ne more biti:
– predsednik zbornice,
– član upravnega odbora zbornice in
– glavni tajnik zbornice.
(3) Člani nadzornega odbora so izvoljeni za dobo največ štirih let in so lahko ponovno izvoljeni.
(4) Predsednika nadzornega odbora izvoli nadzorni odbor izmed svojih članov. Predsednik sklicuje in vodi seje nadzornega odbora.
(5) Nadzorni odbor nadzoruje zakonitost, gospodarnost in pravilnost poslovanja zbornice in o svojem delu poroča skupščini zbornice.

(1) Za predsednika zbornice, člana upravnega in nadzornega odbora in generalnega tajnika je lahko izvoljena oziroma imenovana vsaka poslovno sposobna fizična oseba.
(2) Za odškodninsko odgovornost predsednika zbornice, člana upravnega in nadzornega odbora in generalnega tajnika se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, o skrbnosti in odgovornosti članov organa vodenja in nadzora.
(3) Če član upravnega ali nadzornega odbora med trajanjem funkcije preneha izpolnjevati katerega od pogojev za imenovanje, določenih v prejšnjih dveh odstavkih, mora o tem nemudoma obvestiti predsednika zbornice.

(1) Finančna sredstva za delovanje zbornice se zagotavljajo iz:
– članarine,
– plačil za storitve, ki jih opravlja zbornica,
– donacij,
– drugih virov,
– iz sredstev državnega proračuna.
(2) Višino članarine določi skupščina za vsako koledarsko leto.
(3) Sredstva iz pete alinee prvega odstavka tega člena se zbornici zagotovijo za opravljanje nalog, ki jih v skladu s posebnim zakonom opravlja na podlagi javnega pooblastila.

Zbornica mora za vsako koledarsko leto sprejeti finančni načrt in program dela, s katerima se določijo naloge in višina finančnih sredstev zbornice ter nameni njihove porabe.

(1) Skupščina zbornice mora za vsako koledarsko leto sprejeti poročili o izvajanju finančnega načrta in programa dela, ki ju pripravi upravni odbor.
(2) Zbornica vodi računovodstvo po določbah zakona, ki ureja računovodstvo.

(1) Zbornica se vpiše v register, v katerega se vpisujejo zbornice. Vpis predlaga predsednik zbornice.
(2) V register se vpišejo ime in sedež zbornice, datum ustanovitve in prenehanja zbornice, ime in priimek predsednika zbornice in ime in priimek generalnega tajnika, če ga zbornica ima.
(3) Zahtevi za vpis zbornice v register mora predlagatelj priložiti zapisnik ustanovne skupščine, izvod sprejetega statuta zbornice ter sklep o imenovanju predsednika zbornice in generalnega tajnika, če ga zbornica ima. V primeru prenehanja zbornice mora predlagatelj priložiti zahtevi sklep o prenehanju zbornice v skladu s statutom.

(1) Če zbornica spremeni statut ali izvoli ali razreši predsednika zbornice ali imenuje ali razreši generalnega tajnika ali če se spremeni katerikoli od podatkov, ki se vpisujejo v register, mora vložiti zahtevo za spremembo registracije v 30 dneh od nastale spremembe.
(2) Zahtevi iz prejšnjega odstavka mora zbornica priložiti zapisnik seje skupščine, na kateri so bile sprejete spremembe.

(1) Zbornica preneha, če v skladu s statutom tako odločijo njeni člani, z likvidacijo ali s stečajem. V sklepu o prenehanju zbornice člani določijo zbornico, na katero se prenese premoženje zbornice, ki preneha delovati.
(2) Če člani ne določijo zbornice, na katero se prenese premoženje zbornice, ki preneha delovati, sprejme odločitev o prenosu minister, pristojen za gospodarstvo, pri čemer upošteva kriterije velikosti.
(3) Naloge, ki jih je taka zbornica opravljala na podlagi javnega pooblastila, prevzame pristojno ministrstvo.

Izvajanje določb tega zakona nadzira ministrstvo, pristojno za gospodarstvo.

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona Gospodarska zbornica Slovenije, ki je bila ustanovljena v skladu z Zakonom o Gospodarski zbornici Slovenije (Uradni list RS, št. 14/90 in 19/2000) (v nadaljnjem besedilu: GZS) postane zbornica po tem zakonu (v nadaljnjem besedilu: pravni naslednik GZS), njeni člani pa postanejo člani pravnega naslednika GZS.
(2) Pravni naslednik GZS mora v petih mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladiti svoj statut in delovanje z določbami tega zakona. Pravni naslednik GZS lahko obdrži ime »Gospodarska zbornica Slovenije«.
(3) Do sprejema statuta pravnega naslednika GZS član plačuje članarino v skladu s predpisi, ki so plačevanje članarine urejali do uveljavitve tega zakona.

(1) Član pravnega naslednika GZS lahko po uskladitvi statuta pravnega naslednika GZS iz drugega odstavka prejšnjega člena s pisno izjavo izstopi iz pravnega naslednika GZS.
(2) Člani, ki so bili do uskladitve statuta oproščeni plačevanja članarine GZS, ne plačujejo članarine preoblikovani GZS še dva meseca po uskladitvi statuta.

(1) Pravni naslednik GZS je skrbnik premoženja GZS, ki ga ima ta na dan uveljavitve tega zakona (v nadaljnjem besedilu: premoženje GZS) in mora zanj skrbeti kot dober gospodar do njegove razdelitve. Premoženje GZS se uporablja za tekoče poslovanje in nujno investicijsko vzdrževanje. Za vsako razpolaganje z nepremičnim premoženjem mora dati soglasje nadzorni odbor GZS, v katerem ima v prehodnem obdobju do razdelitve premoženja po 30. členu tega zakona Vlada Republike Slovenije svojega predstavnika. Premoženje, ki je nastalo s prostovoljnimi prispevki članov GZS za posebne namene v okviru sekcij in drugih interesnih oblik znotraj GZS, in premoženje, ki je nastalo s prispevki zaposlenih v nekdanji sklad skupne porabe, nista predmet uporabe po 29. členu in delitve po 30. členu tega zakona. Premoženje GZS se v času dveh let po uveljavitvi tega zakona lahko uporablja tudi za namene, določene v 32. členu tega zakona, če ne gre za naloge, pri katerih je določena tarifa za plačilo storitev. To premoženje se uporablja tudi za namene, določene v 33. in 34. členu tega zakona.
(2) Pogodbe, sklenjene v nasprotju s prejšnjim odstavkom, so nične.
(3) Pravni naslednik GZS mora v poslovnih knjigah in poročilih zagotavljati ločeno spremljanje poslovanja in prikaza izida poslovanja za premoženje GZS.
(4) Pravni naslednik GZS mora revidirati računovodske izkaze o premoženju GZS:
– za vsako poslovno leto od uveljavitve tega zakona do razdelitve premoženja GZS;
– na dan uveljavitve tega zakona in
– na dan razdelitve premoženja GZS.
(5) Pri revizijah po prejšnjem odstavku se ugotavljajo tudi namembnost in učinkovitost porabe premoženja GZS ter racionalnost skrbništva nad tem premoženjem.
(6) Revidirana poročila iz prejšnjega odstavka mora pravni naslednik GZS v celoti objaviti na svoji spletni strani.

(1) Ta člen določa način uporabe prostorov in infrastrukture GZS v času do razdelitve premoženja GZS. Do uporabe prostorov in infrastrukture GZS so upravičene samo reprezentativne zbornice, kot jih določata drugi in tretji odstavek 4. člena tega zakona.
(2) GZS pripravi seznam članov GZS na dan uveljavitve tega zakona skupaj s podatkom o celotnem znesku članarine, ki jo je član vplačal od 1. januarja 1996 do uveljavitve tega zakona, ter podatkom o odstotku, ki ga ta znesek predstavlja v znesku vplačanih članarin vseh članov v tem obdobju (v nadaljnjem besedilu: delež upravičenj posameznega člana).
(3) Seznam deležev upravičenj posameznega člana mora pravni naslednik GZS objaviti na svoji spletni strani najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(4) Članu, ki izstopi iz pravnega naslednika GZS v roku 22 mesecev po uveljavitvi tega zakona, mora ta izdati potrdilo o njegovem deležu upravičenj posameznega člana najpozneje v 30 dneh po prejemu izstopne izjave. Za člane, ki do tega datuma niso izstopili iz pravnega naslednika GZS, se šteje, da je njihov delež upravičenj ostal pravnem nasledniku GZS.
(5) Svoj delež upravičenj posameznega člana lahko imetnik uveljavi le tako, da ga najpozneje v dveh letih po uveljavitvi tega zakona prenese na zbornico, ustanovljeno po tem zakonu. Prenos deleža upravičenj posameznega člana na zbornico je mogoč samo enkrat.
(6) Pravni naslednik GZS mora zbornici, ustanovljeni po tem zakonu, ki doseže prag reprezentativnosti po tretjem odstavku 4. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: reprezentativna zbornica), zagotoviti uporabo prostorov in infrastrukture GZS sorazmerno z vsoto deležev upravičenj posameznih članov, ki so jih prenesli na reprezentativno zbornico (v nadaljnjem besedilu: delež upravičenj reprezentativne zbornice). Delež upravičenj pravnega naslednika GZS je enak vsoti deležev upravičenj vseh članov GZS na dan uveljavitve tega zakona, zmanjšan za deleže upravičenj drugih reprezentativnih zbornic, ki so ustanovljene po tem zakonu. Podatki o deležu upravičenj reprezentativne zbornice se dopolnjujejo četrtletno. Pravni naslednik GZS mora na svoji spletni strani objaviti in dopolnjevati podatke o deležu upravičenj reprezentativne zbornice skupaj s seznamom tistih njenih članov, ki so bili upoštevani pri izračunu deleža upravičenj te reprezentativne zbornice. Za vse člane GZS se ob uveljavitvi tega zakona šteje, da imajo svoj glas za računanje reprezentativnosti pri GZS, dokler se ne izjasnijo drugače. Glas za računanje reprezentativnosti lahko da član samo tisti zbornici, katere član je.
(7) Pravni naslednik GZS in reprezentativna zbornica, ki je v skladu s prejšnjim odstavkom upravičena do uporabe prostorov in infrastrukture GZS, skleneta pogodbo, s katero določita način uporabe in kritja stroškov tekočega vzdrževanja teh prostorov in infrastrukture.
(8) Če reprezentativna zbornica, ki je v skladu s prejšnjim odstavkom upravičena do uporabe prostorov in infrastrukture GZS, preneha, se njen delež upravičenj lahko prenese le na drugo reprezentativno zbornico, ustanovljeno po tem zakonu. O prenosu odločijo člani reprezentativne zbornice s sklepom skupščine.

(1) Reprezentativne zbornice so upravičene do delitve premoženje GZS.
(2) Po preteku dveletnega roka, v katerem prejmejo člani potrdila o deležu upravičenj na premoženju GZS, se izvede delitev premoženja GZS. O tej delitvi se dogovorijo vse reprezentativne zbornice tako, da upoštevajo kriterije o deležu upravičenj iz prejšnjega člena.

Novoustanovljena reprezentativna zbornica, ki sorazmerno z uveljavljanjem deležev upravičenj po tem členu uporablja prostore in infrastrukturo GZS, mora sorazmerno z deleži upravičenj prednostno zaposliti delavce pravnega naslednika GZS, ki so ob uveljavitvi deležev upravičenj razporejeni na delovna mesta, povezana s področjem dela nove zbornice.

Pravni naslednik GZS nadaljuje z izvajanjem javnih pooblastil GZS, ki jih je ta imela v skladu z zakonom in drugimi predpisi do spremembe teh predpisov, vendar najdlje do poteka roka dveh let od uveljavitve tega zakona. Po preteku tega obdobja prevzame izvajanje teh nalog pristojno ministrstvo, če s posebnim zakonom ni drugače določeno.

(1) Pri pravnem nasledniku GZS še dve leti po uveljavitvi tega zakona nadaljujeta z delovanjem Stalna arbitraža pri GZS in Častno sodišče pri GZS.
(2) Zaradi zagotavljanja kontinuiranega reševanja sporov na podlagi arbitražnih klavzul, sklenjenih do izteka prehodnega obdobja iz prejšnjega odstavka, bo pravni naslednik Stalne arbitraže pri GZS po uveljavitvi tega zakona določen s posebnim zakonom.
(3) Do začetka delovanja pravnega naslednika iz prejšnjega odstavka se za pravnega naslednika šteje Stalna arbitraža pri GZS.
(4) Pravni naslednik GZS v sodelovanju z zainteresiranimi zbornicami, določi način in vsebino nadaljnjega delovanja Častnega sodišča pri GZS.

Pravni naslednik GZS še dve leti po uveljavitvi tega zakona zastopa zbornice v tistih mednarodnih zborničnih in drugih organizacijah, katerih članica je lahko le ena nacionalna gospodarska zbornica. Enako velja za izpolnjevanje obvez iz mednarodnih sporazumov, ki jih je sklenila GZS kot nacionalna gospodarska zbornica. GZS ali pravni naslednik GZS je dolžan za leto 2006 plačati vse članarine v vseh mednarodnih združenjih, katerih članica je bila GZS do uveljavitve tega zakona.

Do uveljavitve zakona, ki bo določil register, v katerega se vpisujejo zbornice, se zbornice vpisujejo v sodni register po zakonu, ki ureja sodni register.

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o Gospodarski zbornici Slovenije (Uradni list RS, št. 14/90 in 19/2000), uporablja pa se do uskladitve statuta pravnega naslednika GZS z določbami tega zakona.
(2) Do uveljavitve posebnega zakona iz drugega odstavka 33. člena tega zakona se za delovanje Stalne arbitraže pri GZS in Častnega sodišča pri GZS uporabljajo določbe IV. poglavja Zakona o Gospodarski zbornici Slovenije.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.