Na podlagi drugega odstavka 19. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo in 49/06 – ZMetD) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Z namenom preprečevanja oziroma zmanjšanja emisije azbestnih vlaken v okolje se s to uredbo v skladu z Direktivo Sveta 87/217/EGS z dne 19. marca 1987 o preprečevanju in zmanjševanju onesnaževanja okolja z azbestom (UL L št. 85 z dne 28. 3. 1987, str. 40, z vsemi spremembami) določa obvezna ravnanja pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in pri vzdrževalnih delih na objektih, instalacijah ali napravah, kadar se odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest.
(2) Pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in pri vzdrževalnih delih na objektih, instalacijah ali napravah iz prejšnjega odstavka se mora poleg določb te uredbe upoštevati tudi določbe predpisa na področju varnosti in zdravja pri delu, ki ureja varovanje delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (v nadaljnjem besedilu: predpis o varovanju delavcev pred azbestom).

Izrazi v tej uredbi imajo naslednji pomen:
1. azbest so silikati z vlaknato strukturo, kot jih določajo predpisi o varovanju delavcev pred azbestom;
2. odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt poruši, odstrani ali razgradi, s pomenom, kot je določen v predpisih o graditvi objektov, in če gre za objekt, v katerem so vgrajeni materiali, ki vsebujejo azbest;
3. rekonstrukcija objekta je rekonstrukcija, kot jo določajo predpisi o graditvi objektov, in se nanaša na odstranjevanje materialov, ki vsebujejo azbest, ali premazovanje ali druge načine ločevanja šibko vezanih azbestnih materialov od bivalnega ali drugih prostorov v objektu, kjer se zadržujejo ljudje, z namenom, da se prepreči samodejno sproščanje azbestnih vlaken;
4. vzdrževalna dela so dela, kot jih določajo predpisi o graditvi objektov, če se s temi deli objekti, instalacije ali naprave, v katere je vgrajen azbest, ali materiali, ki vsebujejo azbest, obnavljajo ali modernizirajo, in pri tem ne gre za rekonstrukcijo ali odstranitev objekta po predpisih o graditvi objektov. Za vzdrževalna dela se štejejo tudi dodatna dela iz 6. točke tega člena, začasni ukrepi, kot so nanašanje materialov in popravilo poškodb, če gre za začasne ukrepe na materialih, ki vsebujejo azbest, ter vzdrževanje ali razgradnja naprav, za izvajanje katerih ni treba pridobiti dovoljenja za poseg v prostor po predpisih o graditvi objektov;
5. dela manjšega obsega so vsa dela, ki jih do zaključka delovnega postopka, vključno z dodatnimi deli iz 6. točke tega člena, ki so potrebna na območju odstranjevanja azbesta, vendar brez izvedbe meritev koncentracij azbestnih vlaken ob zaključku del, izvedenih zaradi odobritve ponovne uporabe prostora, opravita največ dva delavca, in gre za:
– odstranjevanje azbest cementnih izdelkov ali drugih azbestnih izdelkov, določenih v prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe, če koncentracija azbestnih vlaken v zraku na območju odstranjevanja ne presega 0,1 vl/cm3, ali
– odstranjevanje majhnih količin materialov, ki vsebujejo šibko vezani azbest, določenih v 10. točki tega člena, kot je na primer odstranjevanje azbestnih kartonov pod okenskimi policami, odstranjevanje tesnil na gorilcih ali vratih, ali
– vzdrževanje azbestnih izdelkov, kot je preplastenje zapor pri zračnih in dimnih kanalih ali kabelskih vodih ali preplastenje slabo vezanih azbestnih plošč v dobrem stanju, razen fasadnih, z valjčkom, ali
– odstranjevanje fasadnih oblog, strešnih kritin in cevovodov iz azbest cementa, če dela potekajo na prostem, skupna površina azbest cementnih plošč pa ne presega 300 m2 oziroma skupna dolžina azbest cementnih cevi ne presega 300 m,
če dela iz prve, druge in tretje alinee te točke ne trajajo več kot eno uro in dela iz četrte alinee te točke ne trajajo več kot štiri ure;
6. dodatna dela, ki so potrebna na območju odstranjevanja, so naslednja dela:
– vstopanje v prostore, ki so onesnaženi z azbestom,
– jemanje vzorcev zraka za meritve koncentracij azbestnih vlaken v zraku,
– izpraznitev prostorov, ki so onesnaženi z azbestom,
– čiščenje prostorov in predmetov, ki so onesnaženi z azbestom, in
– prevozi po gradbišču ter začasno skladiščenje odstranjenih materialov, ki vsebujejo azbest;
7. materiali, ki vsebujejo šibko vezani azbest, so materiali, katerih gostota je manjša od 1 g/cm3, masni odstotek azbesta v njih pa je večji od 5 odstotkov. Izdelki iz materialov, ki vsebujejo šibko vezani azbest, so navedeni v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe;
8. azbest cementni izdelki so izdelki iz azbest cementa, katerega gostota je enaka ali večja od 1 g/cm3, masni odstotek azbesta v njih pa ni večji od masnih odstotkov, ki je določen za posamezno vrsto izdelkov iz azbest cementa v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe;
9. ostali azbestni izdelki so izdelki, ki ne vsebujejo materialov, ki vsebujejo šibko vezani azbest, in niso azbest cementni izdelki, vendar za njih, če se jih odstranjuje, veljajo določbe te uredbe. Ostali azbestni izdelki so izdelki, navedeni v prilogi 3 te uredbe;
10. majhne količine materialov, ki vsebujejo šibko vezani azbest, so količine, ki ne presegajo 10 kg, če gre za brizgani azbest, plošče, lepenke, tkanine ali vrvi iz azbesta;
11. območje odstranjevanja je območje, na katerem zaradi odstranjevanja materialov, ki vsebujejo azbest, lahko pride do onesnaženja z azbestom ali prahom materiala, ki vsebuje azbest. Območje odstranjevanja je označeno z oznakami, določenimi v predpisih o varovanju delavcev pred azbestom;
12. ograjeno območje odstranjevanja je del območja odstranjevanja, ki je od zunanjega okolja in drugih prostorov objekta, če je ograjeno območje odstranjevanja v notranjosti objekta, ločen z zračno zaporo, nepropustno za vodo in zrak, in je za vhod in izhod delavcev ter materiala opremljen s posebnimi prostori za dekontaminacijo;
13. zračna zapora je zapora, ki nepropustno za zrak in vodo loči ograjeno območje odstranjevanja od ostalih prostorov in zunanjega okolja z izjemo odprtin za dovajanje svežega zraka in odvajanje onesnaženega zraka. Zračna zapora je narejena iz ene ali več plasti polietilenske folije ali enakovrednega materiala debeline najmanj 0,6 mm. Zračna zapora je izdelana tako, da v celoti ograjuje površine, kjer se odstranjuje materiale, ki vsebujejo azbest, ter omogoča neovirano gibanje delavcev, neovirano prezračevanje ograjenega območja odstranjevanja ter ograjuje dovolj površin za odlaganje orodja in odpadkov, dokler se jih ne odstrani iz ograjenega območja odstranjevanja;
14. rokavična vreča je vreča iz polietilena, opremljena z dvema gumijastima rokavicama, ki segata v notranjost vreče in s pomočjo katerih se izvede odstranjevanje materialov, ki vsebujejo azbest. V rokavično vrečo se vloži vse za delo potrebne pripomočke, preden se vrečo nepropustno zatesni okrog določenega območja, na katerem se izvaja odstranjevanje materialov, ki vsebujejo azbest;
15. industrijski sesalnik je sesalnik, ki zadrži najmanj 99,995 odstotkov mono dispergiranih delcev v prahu, katerih dolžina je večja od 5 μm, premer manjši od 3 μm, razmerje med dolžino in širino pa je večje od 3:1;
16. nadzornik je oseba, ki izvaja strokovno nadzorstvo nad izvajanjem del v skladu s predpisi o graditvi objektov.

Pred pričetkom projektiranja rekonstrukcije ali odstranitve objekta in vzdrževalnih del mora investitor zagotoviti, da izdelovalec projektne dokumentacije ugotovi, ali bodo delavci pri rekonstrukciji ali odstranitvi objekta oziroma pri vzdrževalnih delih izpostavljeni azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest. Če obstaja dvom, ali so v objektu oziroma v instalacijah ali v napravi materiali, ki vsebujejo azbest, mora investitor zagotoviti, da se vzorec materiala da v preiskavo organizaciji, ki ima v svoji sestavi laboratorij, ki je usposobljen in opremljen za izvajanje meritev koncentracij vlaknatih snovi.

Pri projektiranju rekonstrukcije ali odstranitve objektov in pri projektiranju vzdrževalnih del mora investitor zagotoviti, da izdelovalec projektne dokumentacije izdela in sprejme izjavo o varnosti z oceno tveganja v skladu s predpisi, ki urejajo varovanje delavcev pred azbestom.

(1) Projektna dokumentacija za rekonstrukcijo, odstranitev ali vzdrževalna dela iz prejšnjega člena mora vsebovati tudi dokumentacijo o:
– ukrepih za preprečevanje emisije azbestnih vlaken v okolje,
– meritvah koncentracije azbestnih vlaken v zraku na območju odstranjevanja in
– ravnanju z odpadki v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z azbestnimi odpadki.
(2) Dokumentacije iz prejšnjega odstavka ni treba izdelati za dela manjšega obsega iz druge, tretje in četrte alinee 5. točke 2. člena te uredbe.

(1) Rekonstrukcijo ali odstranitev objektov in vzdrževalna dela lahko opravlja oseba (v nadaljnjem besedilu: izvajalec), ki ima za odstranjevanje azbesta okoljevarstveno dovoljenje ministrstva, pristojnega za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(2) Okoljevarstveno dovoljenje iz prejšnjega odstavka se lahko pridobi posebej za odstranjevanje azbest cementnih izdelkov in ostalih azbestnih izdelkov, navedenih v prilogi 3 te uredbe, ali za odstranjevanje materialov, ki vsebujejo šibko vezani azbest, ali za odstranjevanje posameznih vrst materialov, ki vsebujejo azbest.
(3) Okoljevarstveno dovoljenje iz prvega odstavka tega člena se izda osebi, ki:
– je gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, registriran za dejavnost gradbeništva ali vzdrževanje naprav,
– razpolaga z osebno varovalno opremo za izpostavljene delavce v skladu s predpisom na področju varnosti in zdravja pri delu, ki ureja varovanje delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu,
– razpolaga z napravami in opremo za preprečevanje emisije azbesta v okolje,
– zagotavlja načine odstranjevanja, pri katerih koncentracije azbestnih vlaken v zraku na območju odstranjevanja azbesta ne presegajo mejnih vrednosti, določenih v predpisih, ki urejajo varovanje delavcev pred azbestom,
– zagotavlja, da koncentracije azbestnih vlaken v zraku, ki se skozi filtre izpušča v okolico, ne presegajo mejnih vrednosti iz 20. člena te uredbe, če gre za odstranjevanje šibko vezanega azbesta, in
– razpolaga z opremo za ravnanje z odpadki v skladu s predpisi o ravnanju z azbestnimi odpadki.
(4) Vloga za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati podatke o prosilcu in dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka.
(5) Vlogi iz prejšnjega odstavka morajo biti priloženi tudi podatki o:
– vrsti osebne varovalne opreme,
– napravah in opremi za preprečevanje sproščanja azbesta v okolje,
– merilni tehniki za določanje koncentracije azbestnih vlaken v zraku,
– opremi za ravnanje z odpadki,
– načinih odstranjevanja materialov, ki vsebujejo azbest, ter nadzoru med odstranjevanjem teh materialov,
– načinu odstranjevanja azbestnih odpadkov.
(6) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena okoljevarstvenega dovoljenja iz prvega odstavka tega člena ne potrebuje oseba, ki izvaja dela manjšega obsega.

(1) Izvajalec mora pred pričetkom rekonstrukcije, odstranitve ali vzdrževalnih del, ki niso dela manjšega obsega, sestaviti pisna navodila za izvajanje del.
(2) Navodila za izvajanje del morajo vsebovati:
– obvestila delavcem in njihovim predstavnikom v skladu s predpisom na področju varnosti in zdravja pri delu, ki ureja varovanje delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbesta pri delu,
– ukrepe za preprečevanje emisije azbestnih vlaken v okolje v skladu s to uredbo,
– navodila o ustreznem ravnanju z odpadki v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z azbestnimi odpadki, in
– navodila o ravnanju v primeru izrednih dogodkov na območju odstranjevanja ter navodila za prvo pomoč.
(3) Navodilo za izvajanje del mora biti zapisano na način, ki je razumljiv vsem zaposlenim, ter izobešeno na vsem vidnem mestu na delovišču in v neposredni bližini vstopa na območje odstranjevanja.

(1) Izvajalec mora dela, ki se izvajajo zaradi rekonstrukcije ali odstranitve objekta ali vzdrževalnih del, prijaviti inšpektorju, pristojnemu za varstvo okolja, najkasneje 15 dni pred pričetkom del.
(2) Prijava del iz prejšnjega odstavka mora poleg načrta dela v skladu s predpisi o varovanju delavcev pred azbestom ter imena in naslova oziroma firme in sedeža izvajalca vsebovati še:
– opis ter oznako materiala, ki vsebuje azbest, njegove lastnosti in količino,
– dovoljenje za poseg v prostor in ime ter naslov osebe, ki izvaja nadzorstvo, če gre za rekonstrukcijo ali odstranitev objekta,
– sprejete ukrepe za preprečevanje emisije azbestnih vlaken v okolje,
– rezultate opravljenih meritev ali preiskav, če te obstajajo, in
– lokacijo odlagališča, na katerem je investitor zagotovil odlaganje odpadkov, ki vsebujejo azbest.
(3) Določbe prejšnjih odstavkov tega člena ne veljajo, kadar se izvaja dela, ki so po določbah te uredbe dela manjšega obsega.

(1) Ob vsaki spremembi na delovišču mora izvajalec dopolniti prijavo del iz prejšnjega člena.
(2) Za spremembo na delovišču se šteje sprememba delovnega postopka, varnostnih ukrepov ali ukrepov za preprečevanje emisije azbestnih vlaken v okolje.

(1) Investitor mora za nadzor nad izvajanjem varnostnih ukrepov, določenih s to uredbo za rekonstrukcije, odstranitve ali vzdrževalna dela, ki niso dela manjšega obsega, pisno pooblastiti nadzornika, ki opravlja gradbeni nadzor v skladu s predpisom, ki ureja graditev objektov.
(2) Izvajalec mora nadzornika obveščati o:
– načinu seznanjanja delavcev z navodili za izvajanje del iz 7. člena te uredbe in pridobivanja veščin za izvajanje ukrepov v skladu s temi navodili,
– načinu poučevanja delavcev o uporabi osebne varovalne opreme za zaščito dihal v skladu s predpisom, ki ureja varovanje delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbesta pri delu,
– usposobljenosti delavcev za ravnanje z opremo za odsesavanje onesnaženega zraka iz ograjenega območja odstranjevanja in
– usposobljenosti delavcev za ravnanje z napravami za začasno skladiščenje in odpremo odpadkov, ki vsebujejo azbest.
(3) Nadzornik mora zagotoviti, da:
– se dela začnejo šele, ko so zagotovljeni varnostni ukrepi, ki so določeni v navodilu za izvajanje del,
– se delovni postopki, ki so navedeni v navodilu za izvajanje del, ne spreminjajo,
– delavci upoštevajo predvidene varnostne ukrepe in uporabljajo osebno varovalno opremo,
– da je območje odstranjevanja označeno in da je nepooblaščenim osebam vstop na območje odstranjevanja prepovedan,
– da se območje odstranjevanja po zaključku del počisti in da ostane označeno in zaprto, dokler se na osnovi vizualnega pregleda ali opravljenih meritev v skladu s projektno dokumentacijo ne ugotovi, da koncentracija azbestnih vlaken na območju, kjer so se odstranjevali materiali, ki vsebujejo azbest, ne presega mejne vrednosti iz 25. člena te uredbe.

(1) Območje odstranjevanja mora biti ograjeno, razen če gre za območje odstranjevanja, na katerem se izvajajo dela manjšega obsega.
(2) Ograjeno območje odstranjevanja mora biti od zunanjega okolja in od drugih prostorov objekta, če je ograjeno območje odstranjevanja znotraj objekta, ločeno z zračno zaporo, ki je izvedena s ponovno uporabljivimi ločilnimi stenami ali izjemoma s polietilensko folijo za enkratno uporabo, na način, ki preprečuje sproščanje azbestnih vlaken v okolico tega območja.

Izvajalec mora zagotoviti, da se pri izvajanju rekonstrukcije ali odstranitve objektov ter pri vzdrževalnih delih:
– ne obdeluje izdelkov iz materialov, ki vsebujejo azbest, z delovnimi stroji, ki posnemajo njihovo površino, kot so na primer brušenje, visoko ali nizkotlačno čiščenje ali krtačenje,
– ne ruši in odstranjuje delov objekta na način, pri katerem nastajajo emisije azbestnih vlaken v okolje, in
– ne čisti ali na drug način mehansko obdeluje strešnih kritin iz azbest cementa, ki niso zaščitene s premazi za preprečevanje emisij azbestnih vlaken v okolje.

(1) Talne obloge, stroje ali druge predmete in prostore na območju odstranjevanja, v katerih ni materialov, ki vsebujejo vezani azbest, je treba pred pričetkom izvajanja del zavarovati pred kontaminiranjem z azbestnimi vlakni.
(2) Materiale, ki vsebujejo azbest, je treba pred odstranitvijo ali pred obdelavo s kakršnimikoli drugimi postopki, predhodno navlažiti, da se prepreči sproščanje azbestnih vlaken.
(3) Azbesta in materialov, ki vsebujejo azbest, ni dovoljeno odstranjevati s stisnjenim zrakom, če se sočasno ne prezračuje območje odstranjevanja tako, da je zagotovljeno učinkovito odsesavanje prahu, ki nastaja pri takšnem načinu odstranjevanja.

(1) Pri delih manjšega obsega je treba materiale, ki vsebujejo šibko vezani azbest, odstranjevati z uporabo tehnike rokavične vreče.
(2) Na ograjenih območjih odstranjevanja je treba uporabljati tehniko rokavične vreče, če je to tehnično izvedljivo.

(1) Pred namestitvijo rokavične vreče je treba vse odprtine, ki povezujejo območje odstranjevanja z drugimi prostori ali neposredno okolico, prelepiti s polietilensko folijo, da se prepreči emisijo azbestnih vlaken v okolje v primeru okvar na rokavični vreči.
(2) Pri izvajanju del z rokavično vrečo, mora biti vedno na voljo industrijski sesalnik zaradi posredovanja pri morebitnem izpustu materialov iz vreče.
(3) Rokavična vreča mora biti nameščena tako, da v celoti pokrije območje, na katerem se odstranjuje material, ki vsebuje azbest. Vse odprtine morajo biti za prah nepropustno zalepljene.
(4) Na koncu izvajanja del z rokavično vrečo se na območju odstranjevanja z industrijskim sesalnikom vzpostavi podtlak, rokavično vrečo pa se preveže in zatesni z lepilnim trakom, tako, da odstranjeni material ostane v notranjosti vreče. Rokavično vrečo se odstrani kot azbestni odpadek.

(1) Površino objekta ali naprave, kjer se je izvajalo odstranjevanje materialov, ki vsebujejo šibko vezani azbest, je treba posesati z industrijskim sesalnikom.
(2) Azbestni prah, ki se ga zbere z uporabo sesalnika iz prejšnjega odstavka, je treba na mestu nastanka ali tam, kamor se ga prepelje, utrditi v skladu s predpisi o ravnanju z azbestnimi odpadki.
(3) Odpadno vodo, ki nastaja pri spiranju z azbestom onesnaženih površin, se mora pred odvajanjem v kanalizacijo ali neposredno v vode ustrezno obdelati tako, da koncentracija neraztopljenih snovi v njej ne presega 30 mg/l.

(1) Odstranjeni materiali, ki vsebujejo azbest, filtri, varovalna obleka ter drugi z azbestom kontaminirani odpadki se morajo na mestu njihovega nastanka embalirati tako, da je preprečeno vsako sproščanje azbestnih vlaken v okolje.
(2) Za embaliranje iz prejšnjega odstavka se uporabljajo vreče ali folije iz umetne snovi, ki morajo biti dvoslojne ter imeti najmanj tako trdnost in nepropustnost kot vreče iz polietilena debeline 0,6 mm.
(3) Materiale ali odpadke, ki bi lahko mehansko poškodovali embalažni ovoj, je treba pred embaliranjem zapreti v posode iz tršega materiala.
(4) Embalažni ovoj mora biti na vidnem mestu označen z napisom »Azbestni odpadek«.

(1) Če iz ocene tveganja iz 4. člena te uredbe sledi, da je koncentracija azbestnih vlaken v zraku na ograjenem območju odstranjevanja višja od 0,1 vl/cm3 v osemurnem časovno tehtanem povprečju, je kot del ograjenega območja odstranjevanja treba urediti poseben prostor za dekontaminacijo osebja, ki iz ograjenega območja odstranjevanja izstopa, in poseben prostor za dekontaminacijo materiala, ki se iz tega območja odstranjuje.
(2) Poseben prostor za dekontaminacijo osebja mora imeti medsebojno ločene prostore za:
– čiščenje mask in oblačil,
– odlaganje varovalne obleke in drugih oblačil razen mask,
– prhanje osebja in odlaganje mask in
– preoblačenje osebja.
(3) Poseben prostor za dekontaminacijo materiala mora imeti medsebojno ločena prostora za:
– dekontaminacijo materiala in
– predajo oziroma odpremo materiala.
(4) Tla, stene in stropi prostorov za dekontaminacijo morajo biti iz trdega materiala, ki se da spirati in je gladek, za sprano odpadno vodo pa mora biti zagotovljen ločen zajem, tako, da se ta ne odvaja v kanalizacijo.
(5) Posamezni ločeni prostori za dekontaminacijo morajo imeti samozapiralna vrata.
(6) V prostorih za dekontaminacijo je treba zagotoviti prezračevanje z najmanj 10-kratno zamenjavo zraka na uro.

(1) Na ograjenem območju odstranjevanja je treba v času prisotnosti osebja glede na zunanji zračni tlak ves čas vzdrževati podtlak najmanj 20 Pa.
(2) Na ograjenem območju odstranjevanja je lahko v času odsotnosti osebja glede na zunanji zračni tlak vzdrževan podtlak manjši od 20 Pa, vendar mora presegati vrednost 10 Pa.
(3) V prostorih za dekontaminacijo iz prejšnjega člena je treba vzdrževati podtlak iz prejšnjih odstavkov vsaj v ločenih prostorih za čiščenje mask in oblačil ter za dekontaminacijo materiala.

(1) Z azbestnimi vlakni onesnažen zrak iz ograjenega območja odstranjevanja je treba ves čas izsesavati skozi filtre in izpuščati v okolico, tako, da koncentracija azbestnih vlaken v izpuščenem zraku ne presega 0,0005 vl/ cm3
(2) Moč črpalke za izsesavanje zraka iz območja odstranjevanja mora zagotavljati, da se zrak iz tega območja izsesa najmanj pet krat v eni uri.

(1) Izvajalec mora zaradi učinkovitosti varnostnih ukrepov zagotoviti izvajanje reprezentativnih meritev koncentracije azbestnih vlaken v zraku in podtlaka na ograjenem območju odstranjevanja, razen če gre za izvajanje del manjšega obsega.
(2) Najmanjše število merilnih mest, na katerih se izvajajo meritve koncentracije azbestnih vlaken iz prejšnjega odstavka, se določi glede na prostornino območja odstranjevanja ter števila med seboj ločenih prostorov znotraj ograjenega območja odstranjevanja na podlagi preglednice iz priloge 5, ki je sestavni del te uredbe.
(3) O rezultatih meritev iz prvega odstavka tega člena mora izvajalec voditi evidenco in jo hraniti najmanj tri leta po opustitvi ukrepov iz 25. člena te uredbe.

(1) Ne glede na določbe prvega odstavka 20. člena te uredbe se med vzorčenjem zraka za meritve iz prejšnjega člena zrak iz ograjenega območja odstranjevanja ne sme izsesavati, niti se v tem času ne smejo izvajati odstranjevalna dela.
(2) Med meritvami iz prejšnjega člena relativna vlažnost zraka znotraj ograjenega območja odstranjevanja ne sme presegati 70 odstotkov, površine na ograjenem območju odstranjevanja morajo biti suhe in treba je preprečiti predhodno vezanje azbestnih vlaken.

Za meritve koncentracije azbestnih vlaken iz 21. člena te uredbe se uporabljajo preskusne metode, določene s predpisi o varovanju delavcev pred azbestom.

Če se odstranjuje materiale, ki vsebujejo šibko vezani azbest, na omejenih površinah sten, na cevovodih, ventilih ali spojih z uporabo tehnike rokavične vreče, se na ograjenem območju odstranjevanja lahko:
– vzdržuje podtlak z uporabo industrijskega sesalnika, če prostornina območja ne presega 15 m3,
– opusti merjenje iz prvega odstavka 21. člena te uredbe,
– opusti ureditev posebnih prostorov iz 18. člena te uredbe, razen ločenega prostora za čiščenje mask in oblačil, ki se ga uredi, če odstranjevanje traja dlje kot dve uri.

Izvajalec lahko predpisane varnostne ukrepe za preprečevanje emisije azbestnih vlaken v okolje opusti, ko na podlagi meritev iz 21. člena te uredbe ugotovi, da koncentracija azbestnih vlaken na ograjenem območju odstranjevanja ne presega koncentracije azbestnih vlaken na prostem v bližini ograjenega območja ali 0,0005 vl/cm3 zraka, če je koncentracija azbestnih vlaken na prostem v bližini ograjenega območja manjša od te vrednosti.

Če se odstranjuje le majhne količine materialov, ki vsebujejo šibko vezani azbest, z uporabo rokavičnih vreč, lahko izvajalec na ograjenem območju odstranjevanja opusti s to uredbo za ograjeno območje odstranjevanja določene ukrepe za varovanje okolja pred tveganji zaradi azbesta 30 minut po zaključku del.

(1) Lastnik ali uporabnik objekta ali naprave z več kot 1.000 kg vgrajenih materialov, ki vsebujejo šibko vezani azbest, mora objekt ali napravo prijaviti ministrstvu.
(2) Prijava iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke o:
1. firmi in sedežu oziroma imenu in naslovu lastnika ali uporabnika,
2. vrsti in lokaciji objekta ali naprave,
3. vrsti in količini materialov, ki vsebujejo šibko vezani azbest,
4. datumu in načinu odstranjevanja materialov, ki vsebujejo šibko vezani azbest, če sta znana.
(3) Obrazec za prijavo iz prvega odstavka tega člena je določena v prilogi 4, ki je sestavni del te uredbe.
(4) Ministrstvo vodi evidenco o podatkih iz drugega odstavka tega člena.

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.

(1) Z globo od 1.000.000 tolarjev do 10.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje investitor in izdelovalec projektne dokumentacije, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, z globo od 10. 000 do 300. 000 tolarjev pa investitor, ki je fizična oseba, če ravna v nasprotju z določbami 3., 4. in 5. člena te uredbe.
(2) Z globo od 1.000.000 tolarjev do 10.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje izvajalec rekonstrukcij ali odstranitev objektov in vzdrževalnih del, če ravna v nasprotju z določbami 6., 7., 8., 9., prvega odstavka 10., drugega odstavka 11., 12., 13., 14., 15., 16., 17., 18., 19., 20., 21., 22., 23., 24., 25. in 26. člena te uredbe.
(3) Z globo od 1.000.000 tolarjev do 10.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje investitor, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, z globo od 10.000 do 300.000 tolarjev pa investitor, ki je fizična oseba, če ravna v nasprotju z določbami prvega odstavka 10. člena te uredbe.
(4) Z globo od 1.000.000 tolarjev do 10.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje lastnik ali uporabnik objekta, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, z globo od 10.000 do 300.000 tolarjev pa lastnik ali uporabnik objekta, ki je fizična oseba, če ravna v nasprotju z določbami prvega odstavka 27. člena in tretjega odstavka 30. člena te uredbe.
(5) Z globo od 30.000 tolarjev do 1.000.000 tolarjev se za prekršek iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba izdelovalca projektne dokumentacije, izvajalca rekonstrukcij ali odstranitev objektov in vzdrževalnih del, investitorja in lastnika ali uporabnika objekta.

(1) Osebe, ki so pridobile dovoljenje za odstranjevanje azbesta v skladu z določbami Pravilnika o pogojih, pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in pri vzdrževalnih delih na objektih, instalacijah ali napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 72/01) lahko nadaljujejo opravljanje rekonstrukcij in odstranjevanja objektov ter vzdrževalnih del v skladu z določbami te uredbe do prenehanja veljavnosti tega dovoljenja.
(2) Postopki izdaje dovoljenja za odstranjevanje azbesta, izdanega na podlagi določb Pravilnika o pogojih, pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in pri vzdrževalnih delih na objektih, instalacijah ali napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 72/01), ki so se začeli pred uveljavitvijo te uredbe, se končajo po postopkih za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja iz 6. člena te uredbe v skladu s to uredbo.
(3) Lastnik ali uporabnik objekta in naprave iz 27. člena te uredbe mora tak objekt ali napravo prijaviti najpozneje do 30. junija 2007.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Pravilnik o pogojih, pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in pri vzdrževalnih delih na objektih, instalacijah ali napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 72/01).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Šifra: 00719-30/2006/9