Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o sladkovodnem ribištvu (ZSRib)
Razglašam Zakon o sladkovodnem ribištvu (ZSRib), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 30. maja 2006.
Št. 001-22-87/06
Ljubljana, dne 7. junija 2006
dr. Janez Drnovšek l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O SLADKOVODNEM RIBIŠTVU (ZSRib)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) Ta zakon ureja sladkovodno ribištvo kot upravljanje ribolovnih virov v celinskih vodah.
(2) Ta zakon vsebinsko povzema Direktivo Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatnih tipov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L št. 206 z dne 22. 7. 1992, str. 7, z vsemi spremembami).
2. člen
(ribolovni viri)
Ribolovni viri so vodni organizmi: prostoživeče ribe in druge vodne živali, ki so predmet upravljanja ribolovnih virov (v nadaljnjem besedilu: ribe).
3. člen
(upravljanje rib)
Upravljanje rib obsega: načrtovanje na področju upravljanja rib, določitev prostorskih enot, določanje pravil za trajnostno rabo rib, naloge v zvezi z ohranjanjem ugodnega stanja rib in doseganja dobrega ekološkega stanja, podeljevanje koncesij za ribiško upravljanje v ribiških okoliših, ribolov v komercialnih ribnikih, gojitev rib, evidence v sladkovodnem ribištvu in poročanje, strokovno usposabljanje delavcev izvajalcev ribiškega upravljanja, škode in odškodnine zaradi pogina rib, ribiškočuvajsko službo, javne službe ter druga, s sladkovodnim ribištvom (v nadaljnjem besedilu: ribištvo) povezana vprašanja.
4. člen
(ribiško upravljanje)
Ribiško upravljanje obsega: programiranje, izvajanje ukrepov za ohranjanje ugodnega stanja rib, trajnostno rabo rib, vodenje predpisanih evidenc in poročanje, strokovno usposabljanje ribičk oziroma ribičev (v nadaljnjem besedilu: ribič), izvajanje nadzornih nalog ribiškočuvajske službe, izvajanje nalog in aktivnosti ob poginih rib ter druge, za ribiško upravljanje pomembne naloge.
5. člen
(cilji zakona)
(1) Cilji tega zakona so zlasti:
1. celostno načrtovanje in upravljanje rib na teritorialno zaokroženih območjih;
2. omogočanje trajnostne rabe rib in etike ribolova;
3. načrtovanje, pospeševanje in nadzor gojitve rib za poribljavanje voda.
(2) Cilji tega zakona so tudi prispevati k:
1. ohranjanju in varovanju naravnih populacij rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti;
2. varstvu ogroženih ribjih vrst in njihovih združb;
3. preprečevanju vnosa tujerodnih ribjih vrst v celinske vode in njihovega širjenja;
4. varovanju in ohranjanju narave salmonidnih in ciprinidnih voda.
6. člen
(pomen izrazov)
V tem zakonu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1. celinske vode so celinske vode po predpisih o vodah;
2. dnevni uplen je dovoljeni uplen ribiča v enem ribolovnem dnevu;
3. domorodna vrsta je vrsta po predpisih o ohranjanju narave;
4. drstišče je vodni prostor, ki zaradi posebnih hidromorfoloških lastnosti omogoča razmnoževanje posameznih ribjih vrst;
5. drstna doba je obdobje, v katerem se ribe razmnožujejo, in je vrstno specifična;
6. genski material rib je nadzorovana populacija rib v naravi ali gojena populacija rib v ribogojnih objektih in je namenjen ohranjanju vrst ali njihovih genskih skladov;
7. gojitev rib je gojitev po tem zakonu in predpisih o ohranjanju narave ter se izvaja v ribogojnem objektu;
8. intervencijski odlov rib je odlov rib z uporabo elektrike z območja, na katerem se načrtujejo različni posegi, ki bi lahko povzročili škodo na ribah, in odlov pri reševanju rib;
9. informacijski sistem ribištva je računalniško podprt informacijski sistem za zbiranje, obdelavo in prikaz podatkov ter informacij v zvezi z opravljanjem vseh dejavnosti, ki jih ureja ta zakon;
10. izločene vode so vode, izločene iz ribiških okolišev kot komercialni ribniki, in vode posebnega pomena;
11. najmanjša lovna mera je s predpisom določena najmanjša velikost ribe, ki jo sme ribič upleniti, in je določena za vsako lovno ribjo vrsto posebej;
12. poribljavanje je doseljevanje rib po predpisih o ohranjanju narave in se izvaja z vlaganjem rib v vode z namenom ohranjanja optimalne strukture in velikosti ribjih populacij;
13. prenos rib je poribljavanje, pri katerem so ribe preseljene iz ene vode v drugo;
14. rezervat za plemenke je revir, namenjen pridobivanju spolnih produktov za gojitev domorodnih ribjih vrst;
15. rezervat za genetski material je revir, namenjen ohranjanju genetsko čistih populacij domorodnih ribjih vrst;
16. ribič je fizična oseba, ki lovi ribe;
17. ribiški kataster je evidenca ribiških območij, okolišev in revirjev po določbah tega zakona;
18. ribogojni objekt (v nadaljnjem besedilu: ribogojnica) je objekt, zgrajen v skladu s predpisi o graditvi objektov, voda, ohranjanju narave in veterinarstvu, ki ga je mogoče nadzorovano napolniti z vodo, izprazniti in je namenjen gojitvi rib;
19. ribolovna dovolilnica je dovoljenje za ribolov;
20. tujerodna vrsta je vrsta po predpisih o ohranjanju narave;
21. varstvena doba je čas, v katerem je določeno ribjo vrsto prepovedano loviti;
22. vode posebnega pomena so z vidika varstva rib nekateri od najbolj ohranjenih in značilnih vodnih ekosistemov, v katerih je ribiško upravljanje pod neposrednim nadzorom države in ki so določene s predpisom, izdanim na podlagi 50. člena tega zakona.
7. člen
(posebno varstvo države)
(1) Ribe v celinskih vodah so naravni vir pod posebnim varstvom države skladno s predpisi.
(2) Upravljanje rib je v pristojnosti države.
(3) Ribje vrste, ki so predmet ribolova, predpiše Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).
(4) Država lahko s koncesijo prenese določene naloge ribiškega upravljanja v ribiškem okolišu na pravno ali fizično osebo (v nadaljnjem besedilu: izvajalec ribiškega upravljanja), če izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje.
(5) Ribiško upravljanje v vodah posebnega pomena izvaja javni Zavod za ribištvo Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod).
II. PROSTORSKE PODLAGE ZA RIBIŠKO UPRAVLJANJE
8. člen
(ribiška območja, ribiški okoliši in ribiški revirji)
(1) Za namen ribiškega upravljanja, vključno s trajnostno rabo rib, se celinske vode razdelijo na ribiška območja, ribiške okoliše in ribiške revirje.
(2) Ribiško območje je največja prostorska enota za ribiško upravljanje in trajnostno rabo rib, ki združuje več ribiških okolišev s podobnimi ekosistemskimi značilnostmi.
(3) Ribiški okoliš je del ribiškega območja, ki omogoča smotrno upravljanje rib ter učinkovito spremljanje in nadzor ribiškega upravljanja.
(4) Ribiški revir je najmanjša prostorska enota ribiškega okoliša, ki omogoča celovito, smotrno in usklajeno razporeditev ter izvajanje načrtovanih ukrepov pri upravljanju rib.
(5) Meje ribiških območij in ribiških okolišev določi vlada na predlog ministrice oziroma ministra, pristojnega za ribištvo (v nadaljnjem besedilu: minister).
(6) V ribiška območja in ribiške okoliše se ne uvrščajo izločene vode.
9. člen
(ribiški revirji)
(1) Glede na način ribiškega upravljanja so ribiški revirji lahko varstveni, ribolovni, brez aktivnega ribiškega upravljanja in prizadeti revirji.
(2) Varstveni revirji so:
– gojitveni revirji za sonaravno gojitev rib;
– rezervati za vzpostavljanje ali ohranjanje populacij domorodnih ribjih vrst;
– rezervati za plemenke domorodnih ribjih vrst;
– rezervati genskega materiala domorodnih ribjih vrst.
(3) Ribolovni revir je del ribiškega okoliša, v katerem je dovoljen ribolov v skladu s tem zakonom.
(4) Revir brez aktivnega upravljanja je del ribiškega okoliša, v katerem se ne izvaja ribiško upravljanje in ki je prepuščen naravnim procesom.
(5) Prizadeti revir je tisti del ribiškega okoliša, v katerem je življenje rib zaradi poslabšanih življenjskih razmer oziroma kakovosti vode onemogočeno.
(6) Vrste ribiških revirjev in njihove meje se določijo z ribiškogojitvenim načrtom.
III. PROGRAM IN NAČRTOVANJE UPRAVLJANJA RIB
10. člen
(program upravljanja rib)
(1) S programom upravljanja rib (v nadaljnjem besedilu: program) se določajo dolgoročne usmeritve upravljanja rib na državni ravni za obdobje 12 let.
(2) Program vsebuje zlasti:
1. oceno stanja;
2. cilje in usmeritve za varstvo in trajnostno rabo rib;
3. naloge in ukrepe za doseganje ciljev upravljanja rib;
4. oceno pričakovanih učinkov in potrebnih javnofinančnih sredstev za doseganje ciljev;
5. ukrepe za ohranjanje ugodnega stanja ogroženih rib v skladu s predpisi o ohranjanju narave.
(3) S programom se določijo tudi nosilci posameznih nalog.
(4) Program na predlog ministra sprejme vlada.
11. člen
(načrt ribiškega upravljanja v ribiškem območju)
(1) Načrt ribiškega upravljanja v ribiškem območju (v nadaljnjem besedilu: načrt) je obvezna strokovna podlaga za celovito ribiško upravljanje posameznega ribiškega območja in mora biti odraz specifičnih ekosistemskih značilnosti ribiškega območja.
(2) V načrtu se določijo temeljne usmeritve za ohranitev in trajnostno rabo rib v ribiškem območju, načela posegov v populacije posameznih ribjih vrst, usmeritve za poribljavanje in gojitev rib ter usmeritve za varstvo tistih delov ribiškega območja, ki so zavarovani po predpisih o ohranjanju narave.
(3) Načrt se izdela za obdobje šestih let na podlagi programa iz prejšnjega člena.
(4) Osnutek načrta pripravi zavod na podlagi mnenja izvajalca ribiškega upravljanja in lokalne skupnosti. Ministrstvo pred sprejemom načrta seznani javnost z vsebino osnutka načrta. Osnutek načrta se javno objavi vsaj v enem javnem glasilu in vsebuje tudi naznanilo o tem, kje si lahko zainteresirani ogledajo dokumentacijo v zvezi z osnutkom načrta, koliko časa bo načrt na vpogled in rok za sprejem pripomb. Rok za sprejem pripomb ne sme biti krajši od 15 dni.
(5) Vsebino načrta podrobneje predpiše minister.
(6) Načrt sprejme minister v soglasju z ministrom, pristojnim za ohranjanje narave, in ministrom, pristojnim za vode.
12. člen
(ribiškogojitveni načrt)
(1) Ribiškogojitveni načrt je podlaga za ribiško upravljanje v posameznih ribiških okoliših. Pri tem se upoštevajo ekološke značilnosti in razširjenost ribjih vrst ali populacij, ki so pomembne za ohranjanje ugodnega stanja, ter režimi po predpisih o ohranjanju narave in voda, ki bi lahko vplivali na izvajanje ribiškogojitvenega načrta.
(2) Ribiškogojitveni načrt vsebuje:
1. podatke o:
a) oceni stanja;
b) vplivih na ribiški okoliš;
c) izvajalcu ribiškega upravljanja;
č) analizi ribiškega upravljanja za preteklo obdobje;
d) območjih, ki so varovana po predpisih o ohranjanju narave, in
2. ureditev:
a) revirjev in njihove namembnosti;
b) poribljavanja;
c) sonaravne gojitve rib;
č) gojitve rib v nadzorovanih pogojih v ribogojnicah;
d) ribolovnih režimov;
e) števila ribolovnih dni;
f) količine ulova rib;
g) rezervatov genskega materiala rib;
h) odvzema spolnih celic rib;
i) ribiških tekmovanj in tekmovalnih tras;
j) drugih, za ribiško upravljanje pomembnih vsebin.
(3) Osnutek ribiškogojitvenega načrta za obdobje šestih let za vsak posamezen ribiški okoliš na podlagi načrta iz prejšnjega člena izdela zavod na podlagi mnenja izvajalca ribiškega upravljanja in lokalne skupnosti.
(4) Ribiškogojitveni načrt na predlog zavoda sprejme minister v soglasju z ministrom, pristojnim za ohranjanje narave, in ministrom, pristojnim za vode.
(5) Vsebino ribiškogojitvenega načrta podrobneje predpiše minister.
(6) Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za ohranjanje narave, predpiše pogoje ribiškega upravljanja, če izvajanje ribiškogojitvenega načrta neposredno ogroža ugodno stanje rib.
13. člen
(letni program izvajalca ribiškega upravljanja in poročanje)
(1) Izvajalec ribiškega upravljanja izvaja ribiško upravljanje v ribiškem okolišu na podlagi letnega programa, izdelanega na podlagi ribiškogojitvenega načrta.
(2) Letni program ureja izvajanje ribiškogojitvenega načrta za posamezno leto na podlagi ocene stanja v ribiškem okolišu v preteklem letu; ta ocena stanja je sestavni del letnega programa.
(3) Izvajalec ribiškega upravljanja pripravi letni program do 31. decembra za prihodnje leto in ga pošlje zavodu v potrditev. Če zavod v 30 dneh ne da pisnih pripomb, se šteje, da je letni program potrjen. Do potrditve novega letnega programa se uporablja letni program za preteklo leto.
(4) Izvajalec ribiškega upravljanja mora najpozneje do 31. marca pripraviti letno poročilo o izvajanju letnega programa za preteklo leto in ga poslati zavodu.
(5) Vsebino letnega programa in letnega poročila podrobneje predpiše minister.
IV. TRAJNOSTNA RABA RIB
14. člen
(trajnostna raba rib)
Trajnostna raba rib je izvajanje ribolova v obsegu, na način in v času, da se z naravnim samoobnavljanjem ali z določenimi ukrepi ribiškega upravljanja dolgoročno ohranjajo ribe ter se pri tem ne poslabšuje ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst.
15. člen
(odvzem spolnih celic)
(1) Odvzem spolnih celic spolno zrelih rib za nadaljnjo gojitev domorodnih ribjih vrst (v nadaljnjem besedilu: smukanje) praviloma poteka v rezervatih za plemenke, lahko pa tudi v drugih delih ribiškega okoliša, določenih v ribiškogojitvenem načrtu.
(2) Če smukanje v ribiškogojitvenem načrtu ni določeno, lahko minister na podlagi vloge izvajalca ribiškega upravljanja smukanje dovoli po pridobitvi mnenja zavoda.
(3) Način in pogoje smukanja predpiše minister.
16. člen
(poribljavanje)
(1) Poribljavanje se izvaja tako, da je omogočen ribolov in pri tem ni ogroženo ugodno stanje vrst po predpisih o ohranjanju narave.
(2) Poribljavanje se izvaja samo z ribami iz sonaravne gojitve in ribogojnic, ki imajo dovoljenje iz 41. člena tega zakona ter so zdravstveno neoporečne po predpisih o veterinarstvu.
(3) Izvajalec ribiškega upravljanja lahko v novo zgrajenih objektih izvede poribljavanje po predhodni spremembi ribiškogojitvenega načrta in letnega programa.
17. člen
(genski material)
Odvzem genskega materiala rib iz narave se opravi v skladu s tem zakonom in predpisi o ohranjanju narave.
18. člen
(sonaravna gojitev)
(1) Sonaravna gojitev rib je gojitev domorodnih vrst v naravnem okolju in se ne šteje za gojitev po predpisih o ohranjanju narave ter predpisih o vodah.
(2) Sonaravna gojitev rib je vložitev zaroda in odlov mladic po končanem ciklusu ter se zaradi ohranjanja genske raznolikosti rib izvaja samo v gojitvenih revirjih v istem povodju.
19. člen
(gradnje in drugi posegi na območju ribiškega okoliša)
(1) Vsak poseg v ribiški okoliš mora biti načrtovan in izveden na način, ki v največji mogoči meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti.
(2) Gradnje objektov, ki se izvajajo na vodnih zemljiščih po predpisih o graditvi objektov, se lahko izvajajo po predhodni pridobitvi soglasja zavoda.
(3) Zaradi prehajanja rib čez grajene objekte v vodah mora investitor zagotoviti ustrezen prehod za ribe. Funkcionalnost prehoda zagotavlja lastnik oziroma najemnik objekta.
(4) Zavod v sodelovanju z izvajalcem ribiškega upravljanja izda mnenje o vplivu posega na stanje rib v postopku izdaje vodne pravice po predpisih o vodah.
20. člen
(pogin rib)
(1) Pogin rib je lahko posledica naravne, okoljske, druge nesreče ali kaznivega dejanja.
(2) Kdor opazi pogin rib, mora o tem nemudoma obvestiti center za obveščanje.
(3) Vzorčenje vode, sedimenta in poginulih rib opravi izvajalec obvezne gospodarske javne službe spremljanja nenadnega onesnaževanja voda po predpisih o vodah ali veterinarska inšpekcija v skladu s svojimi pristojnostmi. Če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, vzorčenje vode, sedimenta in poginulih rib opravi policija.
(4) Pri poginu rib mora izvajalec ribiškega upravljanja izdelati skico kraja in zapisnik pogina, sešteti in izmeriti maso poginulih rib, in sicer ločeno po posameznih vrstah.
(5) Izvajalec ribiškega upravljanja mora v 14 dneh poslati skico in zapisnik (kraj, čas, vrste in količino poginulih rib) o poginu rib zavodu.
(6) Izvajalec ribiškega upravljanja mora poskrbeti za ravnanje s poginulimi ribami v skladu z veterinarskimi predpisi.
(7) Podrobnejša pravila ravnanja v zvezi z ukrepanjem ob poginih rib predpiše vlada.
V. RIBOLOV
21. člen
(ribolov)
(1) Ribolov je lovljenje rib in se izvaja v skladu s tem zakonom.
(2) Riba, ki je ulovljena v skladu z določbami tega zakona, postane last ribiča, ki je ribo ulovil.
22. člen
(ribolovna dovolilnica)
(1) Ribe je dovoljeno loviti le z veljavno ribolovno dovolilnico.
(2) Ribolovno dovolilnico izda izvajalec ribiškega upravljanja za posamezen ribolovni revir.
(3) Ceno za ribolovno dovolilnico določi izvajalec ribiškega upravljanja.
(4) Veljavna ribolovna dovolilnica mora vsebovati: datum ribolova, ime izdajatelja, ribolovni revir, ime in priimek imetnice oziroma imetnika ribolovne dovolilnice (v nadaljnjem besedilu: imetnik), ribe, ki jih je dovoljeno loviti, dovoljeni ribolovni režim, zaporedno številko, in žig izvajalca ribiškega upravljanja.
(5) Prihodki, pridobljeni s prodajo ribolovnih dovolilnic, se vodijo na posebnem knjigovodskem kontu izvajalca ribiškega upravljanja.
(6) Podrobnejšo vsebino in obliko ribolovne dovolilnice predpiše minister.
23. člen
(pravica dostopa do vode)
(1) Lastnica oziroma lastnik (v nadaljnjem besedilu: lastnik) ali drug posestnik vodnega ali priobalnega zemljišča mora izvajalcu ribiškega upravljanja in ribiču dopustiti neškodljiv prehod čez svoje zemljišče in zadrževanje na njem zaradi izvajanja ribiškega upravljanja.
(2) Izvajalec ribiškega upravljanja in ribič morata pri izvajanju ribiškega upravljanja in ribolovu čim manj vplivati na stanje zemljišč iz prejšnjega odstavka, po opravljenih nalogah pa odpraviti morebitno povzročeno škodo.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko prehod in zadrževanje omeji na zemljiščih, ki jih je dovoljeno ograditi v skladu z zakonom.
24. člen
(ribolovni režim)
(1) Ribolovni režim določa zlasti način ribolova, najmanjše lovne mere, varstvene dobe rib in dnevni uplen.
(2) Ribo, ki je ulovljena v nasprotju z ribolovnim režimom ali ni predmet ribolova, je treba takoj živo in nepoškodovano vrniti v vodo.
(3) Ribolovni režim iz prvega odstavka tega člena podrobneje predpiše minister.
25. člen
(prepovedi)
(1) Prepovedano je loviti ribe:
– brez veljavne ribolovne dovolilnice;
– na varstvenih območjih in drugih revirjih, ki niso ribolovni in so določeni po tem zakonu in predpisih o vodah;
– salmonidne ribe ponoči;
– z razstrelivi;
– s strupi;
– z ostmi, podvodnimi in drugimi puškami, na zanko ali nastavo;
– s križaki, saki, koši, mrežami vseh vrst in vršami;
– z mosta;
– pod ledom;
– na prehodih za ribe;
– v depresijah, lužah, poplavljenih površinah in drugih vodnih površinah, ki nastanejo ob umiku ali presihanju vode;
– tako da se pregradi, zapre, izčrpa ali drugam spelje voda;
– z uporabo elektrike (v nadaljnjem besedilu: elektroribolov);
– na načine, ki niso v skladu z ribolovnim režimom.
(2) Prepovedano je upleniti:
– ribe v varstveni dobi;
– ribe pod najmanjšo predpisano dolžino;
– več rib, kot je dovoljeni dnevni uplen;
– ribe, ki niso predmet ribolova.
(3) Prepovedano je:
– brez ribolovne dovolilnice ali posebnega dovoljenja imeti pri sebi v neposredni bližini ribolovne vode ribiške priprave, ki niso spravljene v omotu;
– prenašati žive uplenjene ribe v druge vode;
– prenašati žive ribe iz vodnega območja Donave v vodno območje Jadranskega morja in obratno;
– posegati oziroma vznemirjati ribe na drstiščih rib, med drstenjem in v varstvenih revirjih;
– izvajati ribiško upravljanje brez sklenjene koncesijske pogodbe.
(4) Ne glede na trinajsto alineo prvega odstavka tega člena je izvajalcu ribiškega upravljanja dovoljeno izvajati elektroribolov za sonaravno gojitev rib in za odlov plemenk v skladu z ribiškogojitvenim načrtom, za intervencijske odlove rib in za znanstveno-raziskovalne namene.
26. člen
(izjeme)
(1) Minister lahko zaradi spoštovanja mednarodnih ratificiranih pogodb ali predpisov Evropske unije predpiše dodatne prepovedi pri izvajanju ribolova.
(2) Minister lahko z dovoljenjem, izdanim v soglasju z ministrom, pristojnim za ohranjanje narave, na določenem območju in za določen čas izjemoma dovoli določen način opravljanja ribolova ne glede na prepovedi iz prejšnjega člena, razen načinov iz četrte in pete alinee prvega odstavka, če je to potrebno za znanstveno-raziskovalne namene oziroma v drugih posebej utemeljenih primerih.
(3) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka izda minister na podlagi vloge po predhodni pridobitvi strokovnega mnenja zavoda.
(4) Upravičenka oziroma upravičenec (v nadaljnjem besedilu: upravičenec), ki pridobi dovoljenje v skladu s tem členom, mora o izvedbi dovoljenih dejanj pisno poročati zavodu.
27. člen
(ribiška tekmovanja)
(1) Ribiška tekmovanja lahko potekajo samo na tekmovalnih trasah, ki jih posebej za ta namen opredeli in označi izvajalec ribiškega upravljanja v skladu z ribiškogojitvenim načrtom.
(2) Ribiška tekmovanja je dovoljeno prirejati le na podlagi pravil, ki jih pripravi Ribiška zveza Slovenije in morajo biti usklajena s pravili Svetovne ribiške konfederacije (CIPS) oziroma njenih zvez.
(3) Organizator ribiških tekmovanj mora pristojni ribiški inšpekciji poslati časovni načrt tekmovanj najmanj 14 dni pred prvo tekmo v nizu tekmovanj.
(4) Poročilo o izvedenih ribiških tekmovanjih je sestavni del letnega poročila iz 13. člena tega zakona.
VI. KONCESIJE
28. člen
(koncesije)
(1) Za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiških okoliših lahko država podeli koncesijo. Koncedent je Republika Slovenija, njene funkcije pa v njenem imenu in za njen račun opravlja vlada.
(2) Koncesionarka oziroma koncesionar (v nadaljnjem besedilu: koncesionar) je lahko pravna ali fizična oseba, če izpolnjuje predpisane pogoje.
(3) Naloge koncesionarja so:
1. priprava in sprejem letnega programa;
2. izvajanje ribolova;
3. izvajanje elektroribolova za sonaravno vzrejo, intervencijske odlove rib in za potrebe znanstveno-raziskovalnega dela;
4. aktivnosti za ohranjanje ugodnega stanja rib;
5. izvajanje nalog in aktivnosti ob poginih rib;
6. vodenje predpisanih evidenc;
7. poročanje;
8. strokovno usposabljanje ribičev;
9. izvajanje nadzornih nalog ribiškočuvajske službe in
10. druge naloge, povezane s koncesijo.
(4) V javnem interesu se izvajajo vse naloge iz prejšnjega odstavka, razen nalog iz 2. točke.
(5) Koncesija se podeli za 30 let z odločbo o izbiri na podlagi javnega razpisa.
(6) Koncesijska dajatev je prihodek proračuna Republike Slovenije.
29. člen
(začasni izvajalec ribiškega upravljanja)
Če za določen ribiški okoliš zaradi neuspešnega javnega razpisa koncesija ni podeljena ali če se koncesija odvzame, do podelitve koncesije ta ribiški okoliš začasno upravlja zavod.
30. člen
(pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar)
(1) Koncesionar mora imeti za izvajanje ribiškega upravljanja strokovno usposobljene delavke oziroma delavce (v nadaljnjem besedilu: delavec), ki opravljajo naloge gospodarja, izvajalca elektroribolova in ribiškega čuvaja. Če ima koncesionar ribogojnico, mora zagotoviti tudi izvajanje nalog ribogojca.
(2) Delavci iz prejšnjega odstavka morajo imeti opravljen izpit o strokovni usposobljenosti.
(3) Društvo, ki želi pridobiti koncesijo, mora poleg pogojev iz prvega odstavka tega člena imeti praviloma najmanj 30 članic oziroma članov (v nadaljnjem besedilu: član), ne sme zaračunavati pristopnine, omejevati članstva in mora omogočati nakup ribolovnih dovolilnic tudi ribičem, ki niso včlanjeni v društvo.
31. člen
(koncesijski akt)
(1) Za podelitev koncesije vlada sprejme koncesijski akt.
(2) Koncesijski akt vsebuje:
– opredelitev ribiškega okoliša, za katerega se podeljuje koncesija za ribiško upravljanje;
– pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar;
– merila za izbor koncesionarja;
– čas trajanja koncesije;
– način podeljevanja koncesije;
– določitev višine koncesijske dajatve;
– način in dinamiko plačevanja koncesijske dajatve;
– nadzor koncedenta nad koncesionarjem;
– razloge in način prenehanja koncesije;
– vsebino javnega razpisa;
– organ, ki pripravi in izvede javni razpis ter izbere koncesionarja;
– obliko in postopek javnega razpisa;
– vsebino koncesijske pogodbe;
– določitev organa, pooblaščenega za sklenitev koncesijske pogodbe;
– druge določbe, potrebne za izvajanje koncesije.
32. člen
(vsebina pogodbe)
Medsebojno razmerje pri izvajanju ribiškega upravljanja uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo, ki mora vsebovati zlasti:
– ribiški okoliš, za katerega se koncesija podeli;
– pravice, obveznosti in odgovornosti koncedenta in koncesionarja;
– način in pogoje za izvajanje koncesije;
– naloge v javnem interesu, ki jih opravlja koncesionar;
– višino koncesijske dajatve in način plačila;
– odgovorne osebe koncesionarja in obveščanje o spremembah pri odgovorni osebi;
– začetek veljavnosti in trajanje pogodbe;
– pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja po prenehanju koncesijske pogodbe;
– nadzor koncedenta nad koncesionarjem.
33. člen
(prenos koncesije)
Koncesionarju ni dovoljeno koncesije prenesti na drugo pravno ali fizično osebo.
34. člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena;
– z razdrtjem in
– z odvzemom.
35. člen
(odvzem ali omejitev koncesije)
(1) Koncesija se odvzame, če koncesionar:
– kljub pisnemu opozorilu koncedenta v določenem roku ne plača koncesijske dajatve;
– neupravičeno ne izpolnjuje koncesijske pogodbe;
– neupravičeno ne daje predpisanih podatkov po določbah tega zakona.
(2) Koncesija se lahko omeji ali odvzame zaradi:
– spremembe namembnosti posameznih delov ribiškega okoliša;
– začasne omejitve, ustavitve ali prilagoditve vodne pravice;
– ohranjanja narave ali drugih razlogov, ki so v javnem interesu.
(3) O odvzemu ali omejitvi koncesije odloča vlada na predlog ministra.
(4) Oseba, ki ji je odvzeta ali omejena koncesija, ni upravičena do odškodnine.
36. člen
(druga vprašanja koncesije)
Za druga vprašanja koncesije, ki niso urejena s tem zakonom, se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo koncesije na naravnih virih.
VII. RIBOLOV V KOMERCIALNIH RIBNIKIH
37. člen
(komercialni ribnik)
(1) Komercialni ribnik je stoječa voda, ki je namenjena trženju športnega ribolova v zasebnem interesu in iz katere je naravno ali s tehničnimi ukrepi preprečena migracija rib v druge vode. Za rabo vode v komercialnem ribniku je treba pridobiti vodno pravico po predpisih o vodah.
(2) Za komercialni ribnik ni treba izdelati ribiškogojitvenega načrta.
38. člen
(vlaganje rib in ribolov v komercialnem ribniku)
Pogoje in način vlaganja rib v komercialni ribnik ter način ribolova v komercialnih ribnikih podrobneje predpiše minister v soglasju z ministrom, pristojnim za ohranjanje narave, in ministrom, pristojnim za vode.
VIII. GOJITEV RIB
39. člen
(gojitev rib)
(1) Gojitev rib je gojitev za poribljavanje voda, za prehrano in gojitev okrasnih rib.
(2) Ribe, razen rib iz sonaravne gojitve, se lahko gojijo le v ribogojnici, ki je s tehničnimi sredstvi ločena od naravnega okolja.
40. člen
(vodna pravica)
Raba vode za gojitev rib v ribogojnicah se lahko izvaja na podlagi pridobljene vodne pravice po predpisih o vodah.
41. člen
(gojitev rib za poribljavanje)
(1) Dovoljenje za gojitev rib za poribljavanje voda lahko pridobijo osebe, ki imajo vodno pravico in:
– preverjeno poreklo rib za poribljavanje;
– strokovno usposobljene delavce;
– prijavljeno rejo rib pri pristojni enoti Veterinarske uprave Republike Slovenije.
(2) Dovoljenje za gojitev rib iz prejšnjega odstavka izda minister.
(3) Podrobnejše pogoje za pridobitev dovoljenja za gojitev rib iz tega člena predpiše minister v soglasju z ministrom, pristojnim za ohranjanje narave.
42. člen
(gojitev rib za prehrano ljudi in gojitev okrasnih rib)
Gojitev rib za prehrano ljudi in gojitev okrasnih rib se izvajata v skladu s predpisi o živinoreji in veterinarstvu.
IX. JAVNA SLUŽBA V RIBIŠTVU
43. člen
(Zavod za ribištvo Slovenije)
(1) Zavod za ribištvo Slovenije je javni zavod, ki opravlja določene upravne, strokovne in razvojne naloge s področja ribištva.
(2) Ustanoviteljica zavoda je Republika Slovenija, ustanoviteljske pravice uresničuje vlada.
(3) Zavod je oseba javnega prava s statusom javnega zavoda.
(4) Statut, letni program dela, finančni načrt, letno poročilo, imenovanje in razrešitev direktorice oziroma direktorja (v nadaljevanju: direktor) začnejo veljati, ko svet zavoda pridobi soglasje ustanovitelja.
44. člen
(ime in sedež)
(1) Ime zavoda je Zavod za ribištvo Slovenije. Skrajšano ime zavoda je ZZRS. Sestavni del imena zavoda je znak, ki je v obliki kroga, znotraj katerega so simboli, ki ponazarjajo Triglav, ribo in vodo. Ime zavoda v angleškem jeziku je Fisheries Research Institute of Slovenia.
(2) Sedež zavoda je v Ljubljani.
45. člen
(naloge zavoda)
(1) Zavod opravlja naslednje naloge:
1. vzpostavi in vodi celovit informacijski sistema ribištva;
2. izvaja monitoring populacij rib in monitoring rib kot elementa ekološkega stanja voda po predpisih o varstvu okolja in vodah in določbah tega zakona;
3. izvaja druge strokovne naloge po predpisih o varstvu okolja in vodah, med katere sodi predvsem priprava predloga programa monitoringa ter metodologije in načina izvajanja monitoringa rib kot elementa ekološkega stanja voda;
4. izvaja druge strokovne naloge po predpisih o ohranjanju narave in določbah tega zakona;
5. posreduje podatke monitoringa rib kot elementa ekološkega stanja voda ministrstvu, pristojnemu za vode, zaradi ocenjevanja ekološkega stanja voda;
6. pripravlja strokovne podlage za določitev meja ribiških območij in ribiških okolišev iz 8. člena tega zakona;
7. pripravlja strokovne podlage za program iz 10. člena tega zakona;
8. pripravlja načrte iz 11. člena tega zakona;
9. izdeluje ribiškogojitveni načrt;
10. potrjuje letne programe iz 13. člena tega zakona;
11. pripravlja strokovne podlage za podeljevanje koncesij po tem zakonu;
12. izdaja soglasja in strokovna mnenja v skladu s predpisi;
13. izvaja ribiško upravljanje v vodah posebnega pomena, določenih z uredbo vlade, in v ribiških okoliših, za katere ni sklenjena ali je bila odvzeta koncesija za ribiško upravljanje.
(2) Naloge iz prejšnjega odstavka izvaja zavod kot javno službo.
(3) Podrobnejša opredelitev in predvideni obseg nalog iz prvega odstavka tega člena se določita v letnem programu dela zavoda.
(4) Zavod lahko opravlja tudi druge naloge, ki so določene v statutu zavoda.
46. člen
(organi zavoda in statut zavoda)
(1) Organi zavoda so svet zavoda, direktor zavoda in strokovni svet.
(2) Sestava in pristojnosti organov zavoda ter organiziranost zavoda se določijo s statutom zavoda.
(3) Medsebojne pravice zavoda in ustanovitelja so določene z zakonom in statutom zavoda.
47. člen
(sredstva za delo zavoda)
(1) Premoženje zavoda, ki ga zavod upravlja in uporablja za opravljanje svojih dejavnosti, je v lasti ustanovitelja.
(2) Zavod razpolaga s premičnim premoženjem, z nepremičnim pa samo po predhodnem soglasju ustanovitelja.
(3) Zavod upravlja s premoženjem kot dober gospodar.
48. člen
(viri, način in pogoji za pridobitev sredstev za delo)
(1) Naloge javne službe zavoda se financirajo iz državnega proračuna na osnovi programa dela in finančnega načrta za posamezno leto.
(2) Za izvajanje nalog, ki niso naloge javne službe, zavod pridobiva sredstva tudi s prodajo blaga in storitev, donacijami, dotacijami, darili in iz drugih virov.
(3) Sredstva iz državnega proračuna ter druga javna sredstva in prihodki iz naslova opravljanja javne službe se lahko porabijo samo za opravljanje javne službe, ki je določena s tem zakonom.
(4) Prihodki in odhodki iz naslova opravljanja javne službe ter prihodki in odhodki iz naslova tržnih dejavnosti se vodijo na dveh ločenih računih.
(5) Presežek prihodkov nad odhodki zavod uporablja za izvajanje in razvoj svoje dejavnosti.
(6) O razporejanju presežka odloča ustanovitelj na predlog sveta zavoda.
(7) O načinu pokrivanja ter višini pokrivanja primanjkljaja, ki ga ni mogoče pokriti iz drugih razpoložljivih virov sredstev zavoda, odloča ustanovitelj na predlog sveta.
X. FINANCIRANJE V RIBIŠTVU
49. člen
(financiranje v ribištvu)
(1) V proračunu Republike Slovenije se po tem zakonu zagotavljajo sredstva za:
– financiranje javne službe v ribištvu;
– financiranje in sofinanciranje ukrepov v skladu s predpisi Evropske skupnosti;
– financiranje državnih pomoči s področja ribištva.
(2) Financiranje in sofinanciranje iz prejšnjega odstavka določi vlada.
XI. VODE POSEBNEGA POMENA
50. člen
(vode posebnega pomena)
(1) Vlada na predlog ministra in v sodelovanju z ministrom, pristojnim za ohranjanje narave, določi vode posebnega pomena.
(2) Ribiško upravljanje v vodah posebnega pomena, poleg ribiškega upravljanja iz 4. člena tega zakona, obsega zlasti:
– izvajanje razvojnih in raziskovalnih nalog v ribištvu;
– smukanje za gojitev domorodnih ribjih vrst v skladu s 15. členom tega zakona.
(3) Vlada ob določitvi vod posebnega pomena podrobneje predpiše:
– naloge, ki se izvajajo v teh vodah;
– morebitne posebne režime upravljanja.
XII. EVIDENCE V RIBIŠTVU IN POROČILA
51. člen
(evidence v ribištvu in poročila)
(1) Evidence v ribištvu se vodijo v ribiškem katastru in vsebujejo vse predpisane podatke, obdelavo podatkov in poročila.
(2) Ribiški kataster se vodi kot javna knjiga. Sestavljajo ga popis ribiških območij, ribiških okolišev in ribiških revirjev s pripadajočimi ribolovnimi, varstvenimi in drugimi revirji po določbah tega zakona, podatki o stanju populacij rib, evidence o izvajalcih ribiškega upravljanja, imetnikih vodnih pravic komercialnih ribnikov, evidence ribogojnic, evidence o opravljenih izpitih gospodarjev, izvajalcev elektroribolova, čuvajev in ribogojcev, evidence poginov rib, evidence o smukanju in drugi podatki, pomembni za ribiško upravljanje.
(3) Evidenci ribogojnic in lastnikov vodnih pravic komercialnih ribnikov vsebujeta podatke o:
– gojitveni zmogljivosti ribogojnic oziroma o lastnostih komercialnega ribnika,
– ribjih vrstah;
– lokaciji objekta;
– osebnem imenu in naslovu stalnega ali začasnega prebivališča fizične osebe ter firmi in sedežu pravne osebe in
– druge za ribištvo pomembne podatke.
(4) Ribiški kataster vzpostavi, vodi in vzdržuje zavod. Zavod lahko uporablja osebne podatke samo za namene upravljanja rib.
(5) Podatki iz drugega odstavka tega člena, ki imajo naravo osebnih podatkov, se lahko zbirajo, obdelujejo in posredujejo v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov.
(6) Minister podrobneje predpiše vsebino, obliko in način vodenja evidenc ter način poročanja.
XIII. ORGANIZACIJE V RIBIŠTVU
52. člen
(Ribiška zveza Slovenije)
(1) Ribiška zveza Slovenije je zveza vseh ribiških družin.
(2) Člani Ribiške zveze Slovenije so lahko tudi druga društva in organizacije ter posamezniki, katerih dejavnost je povezana z ribištvom.
53. člen
(naloge Ribiške zveze Slovenije)
(1) Ribiška zveza Slovenije poleg nalog, ki jih opravlja za svoje člane, opravlja tudi naloge, za katere jo pooblasti minister:
– pripravlja in izvaja letne programe usposabljanja ribičev, preverja znanje in izdaja potrdila o izpitih za ribiča;
– pripravlja in organizira strokovna usposabljanja iz 56. člena tega zakona;
– izvaja programe usposabljanj, preverja znanje in izdaja potrdila o usposobljenosti;
– vodi evidence o opravljenih nalogah iz tega člena in o tem letno poroča zavodu.
(2) Ribiška zveza Slovenije naloge iz prejšnjega odstavka opravlja kot javno pooblastilo. Listine, ki jih izdaja Ribiška zveza Slovenije pri izvajanju javnega pooblastila, so javne listine.
(3) Ribiška zveza Slovenije, ki se ji podeli javno pooblastilo, mora ob prijavi v postopek podelitve javnega pooblastila izpolnjevati najmanj naslednje pogoje:
– delovati mora na področju celotne države;
– imeti mora usposobljene kadre za izvajanje javnih pooblastil;
– imeti mora vzpostavljeno potrebno infrastrukturo za učinkovito izvajanje javnih pooblastil;
– podati mora izračun stroškov za izvajanje javnih pooblastil.
(4) Minister glede na izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka izda odločbo v upravnem postopku, s katero Ribiški zvezi Slovenije podeli javno pooblastilo za opravljanje vseh ali posameznih nalog iz prvega odstavka tega člena.
(5) Ribiška zveza Slovenije o opravljanju nalog iz tega člena letno poroča ministrstvu do 31. marca tekočega leta za preteklo leto.
54. člen
(financiranje Ribiške zveze Slovenije)
Ribiška zveza Slovenije krije stroške svojega delovanja s članarino, prispevki članov, s prispevki sponzorjev, donatorjev, s prihodki od izvajanja javnih pooblastil, ki bremenijo udeležence usposabljanj, in iz drugih virov.
55. člen
(ribiške družine)
(1) Ribiška družina je društvo, ki ima sklenjeno koncesijsko pogodbo za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiškem okolišu.
(2) Ribiška družina deluje v javnem interesu.
(3) Ribiške družine se lahko organizirajo tudi v območne zveze.
XIV. STROKOVNO USPOSABLJANJE V RIBIŠTVU
56. člen
(strokovno usposabljanje delavcev)
(1) Na podlagi javnega razpisa se podeli javno pooblastilo za strokovno usposabljanje delavcev iz 30. člena tega zakona, ki se podeli na podlagi tega člena.
(2) Programe strokovnega usposabljanja na predlog Ribiške zveze Slovenije in zavoda predpiše minister.
(3) Izpit se opravi pred tričlansko izpitno komisijo, ki jo imenuje minister.
(4) Vsebino in način opravljanja izpitov predpiše minister.
(5) Javno pooblastilo iz prvega odstavka tega člena podeli minister pravni ali fizični osebi, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– delovati mora na področju celotne države;
– imeti mora usposobljene kadre za izvajanje javnih pooblastil;
– imeti mora vzpostavljeno potrebno infrastrukturo za učinkovito izvajanje javnih pooblastil;
– podati mora izračun stroškov za izvajanje javnih pooblastil.
(6) Minister glede na izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka izda odločbo v upravnem postopku, s katero izvajalcu podeli javno pooblastilo.
(7) Medsebojna razmerja med ministrstvom in nosilcem javnega pooblastila se podrobneje uredijo s pogodbo.
(8) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ni pritožbe, mogoč pa je upravni spor.
(9) Nosilec javnega pooblastila je za izvajanje nalog, za katere mu je podeljeno javno pooblastilo, odgovoren ministrstvu.
(10) Javno pooblastilo se odvzame, če nosilec javnega pooblastila ne izpolnjuje več predpisanih pogojev ali če ravna v nasprotju s predpisi ali pogodbo iz sedmega odstavka tega člena.
(11) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ni pritožbe, mogoč pa je upravni spor.
XV. ŠKODA IN ODŠKODNINA
57. člen
(škoda)
Glede povzročitve škode na ribah in odgovornosti za škodo na ribah se uporabljajo določbe Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01, 32/04 – avtentična razlaga in 28/06 – odločba US), če ta zakon ne določa drugače.
58. člen
(upravičenec do odškodnine)
(1) Za škodo na ribah, povzročeno zaradi zastrupljanja, onesnaževanja oziroma čezmernega obremenjevanja voda in nezakonitega poseganja v vode, je do odškodnine upravičen izvajalec ribiškega upravljanja.
(2) Izvajalec ribiškega upravljanja je upravičen tudi do odškodnine za nezakonito uplenjene ribe, ki se obračuna po odškodninskem ceniku iz drugega odstavka 59. člena tega zakona.
59. člen
(določitev odškodnine)
(1) Višina odškodnine se določi ob upoštevanju načela povrnitve stroškov in zmanjšanja prihodkov, ki vključuje najmanj:
– vrednost poginulih rib po odškodninskem ceniku;
– stroške izvajalca ribiškega upravljanja;
– stroške strokovne organizacije in izvedencev v zvezi s sanacijo in izračunom odškodnine;
– stroške za poribljavanje;
– stroške za vzpostavitev prvotnega stanja voda;
– stroške za spremembo ribiškogojitvenega načrta in letnega programa.
(2) Odškodninski cenik za ribe predpiše minister.
XVI. RIBIŠKOČUVAJSKA SLUŽBA
60. člen
(ribiškočuvajska služba)
(1) Ribiškočuvajska služba se izvaja na podlagi javnega pooblastila, ki se podeli izvajalcem ribiškega upravljanja.
(2) Izvajalec ribiškega upravljanja mora organizirati ribiškočuvajsko službo, tako da so vse vode nadzorovane.
(3) Ribiškočuvajsko službo opravljajo ribiški čuvaji, ki imajo lahko pooblastila prekrškovnega organa, če izpolnjujejo pogoje po zakonu, ki ureja prekrške.
(4) Ribiški čuvaj je lahko vsak polnoleten državljan Republike Slovenije, ki ima že tri leta izpit za ribiča in ima opravljen izpit za ribiškega čuvaja iz 56. člena tega zakona.
(5) Med opravljanjem zakonsko določenih nalog je ribiški čuvaj uradna oseba ter ima značko in službeno izkaznico.
(6) Ribiškega čuvaja na predlog izvajalca ribiškega upravljanja imenuje in razrešuje minister.
(7) Ribiški čuvaj je imenovan za obdobje šestih let. Po preteku šestih let je lahko ribiški čuvaj ponovno imenovan.
(8) Obliko ter vsebino značke in službene izkaznice predpiše minister.
61. člen
(naloge ribiškočuvajske službe)
Naloge ribiškočuvajske službe so:
– nadzor nad ribolovom po tem zakonu;
– nadzor nad ribolovnimi dovolilnicami, plenom in ribiškimi pripravami po tem zakonu;
– pomoč in nasveti ribičem;
– obveščanje centra za obveščanje ob poginih rib;
– spremljanje posegov iz 19. člena tega zakona;
– evidentiranje in obveščanje izvajalca ribiškega upravljanja o nenapovedanih posegih na vodnih in priobalnih zemljiščih ribiškega okoliša;
– sprotno vodenje evidence in mesečno poročanje o opravljanju ribiškočuvajske službe na način in v obliki, kot ju predpiše minister;
– obveščanje ribiške inšpektorice oziroma inšpektorja (v nadaljnjem besedilu: ribiški inšpektor).
62. člen
(ukrepi ribiškega čuvaja)
(1) Pri izvajanju svojih nalog sme ribiški čuvaj izvajati naslednje ukrepe:
– pregledati ribolovno dovolilnico in pregledati listine za ugotovitev istovetnosti ribiča, ki lovi ribe ali se zadržuje ob vodi s priborom za ribolov;
– pregledati ribolovni pribor, vabe, ribolovno opremo in uplen ribiča iz prejšnje alinee;
– začasno zaseči ribolovno opremo in vabe ribiču, ki lovi ali se zadržuje ob vodi, če nima ribolovne dovolilnice ali lovi na prepovedan način;
– trajno zaseči protipravno ujete ribe, ki postanejo last izvajalca ribiškega upravljanja;
– prodajati ribolovne dovolilnice;
– odvzeti ribolovno dovolilnico ribiču, ki lovi na prepovedan način.
(2) Zaradi dokazovanja prekrška sme ribiški čuvaj ribiča, ki je lovil na prepovedan način, ribolovne priprave in uplenjene ribe tudi fotografirati ali posneti.
(3) Ribič mora na zahtevo ribiškega čuvaja pokazati ribolovno dovolilnico, vabo, s katero ribari, ribolovni pribor, uplenjene ribe in vsebino ribiške torbe.
XVII. NADZOR NAD IZVAJANJEM DOLOČB
63. člen
(inšpekcijski nadzor)
(1) Izvajanje določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov nadzirajo inšpektorji, pristojni za ribištvo, lovstvo, varstvo okolja, veterinarstvo in notranje zadeve v skladu s svojimi pristojnostmi.
(2) Za ribiškega inšpektorja je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje pogoje iz predpisov, ki urejajo inšpekcijo, ima visoko strokovno izobrazbo, ima opravljen ribiški izpit najmanj tri leta in izpolnjuje splošne pogoje za delo v državni upravi.
64. člen
(pooblastila ribiškega inšpektorja)
Ribiški inšpektor ima poleg pooblastil po splošnih predpisih o inšpekciji tudi naslednja pooblastila in pristojnosti:
– pregledovati dokumente v zvezi z izvajanjem ribiškogojitvenega načrta;
– pregledovati gradnje in druge posege v vode;
– nadzorovati dejavnosti izvajalcev ribiškega upravljanja ob poginih;
– nadzirati pravico dostopa do vode;
– nadzorovati izvajanje koncesijskih pogodb;
– pregledovati dokumentacijo, ki jo morajo pridobiti ribogojci za gojitev rib za poribljavanje;
– nadzirati opravljanje nalog in pooblastil ribiških čuvajev;
– pregledovati dokumentacijo komercialnih ribnikov in njihovo upravljanje;
– pregledovati ustreznost ribolovnih dovolilnic in vodenje sredstev, ki so pridobljena s prodajo ribolovnih dovolilnic.
65. člen
(ukrepi ribiškega inšpektorja)
Poleg ukrepov, ki jih mora ribiški inšpektor izreči po splošnih predpisih o inšpekciji, mora tudi:
– ustaviti vso dejavnost, ki je v nasprotju s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi;
– prepovedati upravljanje ribolovnega okoliša ali njegovega dela brez sklenjene koncesijske pogodbe;
– obveščati ministra o ugotovljenih nepravilnostih pri izvajanju koncesijske pogodbe;
– v nujnih primerih odrediti začasne ukrepe za preprečitev škode ribam ali njihovemu biotopu;
– prepovedati gojitev rib, če ribogojec nima potrebnih dovoljenj ali ne izvaja njihovih določil;
– začasno zaseči predmete in finančna sredstva, ki so bila pridobljena v nasprotju z določbami tega zakona in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi;
– predlagati prenehanje opravljanja službe ribiškega čuvaja, če so za to utemeljeni razlogi.
XVIII. KAZENSKE DOLOČBE
66. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 200.000 do 500.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba, ki:
1. opravlja smukanje, ki ni predvideno v ribiškogojitvenem načrtu, in ne pridobi dovoljenja ministra (drugi odstavek 15. člena);
2. izvaja poribljavanje z ribami iz ribogojnic, ki nimajo dovoljenja po 41. členu tega zakona, in z ribami, ki niso zdravstveno neoporečne (drugi odstavek 16. člena);
3. izvede poribljavanje v novozgrajenih objektih brez predhodne spremembe ribiškogojitvenega načrta in letnega programa (tretji odstavek 16. člena);
4. o poginu rib ne obvesti centra za obveščanje (drugi odstavek 20. člena);
5. ne dovoli izvajalcu ribiškega upravljanja ali ribiču neškodljivega prehoda čez svoje zemljišče in zadrževanja na njem, zaradi izvajanja ribiškega upravljanja (prvi odstavek 23. člena);
6. dovoli ribolov na načine, ki so prepovedani v prvem odstavku 25. člena tega zakona;
7. dovoli upleniti ribe, ki jih je prepovedano upleniti (prva, druga in četrta alinea drugega odstavka 25. člena);
8. dovoli prenašati žive uplenjene ribe v druge vode (druga alinea tretjega odstavka 25. člena);
9. dovoli ribolov na načine, ki jih je minister prepovedal (prvi odstavek 26. člena);
10. prireja ribiška tekmovanja na trasah, ki niso opredeljene v ribiškogojitvenem načrtu (prvi odstavek 27. člena), ali ne pošlje časovnega načrta tekmovanj pristojni ribiški inšpekciji najmanj 14 dni pred prvo tekmo v nizu tekmovanj (tretji odstavek 27. člena).
(2) Z globo od 150.000 do 400.000 tolarjev se kaznuje samostojna podjetnica oziroma samostojni podjetnik posameznik (v nadaljnjem besedilu: podjetnik), ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 100.000 do 200.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 80.000 do 180.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba podjetnika, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(5) Z globo od 60.000 do 100.000 tolarjev se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
67. člen
(hujši prekrški)
(1) Z globo od 400.000 do 1.000.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba, ki:
1. izvede poseg brez predhodne pridobitve soglasja zavoda ali če poseg ni v skladu s tem soglasjem (drugi odstavek 19. člena);
2. prenaša žive ribe iz vodnega območja Donave v vodno območje Jadranskega morja in obratno (tretja alinea tretjega odstavka 25. člena);
3. posega na drstišča oziroma vznemirja ribe na drstiščih rib, med drstenjem in v varstvenih revirjih (četrta alinea tretjega odstavka 25. člena);
4. izvaja ribiško upravljanje brez sklenjene koncesijske pogodbe (peta alinea tretjega odstavka 25. člena);
5. prenese koncesijo na drugo pravno ali fizično osebo v nasprotju s 33. členom tega zakona;
6. gospodari s komercialnim ribnikom, ne da bi pridobil vodno pravico (prvi odstavek 37. člena);
7. za gojitev rib za poribljavanje ne pridobi dovoljenja ministra (tretji odstavek 41. člena).
(2) Z globo od 300.000 do 800.000 tolarjev se kaznuje podjetnik, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 200.000 do 600.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 150.000 do 400.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba podjetnika, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(5) Z globo od 100.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
68. člen
(prekrški ribičev)
Z globo 60.000 tolarjev se za prekršek kaznuje ribič, ki:
1. lovi ribe na načine, ki so prepovedani v prvem odstavku 25. člena tega zakona;
2. upleni ribe, ki jih je prepovedano upleniti (prva, druga in četrta alinea drugega odstavka 25. člena);
3. upleni več rib, kot je dovoljeni dnevni uplen (tretja alinea drugega odstavka 25. člena);
4. ima pri sebi v neposredni bližini ribolovne vode brez ribolovne dovolilnice ali posebnega dovoljenja ribiške priprave, ki niso spravljene v omotu (prva alinea tretjega odstavka 25. člena);
5. prenaša žive uplenjene ribe v druge vode (druga alinea tretjega odstavka 25. člena);
6. lovi ribe na načine, ki jih je minister prepovedal (prvi odstavek 26. člena);
7. na zahtevo ribiškega čuvaja ne pokaže ribolovne dovolilnice, vabe, s katero ribari, ribolovnega pribora, uplenjenih rib in vsebine ribiške torbe, ki jo ima pri sebi (tretji odstavek 62. člena);
8. ovira ribiškega čuvaja in se mu upira pri izvrševanju njegovih pooblastil (prvi odstavek 62. člena).
69. člen
(varstveni ukrepi)
Za prekrške iz 1., 2., 3., 4. in 6. točke prejšnjega člena se izreče tudi stranska sankcija odvzema predmetov, ki so bili uporabljeni pri prekršku, in uplenjenih rib.
XIX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
70. člen
(prva podelitev koncesije ter uporaba obstoječih
službenih znakov in izkaznic)
(1) Vlada izda koncesijski akt za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiških okoliših v enem letu od uveljavitve tega zakona.
(2) Pri prvi podelitvi koncesije iz 28. člena tega zakona imajo prednost ribiške organizacije, ki so do javnega razpisa iz 28. člena tega zakona v skladu s predpisi, samoupravnimi sporazumi in načrti strokovno ustrezno izvajale ribiško upravljanje.
(3) Do sklenitve koncesijskih pogodb izvajajo ribiško upravljanje v obstoječih ribiških okoliših dosedanje ribiške družine.
(4) Do določitve izvajalca ribiškega upravljanja v vodah posebnega pomena izvaja ribiško upravljanje zavod.
(5) Do izdaje novih službenih znakov in izkaznic ribiški čuvaji uporabljajo obstoječe znake in izkaznice.
71. člen
(obstoječa Ribiška zveza Slovenije)
(1) Naloge Ribiške zveze Slovenije opravlja obstoječa Ribiška zveza Slovenije.
(2) Obstoječa Ribiška zveza Slovenije uskladi svoje delovanje z določbami tega zakona v enem letu od njegove uveljavitve.
72. člen
(obstoječi Zavod za ribištvo Slovenije)
(1) Naloge zavoda po določbah tega zakona opravlja obstoječi Zavod za ribištvo Slovenije, ki se uskladi z določbami tega zakona v enem letu od njegove uveljavitve.
(2) Sredstva za delo Zavoda za ribištvo Slovenije so vsa osnovna in materialna sredstva, ki jih je upravljal do uveljavitve tega zakona.
73. člen
(Uporaba obstoječih in rok za izdajo novih predpisov)
(1) Vlada izda predpise po tem zakonu v roku enega leta po uveljavitvi tega zakona. Minister izda predpise po tem zakonu v roku dveh let po uveljavitvi tega zakona.
(2) Do uveljavitve predpisov iz prejšnjega odstavka veljajo in se uporabljajo naslednji predpisi:
– Odredba o določitvi ribiških rajonov in ribiških okolišev (Uradni list LRS, št. 17/59 ter Uradni list RS, št. 9/93 in 20/98);
– Pravilnik o načinu upravljanja varstvenih voda (Uradni list SRS, št. 7/78);
– Pravilnik o ribiškem katastru (Uradni list SRS, št. 7/78);
– Pravilnik o gojitveno-čuvajski službi in o izpitih za ribiške čuvaje (Uradni list SRS, št. 7/78 in Uradni list RS, št. 14/93);
– Odškodninski cenik za povračilo škode na ribah (Uradni list SRS, št. 17/80 in Uradni list RS, št. 43/93);
– Odredba o najmanjših dolžinah lovnih rib in o varstveni dobi lovnih rib, rakov, žab in školjk (Uradni list RS, št. 14/93 in 20/93 – popravek);
– Pravilnik o ribiško-gojitvenih načrtih ter o evidenci izvrševanja (Uradni list RS, št. 68/2000 in 29/01 – odločba US);
– Sklep o preoblikovanju Zavoda za ribištvo Ljubljana v Javni zavod za ribištvo Slovenije (Uradni list RS, št. 31/01, 60/01, 4/05 in 23/06).
74. člen
(veljavnost ribiškogojitvenega načrta)
Potrjeni ribiškogojitveni načrti ostanejo v veljavi do sprejetja novih ribiškogojitvenih načrtov, sprejetih na podlagi četrtega odstavka 12. člena tega zakona.
75. člen
(veljavnost izpitov)
Za osebe, ki so pred uveljavitvijo tega zakona opravile izpit o strokovni usposobljenosti za gospodarja, izvajalca elektroribolova in ribiškega čuvaja po Pravilniku Ribiške zveze Slovenije o organizaciji in programu izobraževanja članov ribiških organizacij (Glasilo Ribič št. 9/81) ter za ribogojca pri Zavodu za ribištvo Ljubljana, šteje, da imajo izpite iz 56. člena tega zakona opravljene.
76. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o sladkovodnem ribištvu (Uradni list SRS, št. 25/76, 21/78 in 42/86 ter Uradni list RS, št. 29/95 – ZPDF, 89/99 – ZDru-A in 110/02 – ZGO-1).
77. člen
(začetek veljavnosti zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 325-03/90-1/9
Ljubljana, dne 30. maja 2006
EPA 762-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.
