Na podlagi 61. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl.), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 87/97, 10/99, 91/01, 33/03, 108/03 in 82/04) ter na podlagi 17. in 76. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00 in 108/01) je Občinski svet Mestne občine Celje na 31. seji dne 30. 5. 2006 sprejel
O D L O K
o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč
za območje Mestne občine Celje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
Splošna določba
1. člen
Ta odlok določa, da se na območju Mestne občine Celje plačuje nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč (v nadaljevanju: nadomestilo) v skladu z zakonom in dogovorom o usklajevanju meril in za določevanje območij, na katerih se plačuje nadomestilo in za določanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, in meril za določanje višine tega nadomestila.
Ta odlok o nadomestilu določa:
– zavezance za plačilo nadomestila,
– kriterije in merila za določanje območij, kjer se plačuje nadomestilo,
– območja, kjer se plačuje nadomestilo od nezazidanega in zazidanega stavbnega zemljišča,
– merila in kriterije za določanje višine nadomestila, oprostitev nadomestila, delno oprostitev ali znižanje nadomestila in
– opredelitev poslovnih površin, od katerih se plačuje nadomestilo,
– globe za kršitev določil tega odloka,
– procesne določbe za izvajanje tega odloka.
Zavezanci za plačilo nadomestila
2. člen
Zavezanci za plačilo nadomestila so fizične ali pravne osebe zasebnega ali javnega prava, ne glede na naslov stalnega prebivališča ali registracije:
– če imajo lastninsko pravico oziroma so posestniki stavbnega zemljišča, od katerega se plačuje nadomestilo po tem odloku, oziroma so imetniki obligacijske pravice razpolaganja s takšnim zemljiščem,
– če so imetniki pravice uporabe, razpolaganja oziroma so najemniki, zakupniki ali uživalci stavbnega zemljišča, ki je predmet plačila nadomestila po tem odloku,
– ki so druge osebe oziroma upravičenci do razpolaganja s stavbnimi zemljišči, od katerega se plačuje nadomestilo po tem odloku.
Lastnik in najemnik oziroma druga oseba, ki ima pravico razpolaganja, v pogodbi določita medsebojne obveznosti v zvezi s plačilom nadomestila. V primeru, da take določbe ni, in neposredni uporabnik oziroma tisti, ki ima pravico do razpolaganja z stavbnim zemljiščem ne izvršuje svoje obveznosti po tem odloku, za njega solidarno odgovarja lastnik.
Predmet plačila nadomestila
3. člen
Nadomestilo se plačuje na celotnem območju Mestne občine Celje od vseh tistih zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč, ki jih opredeljuje zakon in ta odlok.
II. DOLOČITEV POVRŠIN ZA ODMERO NADOMESTILA
Določitev površin za zazidano stavbno zemljišče
4. člen
Za določitev površin za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se upošteva:
1. čiste koristne etažne površine zgrajenih stavb in gradbenih inženirskih objektov, za katere je po zakonodaji potrebno gradbeno dovoljenje, in bodoče čiste koristne etažne površine tistih stavb in gradbenih inženirskih objektov, za katere se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo;
2. pri stanovanjskih prostorih površina stanovanjskih prostorov (vključujoč vse pomožne in tehnične prostore), ugotovljena po določilih stanovanjskega zakona, ter tlorisna površina prostostoječih garaž;
3. pri poslovnih prostorih etažna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom;
4. pri ostalih poslovnih površinah se upoštevajo:
– površine nepokritih skladišč, internih parkirišč, dovoznih poti, dvorišč ipd.,
– površine, namenjene delavnicam na prostem,
– deli pridobivalnih površin peskokopov, glinokopov in kamnolomov, ki se nanašajo na poslovne površine,
– površine, namenjene začasnim in trajnim odlagališčem odpadkov, trdih odpadkov in nasipov zemlje,
– odprte športno-rekreativne površine, namenjene pridobitni dejavnosti,
– javne površine, namenjene trajni ali začasni pridobitni dejavnosti: gostinski vrtovi, kioski in samostojne stojnice, zabavne prireditve, razstave in sejmi za gospodarske namene, vodne in obvodne površine, ki niso vodna zemljišča po zakonu,
– ter druge površine, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti.
Za določitev nadomestila za uporabo javnih površin se upoštevajo površine po določilih odloka o komunalnih taksah v Mestni občini Celje oziroma po določilih ustrezne odločbe oziroma pogodbe za uporabo javnih površin.
Za določitev površin za ostala zazidana stavbna zemljišča iz tega člena se uporabijo sledeči kriteriji:
a) površine nepokritih skladišč, internih parkirišč, delavnic na prostem ipd. se določijo po predpisih za evidentiranju dejanske rabe zemljišč. V primeru, ko obstaja dvom, se določi površina bodisi iz drugih uradnih evidenc ali pa se površino določi v posebnem ugotovitvenem postopku.
b) odprte športno-rekreativne površine, namenjene pridobitni dejavnosti, so vse površine, namenjene tej dejavnosti, kot so npr. igralne površine (površine igrišč) s površinami spremljajočih objektov.
Površine za kmetijsko gozdarske objekte v sklopu kmetij, ki presegajo velikost objektov, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje, in odprte športno rekreativne površine se pomnožijo s faktorjem 0,5.
Določitev površin za nezazidano stavbno zemljišče
5. člen
Za določitev površine za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se upošteva velikost zazidljive gradbene parcele, to je površina tistih zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih še ni zgrajena nobena stavba in za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da so zazidljive za stanovanjske ali poslovne stavbe.
Gradbena parcela se določa po sledečem vrstnem redu:
– po določilih izvedbenega prostorskega akta,
– po podatkih iz dokončnega gradbenega dovoljenja oziroma podatkih iz odločbe o določitvi gradbene parcele,
– po podatkih zemljiškega katastra oziroma po predpisih za podatke o dejanski rabi zemljišč,
– v primeru, ko je na zazidljivi gradbeni parceli stavba, ki še nima določene gradbene parcele, se, če ni mogoče določiti gradbene parcele po gornjih alinejah, šteje, da je površina zazidljive gradbene parcele preostanek zemljišča po odbitku površine zemljiške parcele, na kateri stoji stavba (fundus) pomnožene s faktorjem 1,5,
– v drugih primerih, ko ni mogoče določiti površine po gornjih alinejah, se določi površina iz uradnih podatkov zemljiškega katastra oziroma po predpisih o evidentiranju dejanske rabe zemljišč, za vse zemljiške parcele ali njihove dele, ki so določene z veljavnimi prostorskimi sestavinami občinskega dolgoročnega plana za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in občinskega srednjeročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990 oziroma občinskim prostorskim planom in veljavnimi izvedbenimi prostorskimi akti, kot stavbna zemljišča, na katerih še ni zgrajen ali na katerih se še ne gradi katera koli vrste stavbe ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja.
III. KRITERIJI IN MERILA ZA DOLOČANJE OBMOČIJ
Kriteriji za določitev območij za odmero nadomestila
6. člen
Pri določitvi območij, kjer se plačuje nadomestilo, so upoštevani sledeči kriteriji:
– splošna opremljenost s komunalno infrastrukturo,
– funkcionalna ugodnost lokacije stavbnega zemljišča,
– ustrezna namenska raba po prostorsko izvedbenih aktih,
– gostota javnih funkcij in poslovnih dejavnosti,
– stalne prekomerne motnje pri uporabi stavbnega zemljišča.
Območja za odmero nadomestila
7. člen
Območja, na katerih se plačuje nadomestilo od zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč, so razvrščena v sledeča območja:
I. območje:
V to območje se uvrščajo stavbna zemljišča:
– v neposredni bližini mestnega središča,
– v strnjenih naseljih na širšem območju mesta (naselja mestnega značaja),
– v strnjenih naseljih ob mestnih vpadnicah,
– na območjih ob avtocestah, namenjenim poslovnim, servisnim in storitvenim dejavnostim.
II. območje:
V to območje se uvrščajo stavbna zemljišča, ki so prvenstveno namenjena gospodarski rabi z močno razvito prometno in komunalno infrastrukturo.
III. območje:
V to območje se uvrščajo pretežno zazidana stavbna zemljišča na obrobju mesta ter manjša lokalna naselja.
IV. območje:
V to območje se uvrščajo vsa ostala stavbna zemljišča na območju Mestne občine Celje.
V. Območje starega mestnega jedra z mestnim parkom in Bregom (območje SMJ):
V to območje se uvrščajo stavbna zemljišča v starem mestnem jedru vključno z mestnim parkom in območje strnjene obcestne zazidave Brega.
Prikaz območij za odmero nadomestila
8. člen
Območja iz prejšnjega člena in iz 12. člena tega odloka so razvidna iz pregledne situacije v merilu 1:10000, ki je sestavni del tega odloka in je na vpogled v času uradnih ur na pristojnem občinskem organu.
IV. KRITERIJI IN MERILA ZA DOLOČANJE VIŠINE NADOMESTILA
Merila za določitev višine nadomestila
9. člen
Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:
1. opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami (v nadaljevanju: komunalna opremljenost),
2. lega in namembnost rabe stavbnih zemljišč,
3. izjemne ugodnosti lokacije v zvezi s pridobivanjem dohodkov.
Vrednotenje meril se opravi z metodo točkovanja.
Vrednotenje nadomestila glede na individualno komunalno opremljenost
10. člen
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne rabe se ovrednoti z naslednjim številom točk:
+---------------------------------+------------------------------------------+
|Vrsta opremljenosti | Število točk ne glede na lego in namemb. |
| | stavbnih zemljišč |
| +--------------------------+---------------+
| | vse dejavnosti razen G. | dejavnost G. |
+---------------------------------+--------------------------+---------------+
|Opremljenost s kanalizacijo | 10 | 8 |
+---------------------------------+--------------------------+---------------+
|Opremljenost z vodovodom | 10 | 8 |
+---------------------------------+--------------------------+---------------+
|Opremljenost s plinovodom | 10 | 8 |
+---------------------------------+--------------------------+---------------+
|Opremljenost s toplovodom | 10 | 8 |
+---------------------------------+--------------------------+---------------+
|Opremljenost z industrijsko | 10 | - |
|tirno mrežo | | |
+---------------------------------+--------------------------+---------------+
Pri komunalni opremljenosti stavbnega zemljišča se upoštevajo dejanske možnosti priključitve na te naprave.
Po tem odloku ima stavbno zemljišče dejansko možnost priključka na objekte in naprave individualne komunalne rabe iz tega člena po istih kriterijih, kot pri določevanju območij priključevanja na obstoječo infrastrukturo za potrebe izračuna nadomestitvenih stroškov za izračun komunalnega prispevka. V dvomu se šteje:
– da je območje priključevanja na obstoječo infrastrukturo, če je rob stavbnega zemljišča oddaljen največ 50 m od njihovega sekundarnega omrežja oziroma objekta ali naprave,
– v primeru nadaljnjega spora glede dejanske možnosti priključka se upošteva mnenje oziroma podatki upravljavca objekta ali naprave.
Pri kolektivnem centralnem ogrevanju (toplovodu) se, za individualne stanovanjske objekte, ne upošteva možnost priključka, temveč samo dejanska priključenost objekta.
Pri možnosti priključitve na industrijsko tirno mrežo se upošteva mnenje upravljavca tirne mreže.
Vrednotenje nadomestila glede na namembnost in lego
ter opremljenost stavbnega zemljišča
z splošno komunalno rabo
11. člen
Lega stavbnega zemljišča se določa po območjih iz 7. člena tega odloka. Namembnost stavbnega zemljišča se določi glede na dejavnost, ki se na zazidanem stavbnem zemljišču dejansko vrši po standardni klasifikaciji dejavnosti iz priloge tega odloka.
Po namembnosti se stavbna zemljišča uvrstijo v naslednje skupine:
A. Stavbna zemljišča za prodajne centre (nad 20.000 m2 površin
funkcionalnega zemljišča s trgovsko ponudbo na posamezni lokaciji),
bencinski servisi, igre na srečo razen Loterije, pri čemer se v to
skupino uvrščajo vse dejavnosti po tem odloku, ki se na takšnem stavbnem
zemljišču vršijo;
B. Stavbna zemljišča za finančne storitve (celotna dejavnost skupine J);
C1. Stavbna zemljišča za storitveno dejavnost razen osebnih storitev,
trgovine in gostinstva (dejavnosti G, H in O po standardni klasifikaciji
dejavnosti);
C2. Stavbna zemljišča za storitveno dejavnost osebnih storitev, trgovine in
gostinstva (dejavnosti G, H in O po standardni klasifikaciji dejavnosti),
razen dejavnosti osebnih storitev po dejavnosti F tega odloka;
D. Stavbna zemljišča za industrijo, gradbeništvo in promet;
E1. Stavbna zemljišča za upravo in javne zavode lokalne samouprave;
E2. Stavbna zemljišča za ostalo upravo in javne zavode;
F. Stavbna zemljišča za lokalno samoupravo, na katerih se odvija dejavnost,
ki jo financira v celoti Mestna občina Celje ter dejavnosti osebnih
storitev v Starem mestnem jedru (popravilo izdelkov široke porabe, druge
osebne storitve po standardni klasifikaciji dejavnosti);
G. Stavbna zemljišča za stanovanjske namene.
Spisek dejavnosti po posameznih skupinah iz tega odloka je razviden iz priloge, ki je sestavni del tega odloka. Za dejavnost osebnih storitev v Starem mestnem jedru, ki so razvrščena v dejavnost F se v primeru spora razvrstitve uporabi Pravilnik za določanje najemnin za poslovne prostore v lasti Mestne občine Celje.
Točkovanje lege glede na namembnost stavbnega zemljišča je za določitev nadomestila sledeče:
+------------+----+----+-----+----+----+
|DEJ/OBMOČJE | I| II| III| IV| SMJ|
+------------+----+----+-----+----+----+
|A | 300| 300| 250| 200| 300|
+------------+----+----+-----+----+----+
|B | 200| 140| 140| 90| 220|
+------------+----+----+-----+----+----+
|C1 | 115| 90| 90| 40| 50|
+------------+----+----+-----+----+----+
|C2 | 115| 90| 90| 40| 30|
+------------+----+----+-----+----+----+
|D | 160| 80| 90| 100| 160|
+------------+----+----+-----+----+----+
|E1 | 25| 25| 25| 25| 25|
+------------+----+----+-----+----+----+
|E2 | 50| 50| 50| 50| 50|
+------------+----+----+-----+----+----+
|F | 5| 5| 5| 5| 5|
+------------+----+----+-----+----+----+
|G | 10| 3| 8| 3| 7|
+------------+----+----+-----+----+----+
Točkovanje lege in dejavnosti glede komunalne opremljenosti splošne komunalne rabe je za določitev nadomestila sledeče:
+----------------+------+----+-----+------+-----+
|DEJ/OBMOČJEI | II| III| IV| SMJ| |
+----------------+------+----+-----+------+-----+
|A do F | 40| 35| 34| 27| 40|
+----------------+------+----+-----+------+-----+
|G | 36| 31| 30| 23| 36|
+----------------+------+----+-----+------+-----+
Točkovanje lege glede na namembnost stavbnega zemljišča je za določitev nadomestila za uporabo javnih površin je sledeče:
+-------------------------------------+----+----+-----+-----+----+
|Uporaba javnih površin | I.| II.| III.| IV.| SMJ|
+-------------------------------------+----+----+-----+-----+----+
|– gostinski vrtovi | 7| 6| 5| –| 5|
+-------------------------------------+----+----+-----+-----+----+
|– kioski in samostojne stojnice | 5| 4| 1| –| 3|
+-------------------------------------+----+----+-----+-----+----+
|– zabavne prireditve, razstave in | 3| 2| 1| –| 2|
|sejmi za gosp. namene ter vodne in | | | | | |
|obvodne površine | | | | | |
+-------------------------------------+----+----+-----+-----+----+
pri čemer se dodajo točke splošne komunalne opreme po tabeli iz tega člena.
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se obračunava ne glede na to, ali je stavbno zemljišče v uporabi ali ne, pri čemer se pri obračunu nadomestila upošteva zadnja namembnost, ki se je odvijala na stavbnem zemljišču.
Za nezasedene poslovne prostore se na območju Starega mestnega jedra upošteva pri izračunu nadomestila upošteva seštevek točk, kot pri zasedenih poslovnih prostorih povečan za faktor 3,00, pri čemer se upošteva za izračun zadnja aktivna dejavnost, ki se je odvijala v poslovnem prostoru.
Točkovanje nezazidanega stavbnega zemljišča
12. člen
Pri določanju točk za nezazidano stavbno zemljišče se upošteva namembnost, ki je določena po izvedbenem prostorskem aktu ter po skupinah namembnosti iz 11. člena tega Odloka, razen če je namembnost nezazidanega stavbnega zemljišča znana iz pravnega posla. V tem primeru se določijo točke po tem odloku za namembnost, ki je razvidna iz pravnega posla.
Lega nezazidanega stavbnega zemljišča se določi po sledečih območjih:
I. območje:
Zajema nezazidana stavbna zemljišča znotraj območij I., II. in SMJ iz 7. člena tega odloka.
II. območje:
Zajema nezazidana stavbna zemljišča znotraj dela III. območja po 7. členu tega odloka in vključuje nezazidana stavbna zemljišča, ki se nahajajo v območju urbanih središč in predstavljajo zapolnitve vrzeli.
III. območje:
Zajema del III. in IV. območja po 7. členu tega odloka in vključuje nezazidana stavbna zemljišča, ki se nahajajo izven območij urbanih središč in ne predstavljajo zapolnitve vrzeli.
IV. območje:
Zajema nezazidana stavbna zemljišča znotraj dela III. območja po 7. členu tega odloka in vključuje nezazidana stavbna zemljišča, ki se nahajajo v območju urbanih središč in predstavljajo zapolnitve vrzeli, za območja pa je potrebno predhodno komunalno sanacijo.
V. območje:
Zajema vsa preostala nezazidana stavbna zemljišča.
Nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče se po tem Odloku točkuje tako, da se seštevek točk za zazidano stavbno zemljišče pomnoži s sledečimi faktorji glede na dejavnost po 11. členu tega Odloka in območje iz tega člena odloka:
+------------+----+----+------+----+-----+
|DEJ/OBMOČJE | I| II| III| IV| V|
+------------+----+----+------+----+-----+
|A | 1,0| 1,0| 1,0| 1,0| 1,0|
+------------+----+----+------+----+-----+
|B | 0,9| 0,9| 0,9| 0,9| 0,9|
+------------+----+----+------+----+-----+
|C1 | 0,8| 0,7| 0,5| 0,4| 0,4|
+------------+----+----+------+----+-----+
|C2 | 0,8| 0,7| 0,5| 0,4| 0,4|
+------------+----+----+------+----+-----+
|D | 0,7| 0,6| 0,4| 0,3| 0,3|
+------------+----+----+------+----+-----+
|G | 0,3| 0,2| 0,15| 0,1| 0,05|
+------------+----+----+------+----+-----+
Za možnost izvedbe priključkov iz prejšnjega odstavka na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje (kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav), kakor tudi preostale priključke iz tega Odloka, se uporabijo določila iz 10. člena tega Odloka.
Vrednost in valorizacija vrednosti točke za izračun nadomestila
13. člen
Vrednost točke za izračun nadomestila na območju Mestne občine Celje znaša za vsa stavbna zemljišča iz tega odloka 0,199 SIT.
Višino valorizacije vrednosti točke določi do konca leta za naslednje leto s sklepom Mestni svet Mestne občine Celje na predlog župana.
Določitev višine nadomestila
14. člen
Mesečna višina nadomestila se določi, kot zmnožek:
– skupnega števila točk, ugotovljenih po merilih iz 10., 11. in 12. člena tega odloka,
– površine ugotovljene v skladu s 4. in 5. členom tega odloka in
– vrednosti točke za izračun nadomestila, določene v skladu s 13. členom tega odloka.
Za uporabo javnih površin se določi višina nadomestila, kot zmnožek:
– skupnega števila točk, ugotovljenih po merilih iz 10. in 11. člena tega odloka,
– velikosti uporabljene površine, ugotovljene v skladu s 4. in 5. členom tega odloka,
– vrednosti točke za izračun nadomestila, določene v skladu s 13. členom tega odloka in
– števila dni uporabe stavbnega zemljišča.
Stavbno zemljišča za dejavnost F se po tem Odloku točkuje tako, da se seštevek točk dobljenih iz prvega odstavka tega člena pomnoži s faktorjem 0,1.
V. NASTANEK, OPROSTITEV IN OLAJŠAVE DAVČNE OBVEZNOSTI
Nastanek obveznosti plačevanja nadomestila in obveznost javljanja nastanka ali sprememb obveznosti plačevanja nadomestila
15. člen
Davčna obveznost za nadomestilo nastane takrat, ko je sklenjena pogodba o prodaji, najemu, zakupu ali služnosti.
Zavezanec za nadomestilo mora vložiti napoved v 15 dneh od nastanka davčne obveznosti pri pristojnem občinskem organu Mestne občine Celje.
Zavezanec je dolžan v roku 15 napovedati vse spremembe, ki vplivajo na višini davčne obveznosti.
Odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje nadomestila
16. člen
Za odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje nadomestila ter neizterljivost nadomestila se uporabljajo predpisi o davčnem postopku.
Vlogo za odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje nadomestila, vloži zavezanec na pristojni davčni organ v rokih iz predpisov o davčnem postopku.
Oprostitve in olajšave plačevanja nadomestila za fizične osebe
17. člen
Občanu, ki organizirano vlaga lastna sredstva v izgradnjo objektov komunalne infrastrukture, ki se gradijo na podlagi veljavnih upravnih dovoljenj, se prizna delna oprostitev nadomestila za čas pet let. Delna oprostitev se prizna na takšen način, da se pri vrednotenju komunalne opremljenosti stavbnega zemljišča upošteva točkovanje komunalne opremljenosti stavbnega zemljišča po tem odloku na stanje komunalne opremljenosti stavbnega zemljišča pred vlaganjem zavezanca.
Zavezanec uveljavlja oprostitev plačila nadomestila iz prvega odstavka tega člena z vlogo, ki jo vloži pri pristojnem občinskem upravnem organu skupaj z dokazili do 31. 1. za tekoče leto. Zavezanec je dolžan vlogi priložiti dokazila o združevanju sredstev, ki jih potrdi pristojni občinski upravni organ. Dokazila o združevanju sredstev lahko izda tudi krajevna ali četrtna skupnost, če je zavezanec vlagal sredstva pri eni izmed njih.
Petletna doba delne oprostitve nadomestila začne teči 1. januarja naslednjega leta po preteku leta, v katerem je zavezanec vlagal oziroma v katerem je zavezanec podal zahtevo za delno oprostitev nadomestila.
Na obrazloženo zahtevo zavezanca lahko Mestni svet zavezanca delno ali v celoti oprosti plačila nadomestila v primeru prizadetosti z elementarnimi nesrečami za dobo enega leta od nastanka nesreče, pri čemer se za nastanek šteje rok zapadlosti prvega naslednjega obroka nadomestila po nastanku elementarne nesreče.
Zavezanec lahko uveljavlja oprostitev z vlogo, ki jo predloži v roku 30 dni od nastanka elementarne nesreče na pristojni občinski upravni organ.
Oprostitve in olajšave plačevanja nadomestila za pravne subjekte in podjetnike posameznike
18. člen
Nadomestilo se ne plačuje od športnih objektov, ki so določeni z občinskim predpisom, kot javni športni objekti občinskega pomena v Mestni občini Celje. Navedena oprostitev ne velja za izvajanje dejavnosti, ki niso športna dejavnost, če se izvajajo v okviru prej navedenih športnih objektov.
Za gospodarske družbe in samostojne podjetnike posameznike, ki opravljajo dejavnost D. po tem odloku, lahko seštevek točk, ugotovljenih po merilih iz 10. in 11. člena tega odloka pomnoži s količnikom:
– 0,975 če so zaposlili od 1 do 4 delavcev,
– 0,95 če so zaposlili od 5 do 20 delavcev,
– 0,90 če so zaposlili 21 do 100 delavcev,
– 0,85 če so zaposlili 101 do 500 delavcev,
– 0,75 če so zaposlili več, kot 500 delavcev.
Zmanjšanje nadomestila iz prve alineje se upošteva samo za mala podjetja in podjetnike posameznike, ki izpolnjujejo enake kriterije po Zakonu o gospodarskih družbah.
Vlogo za zmanjšanje nadomestila z dokazili o novih zaposlitvah je zavezanec dolžan vložiti na pristojni občinski upravni organ.
Zmanjšanje nadomestila se upošteva v tekočem letu in velja za obdobje dveh let, če je zavezanec vložil vlogo najkasneje v roku, ki ga določajo predpisi o davčnem postopku za posredovanje podatkov davčnemu organu za odmero nadomestila oziroma 30 dni pred izdajo vsakokratne letne odločbe o odmeri nadomestila. Zmanjšanje nadomestila se upošteva, če zavezanec ni zmanjšal števila novo zaposlenih delavcev iz drugega odstavka tega člena za obdobje dveh let v katerih traja znižanje nadomestila. V primeru, da zavezanec število delavcev v tem obdobju zmanjša, davčni organ na predlog pristojnega občinskega organa odmeri zavezancu sorazmerno razliko nadomestila obrestovano po predpisih o davčnem postopku.
Vloga, ki je vložena po roku iz prejšnjega odstavka, se upošteva pri izdaji odmerne odločbe za naslednjo leto, če zavezanec do izdaje nove odločbe v enem letu po vložitvi zahtevka, ni zmanjšal števila novo zaposlenih delavcev iz drugega odstavka tega člena.
Kot dokazilo o novi zaposlitvi, se šteje zaposlitev registriranega iskalca zaposlitve za nedoločen čas.
Za oprostitev zaradi elementarnih nesreč se smiselno uporabljajo določila zadnjih dveh odstavkov iz 17. člena tega odloka.
VI. POSTOPKOVNE DOLOČBE ZA ODMERJANJE NADOMESTILA
Pristojnost za odmero nadomestila
19. člen
Nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč določi in odmeri zavezancem iz 2. člena tega odloka davčni organ, kjer leži nepremičnina, ki je predmet nadomestila po tem odloku in zakonu.
Rok odmere nadomestila in podlaga za odmero nadomestila
20. člen
Nadomestilo odmeri zavezancem davčni organ na podlagi določil tega odloka, uradnih podatkov oziroma napovedi davčnega zavezanca z odločbo v roku, kot ga določajo predpisi o davčnem postopku in predpisi za odmero davka od premoženja.
Spremembe podatkov za odmero nadomestila
21. člen
Nastanek ali prenehanje oziroma sprememba podatkov, ki vplivajo na odmero nadomestila, se pri odmeri nadomestila upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca, v katerem je obveznost nastala oziroma prenehala ali je prišlo do spremembe. Spremembe, nastale po odmeri nadomestila za tekoče leto, se upoštevajo od 1. 1. naslednjega leta dalje.
Če se med letom spremeni zavezanec za plačilo nadomestila, se uporabijo določila predpisov s področja davčnega postopka.
Uporaba predpisov za postopek odmere, pobiranje in vračanje nadomestila
22. člen
Glede postopka za odmero in pobiranje ter vračanje nadomestila, izvršbe, odpisa, delnega odpisa, odloga oziroma obročnega plačevanja dolga, zastaranja in plačila obresti od nadomestila se uporabljajo predpisi o davčnem postopku.
Inšpekcijski in strokovni nadzor nad izvajanjem odloka
23. člen
Inšpekcijski in strokovni nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojni občinski upravni organ in občinski inšpektorat Mestne občine Celje. Župan lahko s pogodbo pooblasti zunanjega izvajalca za inšpekcijski ali strokovni nadzor nad izvajanjem tega odloka.
VII. DOLOČBE O GLOBAH ZA PREKRŠKE
Globe za prekrške
24. člen
Z globo 200.000,00 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba, če ne vloži prijave za nadomestilo (drugi in tretji odstavek 15. člena tega odloka) ali če v prijavi izkaže neresnične podatke (3. odstavek 16. člena).
Z globo 150.000,00 SIT se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti iz prvega odstavka tega člena.
Z globo 60.000,00 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z globo 60.000,00 SIT se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Uporaba predpisov v prehodnem obdobju
25. člen
Za odmero nadomestila za leto 2006 se uporabijo določila Odloka o nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 46/96, 87/97, 10/99, 91/01, 33/03, 108/03, 82/04).
Prenehanje veljavnosti odloka
26. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 46/96, 87/97, 10/99, 91/01, 33/03, 108/03 in 82/04).
Pričetek veljavnosti in uporabe odloka
27. člen
Ta odlok začne veljati v roku 8 dni po objavi v Uradnem listu, določila odloka pa se začno uporabljati s 1. 1. 2007.
Celje, dne 3. maja 2006
Župan
Mestne občine Celje
Bojan Šrot l.r.
