Na podlagi 23. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03) ter 17. člena Statuta Mestne Občine Celje (Uradni list RS, št. 45/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00 in 108/01) je Mestni svet Mestne občine Celje na seji dne 30. 5. 2006 sprejel
O D L O K
o občinskem lokacijskem načrtu za območje Bukovžlak SV-1
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(pravna podlaga)
Občinski lokacijski načrt za območje Bukovžlak SV-1 (projekt št. 05-15, biro URBANISTI Gorazd Furman Oman s.p.) je izdelan v skladu s prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskimi sestavinami srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. 40/86, 4/88, Uradni list RS, št. 86/01).
2. člen
(območje občinskega lokacijskega načrta)
Ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta za območje Bukovžlak SV-1 zajema naslednje parcelne številke: 1225, 1298, 1297, 1226/1, 1247/4 k.o. Bukovžlak, po projektu iz prejšnjega člena.
II. OBSEG UREDITVENEGA OBMOČJA
3. člen
Ureditveno območje zajema območje parcel navedenih v prejšnjem členu in sodi znotraj območja naselja Bukovžlak in leži v neposredni bližini že obstoječih dveh večstanovanjskih objektov na naslovu Bukovžlak 92 in 93, ki so v lasti pobudnika in investitorja obravnavanega občinskega lokacijskega načrta. Na vzhodu je to območje omejeno z omenjenima večstanovanjskima objektoma in stanovanjsko gradnjo, na jugu predstavljajo rob kmetijske površine, na zahodu se nahajajo lokalna cesta, industrijski tir železnice in območje Cinkarne, na severu pa predstavljajo rob kmetijske površine s posameznimi objekti.
III. VSEBINA OBČINSKEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA
4. člen
(vsebina občinskega lokacijskega načrta)
Občinski lokacijski načrt iz 1. člena vsebujejo besedilo in kartografski del.
Tekstualni del obsega naslednje vsebine:
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z lokacijskim načrtom
– ureditveno območje lokacijskega načrta
– umestitev načrtovane ureditve v prostor opis vplivov in povezav
– zasnova projektnih rešitev prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture in obveznost priključevanja objektov nanjo
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
– načrt parcelacije
– etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje lokacijskega načrta
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti lokacijskega načrta
– roki za izvedbo prostorske ureditve in za pridobitev zemljišč.
Kartografski del obsega naslednje vsebine:
– grafični načrt 1: ''načrt namenske rabe prostora''
– grafični načrt 2: ''načrt ureditvenega območja z načrtom parcelacije''
– grafični načrt 3: ''načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor – zasnova objektov''
– grafični načrt 4: ''načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor – zasnova rabe površin''
– grafični načrt 5: ''načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor – zasnova prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture ''
– grafični načrt 6: ''značilni pogledi''
– grafični načrt 7: ''prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji''
– grafični načrt 8: ''maketa območja ''
5. člen
(vsebina obveznih prilog)
Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:
– povzetek za javnost
– izvleček iz strateškega prostorskega akta
– obrazložitev in utemeljitev občinskega lokacijskega načrta
– strokovne podlage:
– Poročilo o meritvah hrupa v naravnem in življenjskem okolju, določanje in vrednotenje ravni vira hrupa (Kova d.o.o., marec 2005)
– Idejna zasnova večstanovanjskega bloka (Biro 2000 Ivan Škof s.p., avgust 2004)
– Strokovne podlage za komunalno in prometno infrastrukturo za občinski lokacijski načrt za območje Bukovžlak – SV 1 (RC PLAN M d.o.o., Celje, september 2005)
– Geološko – geomehansko poročilo o sestavi in nosilnosti tal ter pogojih temeljenja dveh večstanovanjskih blokov v Bukovžlaku pri Celju (Geosvet Samo Marinc s.p., april 2005)
– Idejni načrt elektrifikacije 3. stanovanjskih blokov za območje LN Bukovžlak – SV1 (Elektrotehniško društvo Celje, november 2005)
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
– seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani
– ocena stroškov za izvedbo lokacijskega načrta
– spis postopka priprave in sprejemanja
– podatki o lastnikih zemljišč.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
6. člen
(opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji)
Ureditveno območje, ki se ureja s tem lokacijskim načrtom v naravi predstavlja zaključeno celoto. V neposredni bližini se že nahajata dva večstanovanjska objekta, ki sta v lasti istega investitorja kot treh predvidenih objektov. Z izgradnjo teh novih objektov bo ta del naselja Bukovžlak dobil ustrezno enotno podobo. Območje je zasnovano izrazito linearno, kar izhaja iz strukture širšega območja, predvsem konglomerata Cinkarne. S tako zasnovo se rešuje tudi varstvo pred hrupom, ki se že približuje dopustnim mejam. Prometno je območje povezano na že obstoječo lokalno cesto.
S temi predvidenimi ureditvami se obremenitev okolja ter promet na tem območju ne bosta bistveno povečala.
7. člen
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin)
Znotraj ureditvenega območja se predvideva izgradnja treh večstanovanjskih objektov. Objekti bodo troetažni s skupno bruto površino približno 2772 m². V vseh objektih bo skupaj okvirno 24 stanovanj. Locirani bodo na severni rob območja. Na južnem robu območja je predvidena nova interna dovozna cesta. Na zahodnem delu območja pod električnimi daljnovodi je predvideno skupno parkirišče s 43 parkirnimi mesti.
(8. člen)
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
Večstanovanjski objekti
Predvidena je gradnja treh večstanovanjskih objektov. Velikosti objektov so približno 22,00 x 14,00 metrov in imajo tri etaže P+1+2. Oblikovanje objektov je lahko sodobno, vendar naj bo za vse tri objekte enotno. Streha je lahko ravna, enokapna ali dvokapna, pri čemer mora sleme potekati vzporedno z daljšo stranico objekta.
Dostopi za pešce so do objekta predvideni s severne strani preko pešpoti, ki je hkrati služi tudi kot intervencijska pot. Za vozila pa je predvideno skupno parkirišče s 43 parkirnimi mesti, ki so dostopna preko interne dovozne poti, ki poteka na južnem robu območja.
Pri razvrščanju stanovanjskih površin je potrebno upoštevati hrup na južni strani objekta. Tako se naj spalne površine umeščajo praviloma na severno stran, medtem ko se ostali prostori praviloma umeščajo na južno stran objekta. Poleg tega je potrebno zagotoviti vgradnjo protihrupnih materialov in elementov. Na zahodnem robu območja je dovoljena postavitev protihrupne zaščite.
9. člen
(krajinska ureditev)
Celotno območje je potrebno ustrezno krajinsko urediti. V okviru interne dovozne ceste je potrebno na njenem severnem robu v celotni dolžini zasaditi drevesa, ki pa ne smejo ovirati prometa oziroma zmanjšati preglednosti. Na območju elektroenergetskega koridorja so dovoljene le talne zasaditve, zasaditve dreves niso dovoljene. Pri izbiri vrste dreves je potrebno upoštevati klimatske in pedološke pogoje. V okviru krajinske ureditve je potrebno območje opremiti z urbano opremo.
10. člen
(geomehanski pogoji in usmeritve)
Objekte je potrebno temeljiti na temeljni plošči na globini okrog 0.90 metra glede na koto zunanje ureditve. Pod temeljno ploščo pa se naj izvede peščen zasip v debelini do okrog 0.20 metra. Pri dimenzioniranju temeljne plošče se naj upošteva dopustna nosilnost tal pd < 104 kPa. V celoti pa je potrebno upoštevati Geološko – geomehansko poročilo o sestavi in nosilnosti tal ter pogojih temeljenja dveh večstanovanjskih blokov v Bukovžlaku pri Celju (Geosvet Samo Marinc s.p., april 2005).
11. člen
(pogoji za postavitev enostavnih objektov)
Na celotnem območju je dovoljeno postavljati zgolj urbano opremo. Prepovedano je postavljati vrtne ute, garaže ali druge enostavne objekte.
12. člen
(ostali pogoji)
Za vse predvidene objekte je treba upoštevati veljavni Zakon o varnosti v železniškem prometu in Pravilnik o pogojih za graditev gradbenih ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanja naprav v varovalnem progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru. Za vse predvidene objekte si mora investitor pridobiti soglasje lastnika industrijskega tira.
Na območju elektroenergetskega koridorja so prepovedane vse ostale ureditve, ki s tem odlokom niso izrecno dovoljene. Za vse posege pod koridorjem si je potrebno pridobiti soglasje upravljavca.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO
13. člen
(prometna infrastruktura)
Interna dovozna cesta.
Napajanje treh stanovanjskih blokov bo omogočeno preko obstoječe lokalne ceste in predvidene dovozne ceste, iz smeri zahoda proti vzhodu. S te ceste bo napajano parkirišče, ki bo skupno za vse tri stanovanjske bloke. Z omenjene ceste bodo pravokotni odcepi pešpoti, ki bodo služile tudi kot interventne poti in bodo na severni strani objektov povezane s severno peš potjo, ki poteka vzporedno z napajalno cesto.
Parkirišča.
Parkirišča pri stanovanjskih blokih bodo na vzhodnem delu obravnavanega območja. Predvidenih je 43 parkirnih mest. Preko parkirišča bo možno napajati rezervoar za utekočinjen naftni plin.
Pešpoti.
Pešpoti, kot je omenjeno obkrožajo smiselno vse stanovanjske bloke in služijo kot intervencijske poti. Na lokalni cestni mreži na katero se priključuje naša napajalna cesta peš promet ni urejen.
Ustroj utrjenih površin.
Navedena prometna infrastruktura bo obrobničena s cestnimi betonskimi robniki in izvedena v zgornjem ustroju naslednje sestave: asfalt beton, bitudrobir, tampon.
Ceste in parkirišča bodo obrobničena z betonskimi cestnimi robniki položenimi v podložni beton MB 20, zgornji ustroj pa izveden v enaki sestavi, kakor je navedeno v gornjih alineah, manipulacijske površine pa bodo prav tako obrobničene in asfaltirane ali tlakovane.
Pri načrtovanju in izvedbi prometne infrastrukture in manipulacijskih površin je treba upoštevati veljavne tehnične predpise in standarde ter ostale pogoje upravljavca.
14. člen
(energetska infrastruktura)
Električno omrežje.
Energija za napajanje predvidenega območja je na razpolago na obstoječem SN nadzemnem razvodu 10(20) kV Ljubečna – Bovše, tč. 25, zato je treba zgraditi transformatorsko postajo v kabelski izvedbi in betonskem ohišju 1 x 1000 kVA. Priključni nizkonapetostni kablovodi za priključitev predvidenih objektov bodo potekali od predvidene transformatorske postaje do priključnih električnih omaric na objektih, položenih v kabelsko kanalizacijo. Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati Idejni načrt elektrifikacije 3. stanovanjskih blokov za območje LN Bukovžlak – SV1 (Elektrotehniško društvo Celje, november 2005).
Javna razsvetljava.
Sistem javne razsvetljave je potrebno izgraditi ob vseh pešpoteh ter ob predvideni interni dovozni cesti.
15. člen
(telekomunikacijska infrastruktura)
Na obravnavanem območju še ni glavnih TK vodov, so pa v neposredni bližini. Možnost lokacije priključitve je prikazana v situaciji komunalnih naprav in napeljav, prav tako predvideni razvod po predvidenem naselju, bo pa pred priključitvijo potrebno izdelati projekt TK priključka za vse predvidene objekte skladno s pogoji soglasodajalca.
Pri izvedbi vseh del za realizacijo TK omrežja na obravnavanem področju bo potrebno upoštevati pogoje soglasodajalcev in vse veljavne predpise ter standarde.
16. člen
(plinovod)
Lokacija predvidenih objektov se nahaja v območju kjer trenutno še ni možna oskrba z zemeljskim plinom. Objekti bodo do izgradnje plinskega razvoda oskrbovani iz UNP rezervoarja, ki bo kasneje po izgradnji oskrbe s plinom odstranjen.
Na obravnavanem območju pa sta dva plinovoda v lasti geoplina plinovodi. Plinovoda sta premera 125 in 150 mm, tlak 10 bar. Upoštevan je svetli odmik med plinovodoma in predvidenimi objekti min 5.0 m.
Pri izvedbi vseh del za realizacijo plinovoda na obravnavanem področju bo potrebno upoštevati pogoje soglasodajalcev in vse veljavne predpise ter standarde.
17. člen
(meteorna in fekalna kanalizacija)
Na obravnavanem območju je urejen sistem fekalne kanalizacije, meteorne vode pa so priključene na obstoječe odprte jarke. Meteorne vode bodo priključene na odprti jarek preko zadrževalnikov meteornih voda, v skladu z Zakonom o vodah (Uradni list št. 67/02), ki bodo po okvirnih izračunih za stanovanjske bloke in utrjene površine cca 25,0 – 30,0 m3. Natančni izračuni bodo predmet PGD dokumentacije, ko bodo znane točne površine-razlike med utrjenimi in sedaj travnatimi površinami in s tem spremembe koeficientov odtoka (strehe, asfaltne površine, tlakovane površine). Fekalije objektov bodo na obstoječi fekalni kanal priključene direktno-brez greznic.
Priključek kanalizacije na obstoječo kanalizacijo je potrebno izvesti preko revizijskega jaška.
Pri izvedbi vseh del za kanalizacijo na obravnavanem področju bo potrebno upoštevati pogoje soglasodajalcev in vse veljavne predpise ter standarde.
18. člen
(vodovod)
Na obravnavanem območju je obstoječi vodovodni sistem. Stanovanjski objekti in hidrantna veja, bodo priključeni na obstoječi vodovod Φ 300 mm, ki bo delno prestavljen, v nadaljevanju pa povezan z obstoječim vodovodom Φ 80 mm (glej situacijo). Prestavljeni vodovod mora biti min. 4.0 m od predvidenega objekta. Oba vodovoda sta del osrednjega vodovodnega sistema Celja. Tlak v vodovodnem sistemu je 2-5 bar-a. Pred priključitvijo objektov bo potrebno izdelati projekt priključka na vodovodno omrežje.
Predvideni vodovod mora biti za zagotavljanje požarne varnosti in izvedbe hidrantov min. profila DN 100 mm. Na predvidenem in obstoječem vodovodu sta predvidena dva hidranta.
Pri izvedbi vseh del za realizacijo vodovoda na obravnavanem področju bo potrebno upoštevati pogoje soglasodajalcev in vse veljavne predpise ter standarde.
19. člen
(obveznost priključevanja)
Vsi objekti se morajo priključiti na predvideno gospodarsko infrastrukturo.
20. člen
(ostali pogoji)
Za vse predvidene posege je treba upoštevati veljavni Zakon o varnosti v železniškem prometu in Pravilnik o pogojih za graditev gradbenih ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanja naprav v varovalnem progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru. Za vse predvidene objekte si mora investitor pridobiti soglasje lastnika industrijskega tira.
Na območju elektroenergetskega koridorja so prepovedane vse ostale ureditve, ki s tem odlokom niso izrecno dovoljene. Za vse posege pod koridorjem si je potrebno pridobiti soglasje upravljavca.
Pred gradnjo posameznega objekta iz obravnavanega lokacijskega načrta si je potrebno obvezno pridobiti od javnega podjetja Vodovod – kanalizacija d.o.o. soglasje k projektnim rešitvam za ta objekt. Pred izdajo soglasja k projektnim rešitvam za objekte iz obravnavanega lokacijskega načrta mora biti izdelan projekt vodovoda, projekt prestavitve javnega vodovoda, projekt meteorne in fekalne kanalizacije ter za projekte pridobiti soglasje podjetja Vodovod – kanalizacija d.o.o.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
21. člen
(varstvo voda)
Vsi objekti znotraj ureditvenega območja se morajo priklopiti na javni kanalizacijski sistem. Odpadne komunalne vode se morajo odvajati v javno kanalizacijsko omrežje ter dalje v čistilno napravo.
Določiti je potrebno mesto za trajno deponiranje in odlaganje neškodljivih rušitvenih in izkopnih materialov. Odlaganje ni dovoljeno na priobalna in vodna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov ter na retencijske površine.
Parkirne površine morajo biti izvedene s travnimi ploščami.
22. člen
(varstvo pred hrupom)
Na podlagi Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) sodi obravnavano območje v III. območje varstva pred hrupom. Za to območje veljajo mejne dnevne ravni hrupa 60 dBA in mejne nočne ravni 50 dBA. Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
Pri večstanovanjskih objektih je potrebno upoštevati možnost hrupa na južni in zahodni strani objekta. Zato je potrebno uporabiti tudi pasivne ukrepe varstva pred hrupom in sicer z ustrezno razmestitvijo površin znotraj objekta ter z vgradnjo protihrupnih materialov in elementov. Na zahodnem robu območja je dovoljena postavitev protihrupne zaščite.
23. člen
(varstvo zraka)
Predvideni objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Prvenstveno se mora za pokrivanje potreb po toplotni energiji ter po ostali energiji uporabljati zemeljski plina. S tem pa bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni.
24. člen
(ravnanje z odpadki)
Posode za odvoz odpadkov za predvidene objekte morajo biti določene v sklopu projektov za pridobitev gradbenih dovoljenj. Investitor si bo moral zagotoviti ustrezne prostore za namestitve zabojnikov. Na območju je predviden prostor za postavitev ekoloških otokov za ločeno zbiranje sekundarnih surovin. Komunalni odpadki se morajo odvažati na urejeno komunalno deponijo.
25. člen
(varstvo tal)
Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih zelenih površin. Prepovedano je deponiranje kakršnihkoli odpadkov in odvečne zemljine znotraj meje območja naravne vrednote.
26. člen
(ohranjanje narave)
Na obravnavanem območju se ne nahajajo naravne vrednote. Zato ni potrebno pridobiti naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenih soglasij.
27. člen
(varstvo kulturne dediščine)
Na obravnavanem območju se ne nahajajo zavarovane enote kulturne dediščine. Zato ni potrebno pridobiti kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenih soglasij.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
28. člen
Pri pripravi lokacijskega načrta so v skladu z 22. členom Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93, 87/01) upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list RS, št. 30/91).
VIII. NAČRT PARCELACIJE
29. člen
Načrt parcelacije vsebuje načrt gradbenih parcel za posamezne objekte in je prikazan v grafičnem načrtu št. 2: ''Načrt ureditvenega območja z načrtom parcelacije''. Določene so štiri gradbene parcele in sicer tri za večstanovanjske objekte in ena za prometno omrežje.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
30. člen
V enotni etapi se izvede interna dovozna cesta s priključki in parkirnimi mesti. Večstanovanjski objekti pa se lahko izvedejo v enotni etapi ali pa v ločenih, pri čemer pa je potrebno najprej izgraditi objekt št. 3, nato št. 2 in nazadnje št. 1. Najprej se mora izvesti interna dovozna cesta s priključki in parkirnimi mesti, vse ostale etape pa se lahko izvajajo hkrati s to etapo ali kasneje. Izgradnja komunalne opreme območja mora slediti izvedbi posameznih etap.
X. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
31. člen
Pri nadaljnjem načrtovanju objektov je dovoljeno zmanjšanje oziroma povečanje tlorisnih gabaritov največ do 10%. Dovoljena so tudi manjša odstopanja od lege posameznih objektov ter ostalih ureditev.
Meje gradbenih parcel so določene okvirno, možne so tudi korekcije, vendar pod pogojem, da ne vplivajo na izvedbo lokacijskega načrta.
Ravno tako so dopustna odstopanja od posameznih tehničnih rešitev, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo zazidalnega načrta in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.
Dovoljena so odstopanja od tras vodov gospodarske infrastrukture, kolikor to zahteva prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in naprav in sami tehnologiji izvedbe.
Odstopanja od rešitev določenih s tem odlokom ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le ta zadevajo.
XIII. NADZOR
32. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka vrši Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.
XIV. KONČNE DOLOČBE
33. člen
Občinski lokacijski načrt je stalno na vpogled pri pristojnem organu na Mestni občini Celje.
34. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan od objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35005-005/2005
Celje, dne 30. maja 2006
Župan
Mestne občine Celje
Bojan Šrot l. r.
