Na podlagi 70. člena Energetskega zakona (EZ-UPB1), (Uradni list RS, št. 26/05), 22. člena Akta o določitvi metodologije za določitev splošnih pogojev za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja (Uradni list RS, št. 74/05) in po predhodnem soglasju občinskega sveta Mestne občine Nova Gorica, št. _39 z dne 18. 5. 2006, je Javno podjetje KOMUNALNA ENERGETIKA Nova Gorica d.o.o., s sedežem na naslovu Sedejeva ulica 7, Nova Gorica, sprejelo

S splošnimi pogoji za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja (v nadaljevanju Splošni pogoji) na območju Mestne občine Nova Gorica se urejajo odnosi med distributerjem in odjemalcem toplote za ogrevanje in hlajenje na vseh področjih medsebojnega sodelovanja. S Splošnimi pogoji se opredeljujejo pogoji oskrbe s toploto, pravice in obveznosti ter odgovornosti distributerja in odjemalca toplote.

Distributer toplote za ogrevanje po Splošnih pogojih je Javno podjetje KOMUNALNA ENERGETIKA Nova Gorica d.o.o., s sedežem na naslovu Sedejeva ulica 7, Nova Gorica.

V Splošnih pogojih so uporabljeni pojmi, kot so določeni v Energetskem zakonu in podzakonskih predpisih, izdanih na njegovi podlagi, ki imajo naslednji pomen:
– distribucija toplote: je izbirna lokalna gospodarska javna služba, ki obsega tako dejavnosti dobave toplote ali hladu iz omrežij za distribucijo, kot tudi dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja;
– distribucijsko omrežje: je omrežje za prenos tople vode, vroče vode, pare ali hladu, katerega predstavlja sistem povezanih naprav, ki so namenjene distribuciji energije do priključnega voda oziroma do odjemnega mesta;
– distributer toplote: je izvajalec dejavnosti distribucije toplote, kar pomeni tako izvajalec dejavnosti dobave toplote ali hladu kot tudi izvajalec dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja;
– glavni vod: je vod, ki z energijo oskrbuje več kot eno stavbo;
– hišna postaja: je del toplotne postaje, namenjen prenosu toplote od priključne postaje na interne toplotne naprave odjemalca toplote;
– interne toplotne naprave: so instalacije, ki zagotavljajo ustrezne bivalne in delovne razmere v stavbi. Priključene so na hišno postajo in se uporabljajo za različne vrste ogrevanja: radiatorsko, konvektorsko in talno ogrevanje, toplo-zračno ogrevanje in prezračevanje, klimatizacijo prostorov, pripravo sanitarne tople vode idr.;
– merilna naprava je:
merilnik toplotne energije na odjemnem mestu, ki meri dobavljeno toploto neposredno in na katerem se odčita količina, ki je osnova za obračunavanje dobavljene toplote odjemalcem toplote;
vodomer na merilnem mestu meri toploto posredno z merjenjem porabe količine vode za sanitarno toplo vodo in na katerem se odčita količina, ki je osnova za obračunavanje dobavljene toplote za ogrevanje sanitarne tople vode;
– obračunska moč: je zakupljena in nastavljena moč na toplotni postaji odjemalca toplote, ki je lahko enaka ali manjša od priključne moči toplotne postaje, določene s projektno dokumentacijo. Obračunska moč se potrdi z zapisnikom ob nastavitvi v toplotni postaji s strani pooblaščene osebe distributerja toplote;
– odjemno mesto: je točka v toplotni postaji, kjer distributer toplote pod pogoji za dobavo in odjem toplote omogoča priključitev na distribucijsko omrežje in kjer odjemalec toplote prevzema dobavljeno energijo;
– odjemalec toplote: je vsaka fizična ali pravna oseba, kateri distributer toplote na podlagi pisne pogodbe dobavlja toplo vodo, vročo vodo, paro ali hlad po distribucijskem omrežju. Odjemalec toplote je lahko tudi skupina fizičnih ali pravnih oseb, ki so priključene na skupno odjemno mesto;
– priključna moč: je nazivna moč internih toplotnih naprav odjemalca toplote, ki je določena s projektno dokumentacijo in je v skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili in s tehničnimi zahtevami distributerja toplote o priključitvi na distribucijsko omrežje;
– priključna postaja: je del toplotne postaje, kjer odjemalec toplote prevzame pogodbeno količino toplote. Na eno priključno postajo je lahko priključenih več hišnih postaj;
– priključni vod: je vod, ki z energijo oskrbuje posamezno stavbo in poteka od priključnega odcepa na glavnem vodu do toplotne postaje;
– razdelilnik stroškov dobavljene toplote je pisni dogovor med odjemalci toplote, ki omogoča porazdelitev stroškov toplote, ki je bila dobavljena preko skupne merilne naprave v skupni priključni postaji za več odjemalcev toplote. Odjemalci toplote z razdelilnikom določijo deleže stroškov za toploto, dobavljeno na skupno odjemno mesto, vsota deležev mora znašati 100%;
– toplotna postaja: je vezni člen med toplotnim omrežjem (vključno s priključnim vodom) in internimi toplotnimi napravami odjemalca toplote. Sestavljena je iz priključne in hišne postaje in s svojim delovanjem uravnava dobavo toplote v interne toplotne naprave.

Naprave distributerja toplote so:
1. Proizvodni viri.
2. Glavni vod, ki vključuje:
– primarno (vročevodno) omrežje z maksimalnimi parametri 130/70 °C in
– sekundarno (toplovodno) omrežje z maksimalnimi parametri 90/70 °C.
3. Primarne toplotne postaje, ki so namenjene transformaciji primarnega sistema na sekundarni sistem in na interne toplotne naprave.
4. Priključni vodi z zapornimi elementi na vhodu priključnega voda v objekt.
5. Merilne naprave.

Če se distributer in odjemalec toplote ne dogovorita drugače, so odjemalčeve toplotne naprave hišne postaje in interne toplotne naprave.

Distributer toplote nadzira projekte, gradnjo in montažo hišnih postaj odjemalca toplote.

Dolžnosti distributerja toplote so:
– da po določilih pogodbe med odjemalcem in dobaviteljem toplote ter po določilih splošnih pogojev dobavlja odjemalcem toplote potrebno količino toplote,
– da seznani pooblaščenega predstavnika odjemalca toplote s Splošnimi pogoji,
– da skrbi za vzdrževanje svojih toplotnih naprav,
– da obvešča odjemalca toplote o predvidenih prekinitvah dobave toplote,
– da odpravi morebitne prekinitve dobave toplote v najkrajšem možnem času,
– da v primeru večjih okvar takoj ukrene vse potrebno za preprečitev večje škode,
– da pri neposrednem sistemu ogrevanja na osnovi odjemalčevega naročila izprazni in ponovno napolni toplotne naprave odjemalca toplote in
– da organizira dežurno službo.

Dolžnosti odjemalca toplote so:
– da skrbi za redno vzdrževanje svojih toplotnih naprav,
– da ne dela sprememb na svojih toplotnih napravah brez pisnega soglasja distributerja toplote glede na izdano soglasje in veljavno pogodbo,
– da obvesti distributerja toplote o pooblaščenem predstavniku odjemalca toplote,
– da vsako leto do 1. septembra opravi redni letni pregled in izvrši popravila toplotnih naprav, tako da so usposobljene za nemoteno obratovanje v naslednji ogrevalni sezoni,
– da poskrbi, da so toplotne naprave distributerja toplote v zaklenjenem prostoru in da so zaščitene pred poškodbami ter dostopne distributerjevim delavcem,
– da pisno obvesti distributerja toplote o vseh lastninskih in statusnih spremembah, ki vplivajo na razmerje med odjemalcem in distributerjem toplote,
– da takoj javi distributerju toplote okvare, ki motijo odjem toplote,
– da odgovarja za škodo in posledice, ki bi utegnile nastati zaradi obratovalne neusposobljenosti toplotnih naprav ali zaradi nestrokovnega poseganja v toplote naprave odjemalca toplote in da za izvajanje teh del izbere pooblaščene izvajalce,
– da pri neposrednem sistemu ogrevanja sam ne prazni oziroma polni svojih toplotnih naprav, ampak mora delo naročiti pri distributerju toplote,
– da omogoči distributerju toplote dostop do toplotnih naprav odjemalca toplote po predhodnem obvestilu,
– da omogoči priključitev novih toplotnih naprav tretje osebe na svoje toplotne naprave, če obstoječe toplotne naprave dovoljujejo dodatne obremenitve, kar oceni distributer toplote, ki izda ustrezno soglasje,
– da redno plačuje dobavljeno toploto in druge storitve distributerja toplote,
– da v primeru pomanjkanja toplote upošteva navodila o omejitvi porabe toplote,
– da ne preprodaja dobavljene toplote in
– da plačuje porabljeno električno energijo za delovanje lastnih toplotnih naprav distributerju električne energije.

Zaradi zagotovitve minimalnih standardov delovanja distribucijskega omrežja distributer toplote opravlja vzdrževanje svojih toplotnih naprav. V primeru sklenjene pogodbe o vzdrževanju toplotnih naprav odjemalca toplote med distributerjem in odjemalcem toplote distributer toplote opravlja vzdrževanje le-teh.

Odjemalec toplote sme brez predhodnega obvestila zapreti glavne zaporne elemente samo v primeru nevarnosti nastanka večje škode.
V tem primeru mora odjemalec toplote takoj obvestiti distributerja toplote.

Odjemalec toplote, brez predhodnega soglasja distributerja toplote, ne sme izprazniti internih toplotnih naprav.

Distributer toplote vzdržuje vse toplotne naprave, ki jih je prevzel v svoja osnovna sredstva.

Distributer in odjemalec toplote se lahko v okviru pogodbe o dobavi toplote dogovorita o:
– drugačnem lastništvu ali vzdrževanju toplotnih naprav,
– drugačnem razdelilniku stroškov in
– drugačni razdelitvi rizika in odgovornosti,
ne glede na določilo 4. in 5. člena Splošnih pogojev.

Soglasje je pisni dokumenti, ki ga distributer toplote izda na osnovi Zakona o urejanju prostora, Zakona o graditvi objektov in Energetskega zakona za:
– priključitev na distribucijsko omrežje ali spremembe, ki vplivajo na spremembo priključne moči in
– posege v varstvenem pasu.

Odjemalec toplote, ki želi priključiti svoje toplotne naprave na distribucijsko omrežje ali spremeniti priključno moč že priključenih internih toplotnih naprav, mora za to predhodno pridobiti soglasje distributerja toplote. K vlogi za izdajo soglasja mora priložiti situacijo objekta za izvedbo internih toplotnih naprav ali oceno priključne moči objekta. Pred pričetkom odjema toplote oziroma pri tehničnem pregledu je potrebno priložiti:
– zapisnik o pregledu o brezhibnem delovanju toplotnih naprav v objektu,
– vso potrebno dokumentacijo za toplotne naprave (projekt, navodila, garancijski list itd.),
– sklep o brezplačnem prenosu priključnega voda in merilnika toplote,
– podpisano pogodbo o dobavi toplote in
– potrdilo o plačanemu prispevku za priključitev ali razširitev.

Distributer izdaja soglasje v skladu s pogoji in listinami za izdajo posamezne vrste soglasja ter v rokih na podlagi področnih zakonov, podzakonskih predpisov, predpisov lokalne skupnosti, internimi akti distributerja in pravil stroke.

Soglasja distributerja toplote veljajo največ za dobo enega leta.

Zoper zavrnitev posameznega soglasja je dopustna pritožba na podlagi določil področne zakonodaje.

Priključne postaje lahko priklopi na distribucijsko omrežje samo distributer toplote. Odjemalec toplote mora pisno zagotoviti, da so toplotne naprave odjemalca toplote tako izvedene in vzdrževane, da ne bodo povzročale motenj pri dobavi toplote. Projekt za priključne postaje lahko odobri samo distributer toplote. Priključne postaje lahko zgradi distributer toplote ali drugi pooblaščeni izvajalec pod nadzorom in tehničnimi pogoji, ki so navedene v soglasju distributerja toplote. Tehnični pogoji za toplotno postajo so osnova za izdajo soglasja in se nahajajo pri distributerju toplote.

Distributer toplote priključi toplotne naprave odjemalca toplote na distribucijsko omrežje in omogoči dobavo toplote, ko so izpolnjeni vsi pogoji iz izdanih soglasji in Splošnih pogojev ter ko sta distributer in odjemalec toplote podpisala pogodbo o dobavi toplote.

Vrsto, število in lego priključnih vodov določi distributer toplote.

Odjemalec toplote mora, če je to potrebno, v svojih prostorih omogočiti distributerju toplote vgradnjo in obratovanje tehnološko sodobnih merilnih in regulacijskih naprav.

Odjemalec in distributer toplote se dogovorita, da bosta, če je to potrebno, v pogodbi uredila obveznosti odjemalca toplote, da dovoli priključevanje novih odjemalcev toplote na svoji nepremičnini, če so izpolnjeni tehnični, ekonomski in okoljevarstveni pogoji.

Ob vsaki novi priključitvi, povečanju ali zmanjšanju priključne moči, je poleg izpolnjenih pogojev iz člena 15 potreben še zapisnik distributerja toplote, ki mora vsebovati naslednje podatke:
– naslov naročnika (odjemalca toplote),
– odjemno mesto (kraj in številko odjemnega mesta),
– priključno moč,
– popis merilne naprave toplotne energije,
– datum priključitve in
– pričetek odjema toplote.

Odjemalec toplote s priključitvijo v celoti prevzame pravice in obveznosti iz teh Pogojev, Tarifnega sistema in veljavnih tarifnih postavk.

Distributer toplote prevzame s priključitvijo toplotnih naprav odjemalca toplote na distribucijsko omrežje jamstvo za pravilnost izvedbe in brezhibno dobavo toplote do toplotnih naprav odjemalca toplote.

Rok priključitve se določi v pogodbi o priključitvi na distribucijsko omrežje. Nove priključitve so praviloma možne od 15. maja do 15. septembra, izjemoma tudi med ogrevalno sezono, če to ne moti dobave toplote drugim odjemalcem toplote. Stroški priključitve (praznjenje in polnjenje toplotnih naprav odjemalca toplote) v celoti bremenijo odjemalca toplote.

Distribucijsko omrežje in toplotne naprave je mogoče pričeti uporabljati, ko:
– so izvedeni pregledi, preizkusi in zagon ter o tem izdana poročila,
– je sklenjena pogodba o dobavi in odjemu toplote in
– so poravnane morebitne finančne obveznosti bodočega odjemalca do distributerja toplote.

Distributer in odjemalec toplote potrdita začetek obratovanja ali spremembo toplotnih naprav odjemalca toplote z zapisnikom. Pri temu mora biti priložena izjava izvajalca toplotnih naprav odjemalca toplote, da so le-te narejene po projektni dokumentaciji.

Pogodba o dobavi toplote med distributerjem in odjemalcem toplote se sklene v pisni obliki za nedoločen čas. Če pogodba o dobavi toplote ni sklenjena v pisni obliki, se šteje, da je pogodbeno razmerje med distributerjem in odjemalcem toplote (lastnikom) nastalo z dnem dobave toplote oziroma tehničnega prevzema in se začne obračunavati fiksni del stroškov ogrevanja.

Če pogodba o dobavi in odjemu toplote ni sklenjena v pisni obliki, pa odjemalec toplote dejansko odjema toploto, se šteje, da je bila pogodba sklenjena. Distributer ga o tem obvesti ob iztavitvi prvega računa za porabljeno toploto.

Odjemalec toplote mora najkasneje v 30-ih dneh distributerja toplote obvestiti o statusnih in lastninskih spremembah, ki vplivajo na razmerje med distributerjem in odjemalcem toplote in o tem predložiti dokaze, sicer mora zaprositi za novo soglasje za priključitev.

Pogodba o oskrbi s toploto velja in zavezuje distributerja in odjemalca toplote tudi v primeru, če je odjemalcu toplote iz kakršnegakoli razloga prekinjena dobava na njegovo odjemno mesto in če v tem času na odjemnem mestu odjemalca toplote ni izkazana količina dobavljene toplote. V tem primeru sklenjena pogodba o oskrbi s toploto distributerja in odjemalca toplote zavezuje še največ 12 mesecev od dne, ko na odjemnem mestu odjemalca toplote neprekinjeno ni več izkazana dobava toplote.

V primeru, če želi odjemalec toplote po prenehanju veljavnosti pogodbe ponovno začeti z odjemom toplote, mora odjemalec toplote ponovno izvesti vse zahtevane postopke kot pri prvi priključitvi na distribucijsko omrežje.

Pogodba o dobavi toplote vsebuje:
– podatke o odjemalcu toplote,
– naslov odjemnega mesta,
– številko odjemnega mesta,
– priključno oziroma obračunsko moč,
– uvrstitev v tarifno skupino za odjem toplote in
– razdelilnik stroškov dobave toplote, če je skupno odjemno mesto.
Razdelilnik stroškov dobave toplote pripravijo odjemalci toplote, ki so na skupnem odjemnem mestu. Razdelilnik stroškov je priloga pogodbe med distributerjem in odjemalci toplote na skupnem odjemnem mestu.
Odjemalec toplote mora distributerja toplote obvestiti o morebitni spremembi naslova za dostavo računov in drugih podatkov, ki vplivajo na razmerje med distributerjem in odjemalcem toplote iz pogodbe. Odjemalec toplote mora poskrbeti, da tudi njegov pravni naslednik vstopi v obstoječo pogodbo o dobavi toplote. Obvestilo, ki velja od prvega naslednjega obračunskega obdobja, mora vsebovati:
– ime, priimek in naslov sedanjega odjemalca toplote,
– ime, priimek in naslov novega odjemalca toplote,
– priloženo listino o prenosu lastninske pravice,
– številko in naslov odjemnega mesta,
– podpisano izjavo novega odjemalca toplote na distributerjevem obrazcu, da vstopa v že sklenjeno razmerje in
– do prejema popolnega obvestila je za vse obveznosti iz pogodbe o dobavi toplote zavezan dosedanji odjemalec toplote.

Odpovedni rok oziroma odstop od pogodbe o dobavi in odjemu toplote je za distributerja in odjemalca toplote najmanj 90 dni pred ogrevalno sezono.

Odstop odjemalca toplote od pogodbe o dobavi in odjemu toplote ni mogoč v primeru:
– zahteve po odstopu od pogodbe s strani posameznega odjemalca toplote na skupnem odjemnem mestu in
– zahteve po odstopu od pogodbe, ko bi se tudi po prenehanju veljavnosti pogodbe odjemalec toplote želel ogrevati z drugim energentom, pa je na določenem območju na podlagi posebnega kogentnega predpisa predpisano daljinsko ogrevanje kot obvezen način ogrevanja.

V primeru, da odjemalec toplote zaradi sprememb Splošnih pogojev ali Tarifnega sistema ne želi več prejemati toplote pod navedenimi Splošnimi pogoji, lahko odstopi od pogodbe o dobavi toplote z odpovednim rokom 45 dni, razen v primerih, ko odstop od pogodbe o dobavi toplote ni v skladu z določili Splošnih pogojev. Odstopno izjavo od pogodbe mora podati v roku 30 dni po javni objavi sprememb Splošnih pogojev ali Tarifnega sistema, sicer se šteje, da se s spremembami strinja.

Na skupnem odjemnem mestu toplote velja odpoved od pogodbe le, če jo podajo vsi odjemalci toplote v pisni obliki, razen v primerih, ko odstop od pogodbe o dobavi toplote ni v skladu z določili Splošnih pogojev. Če se odjemalci toplote znova odločijo za dobavo toplote na isto odjemno mesto v roku, ki je krajši od 12 mesecev, morajo pred priklopom poravnati vse fiksne stroške dobave po ceniku distributerja toplote, ki bi jih plačevali, če bi toploto prejemali nepretrgoma.

Na odjemnem mestu toplote z enim odjemalcem toplote velja odpoved od pogodbe le, če jo odjemalec toplote poda v pisni obliki, razen v primerih, ko odstop od pogodbe o dobavi toplote ni v skladu z določili Splošnih pogojev. Če se odjemalec toplote znova odloči za dobavo toplote na isto odjemno mesto v roku, ki je krajši od 12 mesecev, mora pred priklopom poravnati vse fiksne stroške dobave po ceniku distributerja toplote, ki bi jih plačeval, če bi toploto prejemal nepretrgoma.

Toplota se dobavlja celo leto.
Ogrevalna sezona se prične, ko v jesenskih mesecih zunanja temperatura ob 21.00 prvič tri dni zaporedoma pade po 12 °C. Kurilna sezona se konča, ko v pomladnih mesecih zunanja temperatura ob 21.00 prvič trikrat zaporedoma preseže 12°C. Na zahtevo odjemalcev toplote je lahko kurilna sezona daljša, če lahko dobavitelj toplote to tehnično zagotovi.

Tri dni po začetku ogrevanja morajo biti ogrevani vsi objekti, ki so priključeni na distribucijsko omrežje in so toplotne naprave odjemalca toplote usposobljene za ogrevanje.

Dobava toplote za posebne namene (gradbeno ogrevanje, začasno ogrevanje ipd.) je v času ogrevalne sezone možna le na osnovi predhodnega ogleda o možnosti priključka in sklenjene pogodbe za dobavo toplote.

Dobavljene količine toplote merimo z merilniki toplotne energije v MWh. V primeru okvare merilnikov toplotne energije se dobavljena količina toplote izračuna na podlagi povprečja iz predhodne kurilne sezone.

Merilniki toplotne energije so last distributerja toplote. Distributer toplote kot lastnik merilnikov toplotne energije mora zagotoviti, da so merilniki toplotne energije na merilnem mestu skladno overjeni s predpisom o meroslovnih zahtevah za merilnike toplotne energije ter da pravilno delujejo.

Količina dobavljene toplote za ogrevanje sanitarne tople vode pri posrednem merjenju se določa na podlagi odbitkov vodomera, ki je nameščen pred sistemom za ogrevanje sanitarne tople vode, ali neposredno s toplotnim števcem na merilnem mestu v toplotni postaji. Pri posredni meritvi so količine izražene v m3, pri tem velja 1 m3 na 60 °C segrete tople vode 0,077 MWh, med kurilno sezono, oziroma 0,15 MWh, izven kurilne sezone. Izgube zaradi cirkulacije vode v vrednosti 15 % so upoštevane v ceni za 1 m3. Pri neposredni meritvi je toplota za ogrevanje sanitarne tople vode izražena v MWh. Ogrevalna sezona je določena v členu 41.

Pri obračunu za nove odjemalce toplote in za dobavo toplote za posebne namene iz člena 43 se pavšal za plačilo dobavljene toplote izračuna po formuli Q(T)=P*h*y. Pri tem pomeni:

Q(T) – dobavljena količina toplote v MWh,
P – priključna moč odjemnega mesta v MW,
h – število ur obratovanja toplotnih naprav odjemalca toplote s polno
priključno močjo in
y – korekcijski faktor:
stanovanja                           0,75
poslovni prostori                    0,90
preizkusna doba in posebni nameni    1,00
 
Število ur obratovanja v ogrevalni sezoni za posamezne mesece je naslednje:
– januar            422
– februar           343
– marec             317
– april             159
– oktober            77
– november          310
– december          412

Distributer toplote ugotavlja oziroma določa elemente za obračun, odjemalec toplote pa jih ima pravico kontrolirati.

Količina toplote, ki je dobavljena v ogrevalni sezoni za posebne namene, se ugotavlja na osnovi predhodnih meritev in števila dejanskih obratovalnih ur v obračunskem obdobju.

Podatke o dobavljeni toploti zbira distributer toplote, razen če se v pogodbi odjemalec in distributer toplote ne dogovorita drugače.

Če odjemalec toplote ne poravna pravočasno svojih obveznosti za dobavljeno toploto, mu distributer toplote zaračuna zakonske zamudne obresti od zapadlosti računa do dneva plačila.

Odjemalec toplote lahko pri distributerju toplote reklamira:
1. količino in kvaliteto dobavljene toplote,
2. obračun toplotne energije,
3. nepravilno delovanje merilnikov toplotne energije in
4. zastoje ter okvare pri dobavi toplote.
Reklamacije mora odjemalec toplote vložiti pisni obliki.

Reklamacije za točke 1, 2 in 3 iz člena 52 lahko prijavi izključno le pooblaščena oseba (hišnik, predstavnik lastnikov, posamezni lastniki) v pisni obliki. Reklamacije drugih oseb se upoštevajo le v primeru okvar in zastojev pri dobavi toplote, ki zahtevajo takojšen poseg (točka 4 iz člena 52).

Reklamacije zaradi zastoja in motenj pri dobavi toplote mora distributer toplote odpraviti v najkrajšem možnem času. V primeru zastojev ali okvar se ne upoštevajo odbitki pri obračunu dobavljene toplote za čas, ki je krajši od 48 ur. Kot začetek časa 48-ih ur se šteje, ko je bila reklamacija o zastoju ali okvari pri dobavi toplote sporočena distributerju toplote.

Pisno reklamacijo, ki se nanaša na obračun ali količino dobavljene toplote, mora pooblaščena oseba odjemalcev toplote sporočiti v roku 8 dni po prejemu računa. Distributer toplote je dolžan odgovoriti na reklamacijo v roku 8-ih dni. Reklamacija ne odloži roka plačila računa. Če se ugotovi, da je obračun napačen, je distributer toplote dolžan vrniti preveč plačano vsoto odjemalcu toplote v roku 15-tih dni od dneva, ko je bilo ugotovljeno, da je reklamacija upravičena.

Reklamacije zaradi nepravilnega delovanja merilnikov toplotne energije na odjemnem mestu rešuje pooblaščena strokovna organizacija. Stroški preizkusa bremenijo prijavitelja reklamacije, če se ob preizkusu ugotovi, da merilniki toplotne energije pravilno delujejo. V nasprotnem primeru stroški bremenijo distributerja toplote.

Če preizkus merilnika toplotne energije pokaže odstopanje od predpisanega, se korigirajo prevzete količine dobavljene toplote za tisto obdobje, za katero se dokazano odstopanje nanaša, vendar največ za zadnje tri mesece pred ugotovitvijo odstopanja.

Za neupravičen odjem toplote se šteje vsaka poraba toplote, ki ni prijavljena in merjena pri distributerju toplote oziroma za katero odjemalec toplote ni pridobil soglasja distributerja toplote. Za nekontroliran odjem toplote se šteje tudi, če odjemalec toplote, ki je pridobil soglasje distributerja toplote za odjem toplote in ki ima sklenjeno pogodbo o dobavi toplote, namerno vpliva na merilnike toplotne energije v škodo distributerja toplote ali če odjemalec toplote dobavitelju toplote ne omogoči odčitavanja dobavljene toplote.

Odjemalec toplote mora prijaviti dobavljeno toploto tudi, če ne prejme računa za dobavljeno toploto v roku dveh mesecev.

Vsak neupravičen in nekontroliran odjem toplote bo distributer toplote prijavil organom pregona.
V primerih neupravičenega in nekontroliranega odjema je distributer upravičen zaračunati že porabljeno toploto na način, ki velja v primeru okvare merilne naprave toplotne energije, povečan za 100%. Do izpolnitve vseh pogojev za priključitev na omrežje lahko distributer prekine z dobavo toplote ali pa jo zaračunava še naprej 100% dražje.
V primerih neupravičenega in nekontroliranega odjema toplote je distributer toplote upravičen tudi do povračila nastale škode in stroškov, ki presegajo znesek iz drugega odstavka tega člena.

Distributer toplote prekine dobavo toplote po predhodnem 5-dnevnem pisnem obvestilu. V nujnih primerih oziroma primerih višje sile pa brez predhodnega obvestila.

Distributer toplote prekine dobavo toplote po 5-dnevnem predhodnem pisnem obvestilu v naslednjih primerih:
– če odjemalec toplote moti dobavo toplote drugim odjemalcem toplote,
– če odjemalec toplote ne omogoča distributerju toplote varnega vstopa in dela v prostoru, kjer so toplotne naprave distributerja toplote ali merilniki toplotne energije,
– če odjemalec toplote tudi po 30-ih dneh od pisnega obvestila distributerja toplote ne poravna zapadlih obveznosti do distributerja toplote,
– če odjemalec toplote pisno ne obvesti distributerja toplote o vseh spremembah na priključku in toplotnih napravah odjemalca toplote,
– če odjemalec toplote pisno ne obvesti distributerja toplote o lastninskih in statusnih spremembah, ki vplivajo na razmere med odjemalcem in distributerjem toplote,
– če odjemalec toplote preprodaja dobavljeno toplotno energijo,
– če odjemalec toplote ne vzdržuje svojih toplotnih naprav, tako da ne zagotavlja nemoteno dobavo toplote in
– če v primeru pomanjkanja toplote ne upošteva odredbo o omejevanju odvzema toplote.

Distributer toplote prekine dobavo toplote takoj brez predhodnega obvestila:
– če odjemalec toplote poškoduje svoje ali distributerjeve toplotne naprave, tako da je ogrožena redna dobava toplotne energije,
– če odjemalec toplote odvzame toploto brez distributerjevega soglasja,
– če odjemalec toplote posega v merilnike toplotne energije ali odstrani plombe s hišnih postaj.

Ponovna dobava toplote po prekinitvi se prične po odpravi razloga prekinitve dobave toplote in po poravnavi vseh nastalih stroškov.

Distributer toplote mora odjemalca toplote v zimskih mesecih obvezno ponovno priključiti v 24 urah od zahteve, če odjemalec toplote, ki odjema toploto za potrebe gospodinjstva, pri distributerju toplote v dveh dneh po izvedeni prekinitvi dobave toplote zahteva ponovno priključitev in izkaže, da bi mu zaradi prekinitve dobave toplote lahko nastala nevarnost za življenje ali zdravje in da si iz razlogov, ki niso na njegovi strani, ni mogel zagotoviti drugega načina ogrevanja. V kolikor odjemalec toplote v navedenem roku tega ne izkaže, distributer toplote šteje, da nevarnost ne obstaja.
Distributer toplote mora odjemalca toplote v zimskih mesecih s predhodnim 5-dnevnim pisnim obvestilom opozoriti o bodoči prekinitvi, da si v času prekinitve dobave toplote zagotovi drug način ogrevanja.

Splošni pogoji pričnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. S tem dnem prenehajo veljati Splošni pogoji za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja na območju Mestne občine Nova Gorica, ki so bili objavljeni v Uradnem glasilu št. 3 z dne 25. 2. 1985.