Na podlagi 32. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32-1350/93), 4. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Sveta Ana (Uradni list RS, št. 99/99), 2. člena Odloka o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Sveta Ana (Uradni list RS, št. 52/05) in 15. člena Statuta Občine Sveta Ana (Uradni list RS, št. 13/99 in 25/01) je Občinski svet Občine Sveta Ana na 22. redni seji dne 2. 6. 2006 sprejel

S tem odlokom, kot koncesijskim aktom, se določajo pogoji in postopki za dodeljevanje koncesije na področju opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Sveta Ana (v nadaljevanju: javna služba).

Predmet koncesije je opravljanje gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, v skladu s Strateškimi usmeritvami Republike Slovenije za ravnanje z odpadki ter drugimi republiškimi predpisi in predpisi Občine Sveta Ana, ki nudi naslednje storitve (v nadaljevanju: Občina):
– zbiranje ostankov komunalnih odpadkov, ki jih povzročitelji teh odpadkov prepuščajo na prevzemnih mestih za ostanke komunalnih odpadkov,
– zbiranje ločenih frakcij, ki jih povzročitelji teh odpadkov prepuščajo na prevzemnih mestih ločenih frakcij, v zbiralnicah ločenih frakcij in zbirnem centru,
– zbiranje ločenih frakcij, ki nastajajo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, na prevzemnih mestih,
– zbiranje kosovnih odpadkov, ki jih povzročitelji teh odpadkov prepuščajo na prevzemnih mestih za kosovne odpadke in zbirnem centru,
– občasno zbiranje kosovnih odpadkov na prevzemnih mestih za kosovne odpadke, kjer po vnaprej dogovorjenem urniku povzročitelji kosovnih odpadkov prepuščajo te odpadke,
– prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih povzročitelji teh odpadkov oddajajo v zbiralnicah nevarnih frakcij, premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij in zbirnem centru,
– prevzemanje opreme, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi ter jo povzročitelji komunalnih odpadkov oddajajo v zbirnem centru,
– nabava zabojnikov, v katerih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo ostanke komunalnih odpadkov,
– nabava in prodaja tipiziranih vrečk za prepuščanje ostankov komunalnih odpadkov,
– nabava in vzdrževanje zabojnikov za prepuščanje ločenih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij,
– oddajanje prevzetih komunalnih odpadkov za obdelavo, predelavo in odstranjevanje,
– izdelava programov zbiranja ostankov komunalnih odpadkov, ločenih frakcij, kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij,
– obračun storitev javne službe uporabnikom teh storitev,
– vodenje registra prevzemnih mest komunalnih odpadkov in
– zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o zbranih komunalnih odpadkih po predpisih na področju ravnanja z odpadki (letna poročila).

Posamezne storitve iz 2. člena tega odloka, ob upoštevanju standardov in normativov, veljavnih za to področje, se opravljajo v naslednjem obsegu:
– zbiranje ostankov komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih: 26-krat/letno,
– zbiranje ločenih frakcij na prevzemnih mestih in zbiralnicah ločenih frakcij: 12-krat/letno,
– zbiranje kosovnih odpadkov na prevzemnih mestih: 1-krat/letno,
– prevzemanje nevarnih frakcij v premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij: 1-krat/letno,
– prevzemanje komunalnih odpadkov v zbirnem centru: prosto, glede na obratovalni čas zbirnega centra.
V primeru, da se bistveno spremenijo normativi in standardi za to področje, je koncesionar dolžan predlog sprememb in dopolnitev programa ravnanja s posameznimi vrstami komunalnih odpadkov, predložiti občinskemu svetu, najkasneje v 30 dneh po nastanku teh sprememb.

Koncedent po tem odloku je Občina Sv. Ana (v nadaljevanju: občina).
Koncesionar je izvajalec javne službe, ki ga izbere koncedent na podlagi zakona in drugih predpisov za opravljanje te javne službe (v nadaljevanju: koncesionar).

Koncesija za opravljanje javne službe se dodeli za območje celotne občine.
Javno službo praviloma opravlja en izvajalec (v nadaljevanju: koncesionar), ki ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine izključno pravico in dolžnost opravljati javno službo, v skladu z zakoni ali predpisi, ki urejajo področje te javne službe.

Uporabniki storitev javne službe so vse pravne in fizične osebe v občini, pri katerih nastajajo komunalni ter njim podobni odpadki iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti.

Uporaba storitev javne službe je za povzročitelje komunalnih odpadkov in njim podobnimi odpadki iz industrije, obrti in storitvenimi dejavnostmi obvezna.
Povzročitelji odpadkov so naročniki in uporabniki storitev javne službe, ki za opravljanje teh storitev plačujejo koncesionarju, stroške na podlagi veljavnih cenikov.

Uporabnik storitev ima pravico opozoriti izvajalca javne službe na kvaliteto opravljenih storitev javne službe, oblikovati predloge in pobude za boljše ter učinkovitejše opravljanje.
Koncesionar je dolžan uporabniku pisno odgovoriti v roku 30 dni, od prejema opozorila, predloga ali pobude.

Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– da je v registriran za dejavnost, ki je predmet koncesije, ali je vpisan v register samostojnih podjetnikov oziroma ima obrtno dovoljenje,
– da ima dovoljenje Ministrstva za okolje, prostor in energijo za opravljanje dejavnosti v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki,
– da razpolaga z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami, usposobljenostjo oziroma izkušnjami na področju javne službe,
– da razpolaga z zadostnim obsegom potrebnih delovnih priprav in
– da ima standard za kakovost storitev ISO 9001,
– da izpolnjuje druge s predpisi določene pogoje.

Koncesionar s svojo dejavnostjo ne sme dodatno obremenjevati okolja.

Za koncesionarja lahko posamezna dela oziroma storitve v okviru javne službe opravlja oseba, ki ni zaposlena pri njem, ali podizvajalec, če izpolnjuje z zakonom določene pogoje za opravljanje te javne službe.

Koncesionar se zavezuje, da bo opravljal javno službo v skladu s predpisi za to področje in jo stalno dalje razvijal ter dopolnjeval v skladu s spremembami teh predpisov in prilagajal rastočim potrebam na celotnem območju občine.

Koncesionar mora v roku 30 dni po sklenitvi koncesijske pogodbe skleniti zavarovanje odgovornosti za:
– škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe, in
– škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali drugim osebam.
Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist občine.

Koncesionar, ki poleg javne službe iz tega odloka opravlja še druge dejavnosti, mora za to javno službo voditi ločeno računovodstvo po določilih zakona, ki ureja gospodarske javne službe.
Koncesionar, ki opravlja javno službo tudi na območju drugih lokalnih skupnosti, mora v okviru ločenega računovodstva za potrebe javne službe posebej evidentirati račune za storitve, opravljene na območju občine.

Koncesionar je dolžan do 31. marca tekočega leta podati občini letno poročilo o opravljenih storitvah za preteklo leto.

Koncedent pooblašča koncesionarja, da v njegovem imenu opravlja javno službo.
Za vzpostavitev registra prevzemnih mest komunalnih odpadkov koncedent posreduje koncesionarju seznam vseh gospodinjstev v občini.

Pred začetkom opravljanja javne službe morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– registracija koncesionarja,
– vpis koncesionarja v evidenco zbiralcev in odstranjevalcev,
– dokazilo o tehničnih sredstvih za opravljanje dejavnosti,
– dokazilo o strokovni usposobljenosti kadrov,
– določeno in zagotovljeno mesto za odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– sklenitev koncesijske pogodbe,
– sklenitev pogodb s posredniki in predelovalci komunalnih odpadkov za prevzem posameznih vrst komunalnih odpadkov v obdelavo in predelavo.

Z opravljanjem javne službe se zagotavlja prevzemanje komunalnih odpadkov in njihovo prepuščanje v postopke obdelav, predelav ter odstranjevanja. Z uvajanjem postopkov obdelav, predelav in odstranjevanja se omogoča količinsko zmanjševanje odpadkov za odlaganje ter izkoriščanje snovne in energetske vrednosti odpadkov.

Koncesionarja pridobi občina na podlagi vloge o zainteresiranosti, brez javnega razpisa.
Vloga o zainteresiranosti mora vsebovati vse elemente, potrebne za določitev vsebine koncesijskega akta.

Koncesijski akt sprejme Občinski svet.

O izbiri koncesionarja odloči občinska uprava z odločbo. Zoper odločbo o izbiri koncesionarja je dovoljena pritožba. O pritožbi odloča župan.

Medsebojna razmerja med občino in koncesionarjem se uredijo s koncesijsko pogodbo.
Koncesijsko pogodbo sklene v imenu občine župan.
Soglasje k koncesijski pogodbi poda občinski svet.

Začetek koncesije: takoj po podpisu koncesijske pogodbe.
Čas trajanje koncesije: za največ 10 let.

Koncesionar si zagotavlja plačilo javne službe z zaračunavanjem opravljenih storitev uporabnikom teh storitev, iz proračuna občine ter drugih virov.

Cene storitev za opravljanje javne službe iz 2. člena tega odloka morajo biti oblikovane v skladu s predpisi, ki veljajo za to področje.
Cene storitev na predlog župana potrdi občinski svet.
Cenik storitev je sestavni del koncesijske pogodbe.

Plačilo koncesionarja za opravljanje javne službe se ne predvideva.

Nadzor nad opravljanjem javne službe opravljajo pristojne občinske službe ter inšpekcijske službe.
Občina lahko za posamezna strokovna in druga opravila v zvezi z nadzorom pooblasti ustrezno strokovno službo, zavod oziroma drugo ustrezno institucijo.

Osebam, ki se izkažejo s pooblastilom župana, mora koncesionar omogočiti odrejeni nadzor, pregled naprav ter omogočiti vpogled v dokumentacijo in nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan.

Občina izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja.
Občina lahko iz utemeljenih razlogov izvrši tudi nenapovedan nadzor v smislu prejšnjega člena.
O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik koncesionarja in občine oziroma pooblaščenec Občine.

Koncesijsko razmerje lahko preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– z odvzemom koncesije,
– s prevzemom koncesionirane gospodarske javne službe v režijo in
– z odkupom koncesije v soglasju z občino.
Koncesijsko razmerje preneha tudi v primeru stečaja pravne osebe, ki je imela koncesijo oziroma izbrisom fizične osebe, ki je imela koncesijo, iz ustreznega vpisnika ali registra.

Koncesijska pogodba preneha:
– po poteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– z odpovedjo, če je sklenjena za nedoločen čas, in
– z razdrtjem.
Razlogi in pogoji za razdrtje, odpovedni rok in druge medsebojne pravice in obveznosti ob odpovedi ali razdrtju se določijo v koncesijski pogodbi.

Občina lahko koncesionarju odvzame ali razdre koncesijo v primeru hudih kršitev koncesijske pogodbe ali drugih ponavljajočih se ali neodpravljenih koncesijskih kršitev.
Koncesije ni mogoče odvzeti, če je do okoliščin, ki bi utemeljevale odvzem, prišlo zaradi višje sile.

Hude kršitve koncesijske pogodbe so:
– nepravočasen začetek opravljanja javne službe glede na rok, določen s koncesijsko pogodbo,
– ponavljajoče se neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti,
– neposredno opravljanje del ali storitev preko oseb, ki ne izpolnjujejo pogojev iz 9. člena tega odloka,
– ponavljajoče se neizpolnjevanje veljavnih tehničnih, strokovnih, organizacijskih, vzdrževalnih in drugih standardov ter normativov za to dejavnost,
– hudi in dokumentirani primeri neučinkovitega ter nepopolnega ali nestrokovnega opravljanja javne službe, zaradi česar pride do večje ogroženosti varnosti ljudi in premoženja, ne glede na to, ali so posledice nastopile ali ne,
– angažiranje podizvajalcev brez soglasja občine,
– uporaba cen, ki so drugačne, od določenih s koncesijsko pogodbo oziroma določenih s sklepom pristojnega občinskega organa,
– opustitev sklenitve zavarovanja po 13. členu tega odloka,
– drugi primeri kršitev, določeni s tem odlokom ali s koncesijsko pogodbo.

Druge kršitve koncesijske pogodbe, na podlagi katerih je možen odvzem koncesije, so:
– občasno nespoštovanje veljavnih tehničnih, strokovnih, organizacijskih, vzdrževalnih in drugih standardov ter normativov za dejavnost,
– opuščanje opravljanja javne službe na posameznih območjih ali na posameznih pomembnejših objektih,
– nepopolno vodenje registra prevzemnih mest,
– drugi primeri, neposredno določeni s tem odlokom ali koncesijsko pogodbo.
Odvzem koncesije v primerih iz prvega odstavka tega člena je možen, če je občina na konkretno kršitev koncesionarja predhodno pisno opozorila, mu postavila rok za odpravo morebitnih posledic kršitev in mu pri tem zagrozila z odvzemom koncesije.

Odvzem koncesije se izvede z upravno odločbo, ki jo izda občina.

Koncesionar je dolžan nemudoma obvestiti občino o spremembi okoliščin, ki so bile pomembne za sklenitev koncesijske pogodbe.
Koncesionar je dolžan obvestiti občino o vsaki statusni spremembi, vključno s spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes občine ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko občina odvzame koncesijo.

Prenehanje koncesijske pogodbe, ne glede na razlog ali način, ne sme prizadeti pravic uporabnikov. Zato lahko občina opravljanje javne službe do ponovne ureditve razmer v skladu s tem odlokom prevzame v režijo s tem, da je dotedanji koncesionar do ponovne ureditve razmer dolžan občini na njeno zahtevo omogočiti uporabo svojih delovnih priprav in kadra.

Kot višja sila se razumejo izredne nepredvidene okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje strank. Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, vojne ali ukrepi oblasti, pri čemer pride do spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
Koncesionar je dolžan v pogojih višje sile nadaljevati z opravljanjem javne službe, občina pa je dolžna koncesionarju na ustrezen način povrniti morebitne nastale stroške, ki nastajajo v teh pogojih.
O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.

Koncesija ni prenosljiva, razen s soglasjem občine. V izjemnih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo, lahko koncesionar ob izrecnem soglasju občine sklene z drugim usposobljenim izvajalcem storitve javne službe pogodbo o vzajemni pomoči, v okviru katere lahko podizvajalec opravlja posamezne storitve na območju občine.
Koncesionar mora v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do občine in uporabnikov ter javnosti v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati vsa tista določila Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Sveta Ana (Uradni list RS, št. 58-2742/95), ki se nanašajo na območje Občine Sveta Ana.

Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.