Na podlagi 23. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) in 17. člena Statuta Občine Prevalje (Uradni list RS, št. 15/99, 51/01 in 100/03), je Občinski svet Občine Prevalje na 28. redni seji dne 25. 5. 2006 sprejel
O D L O K
o občinskem lokacijskem načrtu »Studenci – območje stanovanjske gradnje«
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(pravni okvirji lokacijskega načrta)
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski lokacijski načrt »STUDENCI – območje stanovanjske gradnje«, (v nadaljevanju OLN), ki ga je izdelalo podjetje SGP KOGRAD IGEM Inženiring d.o.o., Selovec 83, SI 2373 Šentjanž pri Dravogradu pod št. projekta 27/05 z datumom marec 2006 za naročnika/investitorja SGP KOGRAD IGEM d.d., Selovec 83, SI 2373 Šentjanž pri Dravogradu.
(2) OLN je skladen z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ravne na Koroškem za območje Občine Prevalje za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1998, Uradni list Republike Slovenije št. 83-4320/01 in 64-2940/04 (v nadaljnjem PSPA), kjer so predmetna zemljišča opredeljena kot zazidljiva zemljišča – območje UZ Prevalje-PUP št. 2/Gonje-Vrtec Spodnji kraj.
2. člen
(vsebina lokacijskega načrta)
(1) OLN iz prejšnjega člena vsebuje:
1 Besedilo Lokacijskega načrta:
1.1 Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z lokacijskim načrtom
1.2 Ureditveno območje lokacijskega načrta
1.3 Umestitev načrtovane ureditve v prostor
1.4 Zasnova projektnih rešitev prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture in obveznost priključevanja objektov nanjo
1.5 Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin
1.6 Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
1.7 Načrt parcelacije
1.8 Etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje lokacijskega načrta
1.9 Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti lokacijskega načrta
1.10 Roki za izvedbo prostorske ureditve
2 Kartografski/risni del OLN:
+------+-----------------------------------------------------------+--------+
|list |Pregledna situacija | |
|št. 1 | |M 1:5000|
| | | |
+------+-----------------------------------------------------------+--------+
|list |Prikaz iz prostorskih sestavin dolgoročnega in | |
|št. 2 |srednjeročnega plana Občine Ravne na Koroškem za območje |M 1:5000|
| |Občine Prevalje za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1998 in | |
| |2004 – kartografska dokumentacija | |
| | | |
+------+-----------------------------------------------------------+--------+
|list |Ureditveno območje na geodetskem načrtu | |
|št. 3 | |M 1:500|
| | | |
+------+-----------------------------------------------------------+--------+
|list |Geodetska situacija vseh posegov za potrebe OLN na načrtu | |
|št. 4 |parcel |M 1:1000|
| | | |
+------+-----------------------------------------------------------+--------+
|list |Načrt parcelacije | |
|št. 5 | |M 1:500|
| | | |
+------+-----------------------------------------------------------+--------+
|list |Gradbene meje in gradbene linije | |
|št. 6 | |M 1:500|
| | | |
+------+-----------------------------------------------------------+--------+
|list |Regulacijske linije | |
|št. 7 | |M 1:500|
| | | |
+------+-----------------------------------------------------------+--------+
|list |Pozidljiva območja s količbeno situacijo | |
|št. 8 | |M 1:500|
| | | |
+------+-----------------------------------------------------------+--------+
|list |Idejna zasnova prometne infrastrukture in uličnega sistema | |
|št. 9 | |M 1:500|
| | | |
+------+-----------------------------------------------------------+--------+
|list |Idejna zasnova vodovodnega omrežja in odvodnjavanja vod | |
|št. | |M 1:500|
|10 | | |
| | | |
+------+-----------------------------------------------------------+--------+
|list |Idejna zasnova elektroenergetskih, telekomunikacijskih | |
|št. |vodov in plinovoda |M 1:500|
|11 | | |
| | | |
+------+-----------------------------------------------------------+--------+
|list |Značilni in pomembni prerezi | |
|št. | |M 1:500|
|12 | | |
| | | |
+------+-----------------------------------------------------------+--------+
|list |3D model | |
|št. | | |
|13 | | |
| | | |
+------+-----------------------------------------------------------+--------+
3 Priloge lokacijskega načrta:
3.1 Povzetek za javnost
3.2 Izvleček iz strateškega prostorskega akta, ki se nanaša na obravnavano prostorsko ureditev
3.3 Obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta
3.4 Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve:
– geotehnično poročilo, GEOKAL d.o.o., Maribor, julij 2005
– idejni projekt električnih inštalacij, SGP Kograd IGEM Inženiring d.o.o., januar 2006
– idejni načrt cestne infrastrukture, GG inpo d.o.o., januar 2006
– idejni načrt komunalne infrastrukture, GG inpo d.o.o., januar 2006
– idejni projekt strojnih inštalacij – vodovod, plinovod, SGP Kograd IGEM Inženiring d.o.o., januar 2006
– načrt telekomunikacij, januar 2006
3.5 Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
3.6 Seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi lokacijskega načrta in potrdilo
projektanta o zavarovanju pred odgovornostjo
3.7 Ocena stroškov za izvedbo lokacijskega načrta (komunalnega opremljanja)
3.8 Spis postopka priprave in sprejemanja lokacijskega načrta:
– Program priprave izdelave občinskega lokacijskega načrta Studenci – območje stanovanjske zazidave na Prevaljah
– Sklep o javni razgrnitvi predloga odloka o lokacijskem načrtu Studenci – območje stanovanjske zazidave na Prevaljah
– Odlok o lokacijskem načrtu Studenci – območje stanovanjske zazidave na Prevaljah
3.9 Urbanistična pogodba
3.10 Program opremljanja zemljišč s komunalno infrastrukturo
4 Seznam nosilcev urejanja prostora in seznam pridobljenih mnenj
5 Izjava odgovornega prostorskega načrtovalca.
II. MEJA UREDITVENEGA OBMOČJA
3. člen
(nabor zemljišč)
(1) Ureditveno območje OLN (v nadaljnjem UO) obsega naslednje parcele K.O. FARNA VAS (0884): št. 40/1, 41/1 in 51/1.
(2) Območje OLN je cca 6500 m2, od tega je območje ki se ureja z OLN veliko cca 5620 m2.
Meja območja OLN je razvidna iz risne priloge OLN (list št. 3 – Ureditveno območje na geodetskem načrtu).
(3) Prestavitve, novogradnje, ureditve in odstranitve komunalnih, energetskih ter drugih vodov in naprav posegajo tudi izven UO in se izvedejo na:
a) naslednjih parcelah K.O. FARNA VAS (0884): 39/1, 39/2, 39/3, 39/10, 39/15;
b) podrobnejša razdelitev posegov je določena v tretjem odstavku 39. člena tega odloka.
Vsi potrebni posegi v UO in izven le-tega so razvidni iz risne priloge OLN (list št. 4 – Geodetska situacija vseh posegov za potrebe OLN na načrtu parcel).
(4) Iz UO se:
a) izločita zemljišči parc. št. 51/15 in 51/16 obe K.O. Farna vas, ki sta nastali iz osnovnega zemljišča parc. št. 51/1 iste K.O.
b) Za gradnjo na navedenih zemljiščih v skladu z določili točke zadnjega odstavka točke 4. (opredelitve načinov izvajanja posameznih območij naselij z zaporednostjo izvedbe) DP PSPA in zadnjega odstavka 3. točke (priprava strokovnih podlag in izvedbenih prostorskih aktov-IPA) SP PSAPA še naprej veljajo splošna določila PA iz prvih dveh alinej 40. člena tega odloka.
III. FUNKCIJA OBMOČJA (VRSTE DOPUSTNIH DEJAVNOSTI)
4. člen
(urbanistična zasnova območja/vrste dopustnih dejavnosti, vrste dopustnih gradenj in drugih del ter vrste dopustnih objektov glede na namen)
(1) Območje OLN je območje stanovanjske gradnje (CC.Si-1).
(2) Na celotnem območju bo zgrajenih pet novih stavb ter nova komunalna oprema, ki bo priključena na obstoječe infrastrukturne vode in naprave, ki so zgrajeni na tem oziroma širšem območju.
(3) Dopustna je za gradnja enodružinskih (CC.Si-11100) stavb, enostavnih objektov (za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje), ceste in cevovodov, komunikacijskih omrežij in elektroenergetskih vodov.
IV. MERILA IN POGOJI ZA URBANISTIČNO, KRAJINSKO IN ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE Z DOVOLJENIMI TOLERANCAMI
5. člen
(urbanistična zasnova območja)
(1) UO je namenjeno za gradnjo petih (5.) enodružinskih stavb, ceste in cevovodov, komunikacijskih omrežij in elektroenergetskih vodov.
(2) Na celotnem UO bo zgrajena nova komunalna oprema, ki bo priključena na obstoječe infrastrukturne vode in naprave, ki so zgrajeni na tem oziroma širšem območju.
6. člen
(indeks zazidanosti)
(1) Indeks pozidanosti (FSI/IZ) je razmerje med površino vseh stavbišč (vključno s površino stavbišč dovoljenih enostavnih objektov – vendar brez utrjenih površin zunanje ureditve na gradbeni parceli – glej 8. člen tega odloka) in površino gradbene parcele in mora biti manjši ali enak (≤) 0,25.
(2) Obvezno se upošteva določilo prvega odstavka 13. člena.
7. člen
(indeks izrabe)
(1) Indeks izrabe (II) je razmerje med skupno bruto površino vseh etaž (vključno s površino stavbišč dovoljenih enostavnih objektov in utrjenih površin zunanje ureditve na gradbeni parceli) in površino gradbene parcele in mora biti manjši ali enak (≤) 0,5.
(2) Površine pod zemljo se ne upoštevajo, kolikor so v skladu z določili iz alinee »b« drugega odstavka 10. člen tega odloka.
(3) Obvezno se upošteva določilo glede obvezne zatravljenosti zemljišč.
8. člen
(indeks povoznih površin)
(1) Indeks povoznih površin (IPP), ki predstavlja razmerje med povoznimi površinami na gradbeni parceli in gradbeno parcelo mora biti manjši ali enak (≤) 0,1, kar pa ne sme skupaj presegati 90 m2.
(2) IPP se upošteva pri izračunu indeksa izrabe v skladu z določili zgornjega člena.
9. člen
(ureditev gradbenih parcel/gradbene meje (GM), gradbene linije (GL), regulacijske linije (RL), zazidljivost oziroma nepozidljivost zemljišč)
(1) Gradbene meje gradbene linije, regulacijske linije, območja zazidljivosti in območja nezazidljivosti zemljišč so prikazani na risnem delu LN (list št. 6 – Gradbene mej in gradbene linije, list št. 7 – Regulacijske linije in list št. 8 – Pozidljiva območja s količbeno situacijo):
a) gradbena meja (GM) je meja, preko katere ne sme segati noben del objekta, določenega v tem LN;
b) gradbena linija (GL) je črta, do katere morajo obvezno segati stavbe;
c) »regulacijska linija« je črta, ki je ne same presegati zgradba ali objekt zaradi regulacije ceste oziroma varovalnega koridorja posamezne komunalne infrastrukture infrastrukture oziroma voda.
(2) Za zagotovitev enovitosti umeščanja stavb v območje LN se določajo sledeče gradbene meje:
a) za objekt 1:
– GM1 (odmik od cestnega telesa dovozne ceste) je 6,0 m;
– GM2 (odmik od vzhodne mejnice) je 4,0 m;
– GM3 (odmik od zahodne mejnice) je 4,0 m;
– GM3 (odmik od južne mejnice) je 10,0 m;
b) za objekt 2:
– GM1 (odmik od južne mejnice) je min. 7,4 m (v liniji severnega roba cestišča);
– GM2 (odmik od vzhodne mejnice) je 4,0 m;
– GM3 (odmik od zahodne mejnice) je 7,0 m;
– GM4 (odmik od severne mejnice) je 4,0 m;
c) za objekte 3, 4 in 5:
– GM1 (odmik od cestnega telesa dovozne ceste) je 6,0 m;
– GM2 (odmik od vzhodne mejnice) je 4,0 m;
– GM3 (odmik od zahodne mejnice) je 7,0 m;
– GM4 (odmik od severne mejnice) je 7,0 m;
č) Zemljišče med GM in mejnicami gradbenih parcel je nepozidljivo zemljišče, kjer ni možno postavljati nobenih stavb, objektov ali naprav, razen po določilih petega, šestega in osmega odstavka 16. člena.
d) Gradbena meja je lahko tudi gradbena linija. V tem primeru ne veljajo določila iz alinej 3č in 3d tretjega odstavka tega člena.
(3) Za zagotovitev ustreznih kvalitet bivanja, zavarovanja medsebojnih interesov in za zagotovitev zavarovanja vrednosti nepremičnin na območju LN se določajo sledeče gradbene linije:
a) za objekt 1:
– GL1 (odmik od cestnega telesa dovozne ceste) je 8,0 m;
– GL2 (odmik od vzhodne mejnice) je 5,0 m;
– GL3 (odmik od zahodne mejnice) je 5,0 m;
– GL4 (odmik od južne mejnice) je 11,0 m;
b) za objekt 2:
– GL1 (odmik od južne mejnice) je min. 9,4 m (2,0 m nad linijo severnega roba cestišča);
– GL2 (odmik od vzhodne mejnice) je 5,0 m;
– GL3 (odmik od zahodne mejnice) je 8,0 m;
– GL4 (odmik od severne mejnice) je 5,0 m;
c) za objekte 3, 4 in 5:
– GL1 (odmik od cestnega telesa dovozne ceste) je 11,0 m;
– GL2 (odmik od vzhodne mejnice) je 5,0 m;
– GL3 (odmik od zahodne mejnice) je 8,0 m;
– GL4 (odmik od severne mejnice) je 8,0 m;
č) Iz gradbenih linij so izvzeti napušči strešitev in bri-soleil-i, vendar le do GM.
d) Napušči lahko presegajo zunanjo stenitev za 1,0 m, vendar le do GM.
e) Gradbena linija je lahko tudi gradbena meja. V tem primeru določila drugega odstavka tega člena v celoti nadomeščajo določila tega člena v alineah od a) do d).
(4) Za zavarovanje varvalnega pasu ceste in komunalnih vodov in naprav na območju LN se določajo sledeče regulacijske linije:
a) za objekt 1:
– RL1 (odmik od cestnega telesa dovozne ceste) je 6,0 m;
– RL2 (odmik od vzhodne mejnice) je 4,0 m;
– RL3 (odmik od zahodne mejnice) je 4,0 m;
b) za objekt 2:
– RL1 (odmik od južne mejnice) je min. 7,4 m (v liniji severnega roba cestišča);
– RL2 (odmik od vzhodne mejnice) je 7,0 m;
– RL3 (odmik od zahodne mejnice) je 4,0 m;
c) za objekte 3, 4 in 5:
– RL1 (odmik od cestnega telesa dovozne ceste) je 6,0 m;
– RL2 (odmik od vzhodne mejnice) je 4,0 m;
– RL3 (odmik od zahodne mejnice) je 7,0 m;
č) regulacijska linija je lahko tudi gradbena meja. V tem primeru določila drugega odstavka tega čelna v celoti nadomeščajo določila tega člena v alineah od a) do c).
d) zemljišče med RL in mejnicami gradbenih parcel je nepozidljivo zemljišče, kjer ni možno postavljati nobenih stavb, objektov ali naprav, razen po določilih petega, šestega in osmega odstavka 16. člena.
10. člen
(velikost in oblika posegov s tolerancami)
(1) Tlorisni gabariti stavb:
a) podolgovat oziroma trapezoiden tloris; najbolj izpostavljena točka objekta mora zagotavljati minimalne odmike med objekti v skladu z določili 9. člena tega odloka.
(2) Višinski gabariti stavb:
a) predvidena etažnost za objekte je K (v primeru ustreznega geomehanskega poročila)+P+M;
– kota pritličja objektov je pogojena z niveleto dovozne ceste in je lahko ± 1,5m glede na niveleto ceste v višini hišnega priključka;
– kota slemena stavb je dovoljena do največ +8,50 m nad niveleto tal pritličja stavbe.
b) Posamezne etaže so opredeljene kot:
– K = klet je etaža, katere 70% vseh zunanjih stenitev je zgrajenih v zemljino in katere 60% od vseh zunanjih stenitev je zasutih najmanj do kote – 0,35 m;
– P = pritličje je etaža, katere najmanj 60% zunanjih stenitev je zgrajenih nad zemljino oziroma je največ 30% zunanjih sten zasutih in vedno predstavlja kot +-0'00;
– M = mansarda je etaža, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševnino strehe.
(3) Višinske kote:
a) kota kleti/pritličja:
Kota kleti/pritličja objektov je pogojena z niveleto dovozne ceste in je lahko ± 1.5 m glede na niveleto ceste v višini cestnega priključka in ob upoštevanju določil tega člena iz alineje (2) (višinski gabariti stavb);
b) kota slemena objektov
Kota slemena objektov je dovoljena max. 8,5 m nad niveleto tal pritličja stavbe.
(4) Pozidava kapnih leg:
a) dovoljena do višine +1,40 m nad končno koto tal pohodnice pretežnega dela mansarde.
b) v primeru izvedbe rizalitov oziroma erkerjev se dovoli podzidava kapnih leg le-teh največ +2,00 m nad koto tal pohodnice pretežnega dela mansarde oziroma mora biti usklajena z določili iz drugega odstavka tega člena (višinske kote), in njegova streha ne sme presegati višine slemena osnovne stavbe.
11. člen
(skupni pogoji za arhitektonsko oblikovanje stavb)
(1) Uporabljajo se lahko elementi tradicionalne arhitekture oziroma tradicionalni gradbeni materiali (kamen, les, omet) kot tudi sodobni materiali (vidni beton, jeklo, vlaknocementne oziroma polimerne fasadne plošče, nizko sijajna pločevina, steklo),
(2) Dovoljena je izvedba rizalitov in drugi izpostavljenih oziroma izrinjeni delov stavb tako:
a) da tvorijo z osnovnim objektom tlorisno zasnovo v obliki črke T, F ali L in ne presegajo dve tretjini dolžine oziroma širine stavbe.
b) Pri izvedbi v obliki črke U pa skupna dolžina obeh krakov ne sme presegati dve tretjini dolžine osnovne stavbe.
c) Tlorisni izrinek iz fasade osnovne stavbe ne sme presegat dveh tretjin širine izrinjenega dela stavbe.
č) Rizaliti, frčade in drugi izpostavljeni oziroma izrinjeni deli stavbe v obliki polkroga in s štirimi in več zunanjimi obodnimi stenami niso dovoljeni,
d) dovoljena je izvedba balkonov in lož.
(3) Odstopanje fasade iz gradbene linije objekta vendar samo do gradbene meje (rizaliti in drugi izpostavljeni oziroma izrinjeni deli stavbe) je dovoljeno v obliki:
a) rahlih tlorisnih zaokroževanj v skladu z določili iz alinee č) zgornjega odstavka;
b) horizontalno ali vertikalno nagnjenih stenitev iz vertikalne ravnine fasadne ploskve;
c) rizaliti in drugi izpostavljeni oziroma izrinjeni deli stavbe v svoji skupni dolžini ne smejo presegati 60% fasadne ploskve objekta.
(4) Okenske in vratne odprtine morajo biti razporejene v skladu z kompozicijsko zasnovo stavbe ali osno (simetrično);
(5) Strehe osnovne mase stavb so simetrične dvokapnice z naklonom strešin α = od 30° (500/1000) do 36° (750/1000):
a) slemenitve (smer slemena) streh osnovnih mas stavb so vzporedne z daljšo stranico objekta oziroma vzporedne z osjo ceste;
b) strešna kritina osnovne strehe mora biti opečni ali betonski zareznik oziroma bobrovec ali profilirana pločevina (s posipom) v obliki klasičnega zareznega strešnika;
c) barva kritine osnovne strehe: matirana črna.
(6) Obrobe, vertikalni in horizontalni žlebovi in žlote morajo biti izvedene z ne barvano Zn, Al ali Cu ravno pločevino (valovita oziroma trapezna pločevina ni dovoljena).
(7) Strehe rizalitov, frčad in drugih izpostavljenih oziroma izrinjenih delov stavb so lahko:
a) dvokapnice (poševne in ločne) v naklonu strehe osnovne stavbe;
b) enokapnice naklona β = od 2° (ravna) do 8° s slemenitvijo, ki ne sme biti vzporedna s steno osnovnega objekta;
c) dovoljena je izvedba atike do največ 0,5 m nad slemenom enokapnice in po določilih 10. člena tega odloka;
č) strešitve enokapnic rizalitov, frčad in drugih izpostavljenih delov stavbe se izvedejo z nebarvano Zn – cinkova, Al ali Cu ravno pločevino (valovita oziroma trapezna pločevina ni dovoljena), polikarbonati bele ali transparentne bele barve ter s steklom;
d) slemena ter strehe rizalitov, frčad in drugih izpostavljenih oziroma izrinjenih delov stavbe morajo biti usklajeni glede na celovito kompozicijsko zasnovo stavbe/celovito podobo stavbe.
(8) Izvedba šopov ni dovoljena.
(9) Okrasni elementi na slemenu niso dovoljeni.
12. člen
(konstrukcija)
(1) Stavbe so lahko grajene s:
a) klasičnimi gradbenimi materiali v masivni konstrukciji;
b) v montažni izvedbi različnih materialov.
(2) Zaradi bližine regionalne železniške proge in rahle zamokritve na gradbenih parcelah od 2 do 5, je potrebno za gradnjo stavb pridobiti ustrezno geo-mehanično oziroma v slučaju zalednih vod hidro-mehanično mnenje glede izvedbe temeljenja oziroma konstrukcije stavb.
13. člen
(zunanja ureditev zemljišča – okolica stavb)
1) Najmanj 40% zemljišča/parcele mora biti ozelenjene ne glede na 7. člena tega odloka.
(2) Hortikulturna ureditev:
a) Okolice stavb morajo biti zazelenjene z domačimi grmovnimi in drevesnimi vrstami;
b) brežine, nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je potrebno zavarovati pred erozijo;
c) brežine z blagimi nagibi je prav tako potrebno zavarovati pred erozijo in jih ozeleniti;
č) v primeru strmejših brežin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna, je potrebno uporabiti za zavarovanje takšne elemente (betonski škarpniki ipd.), ki omogočajo kvalitetno zatravitev in zasaditev z grmovnicami (priporočljive so zimzelene, avtohtone vrste);
d) vzdolž mejitev s prometnico (na južni strani cestišča) naj se izvede drevored iz okrasnih jablan (Malus floribunda) ali okrasnih češenj (Prunus serrulata);
e) zaradi ohranjanja obstoječih prostorskih kakovosti na sosednjih zemljiščih je z gradnjo prizadete površine (izven območja ureditvenega načrta) po posegu potrebno sanirati v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti;
f) Višina zemljišč na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjim zemljiščem;
g) oporni zidovi so dovoljeni v primeru, ko ni možno drugačno zavarovanje brežin v skladu z mnenjem geomehanika ter na podlagi ustrezne projektne dokumentacije.
(3) Oporni zidovi:
a) kadar to ni možno urediti drugače, je manjše višinske razlike dovoljeno premostiti z opornimi zidovi najvišje višine 1,20 m;
b) brez soglasja sosedov je dovoljena postavitev opornih zidov najvišje višine 1,20 m do parcelne meje;
c) oporni zidovi, ki mejijo na cesto, ne smejo ovirati preglednosti ceste,
č) pri objektih 2 in 3 je dovoljena gradnja opornih zidov do največje višine 2,40 m, ko terena ni mogoče zavarovati z brežino oziroma z opornim zidom do največ višine 1,20 m (zaradi konfiguracije terena v primeru globokih gradenj) pod sledečimi pogoji:
– oporni zid je dovoljeno zgraditi na podlagi ustrezne projektne dokumentacije, ki je nujno izdelana v skladu z mnenjem geomehanika,
– oporne zidove je dovoljeno zgraditi na lastnem zemljišču, na oddaljenosti najbolj izpostavljene točke (nad- ali pod-zemne) najmanj 0,50 m od parcelne meje,
– z izgradnjo opornih zidov ne sme priti do poslabšanja pogojev na sosednjih parcelah,
d) višina opornega zidu mora biti prilagojena terenu:
– oporne zidove je dovoljeno zgraditi z naravnim avtohtonim kamenjem, iz armiranega betona ali betonskih zidakov in morajo biti arhitekturno oblikovani;
– betonski oporni zidovi so lahko obloženi z naravnim, avtohtonim kamenjem (rezan oziroma poliran marmor ni dovoljen);
– oporne zidove, še posebej betonske, bo potrebno čim bolj zazeleniti – priporočljivo z visečimi zimzelenimi vrstami
– oporni zidovi, ki mejijo na cesto, ne smejo ovirati preglednosti ceste;
– investitor je dolžan pri gradnji opornih zidov upoštevati obstoječe vode elektrike, telefona, vodovoda in kanalizacije in pred pričetkom del jih je potrebno zakoličiti, po potrebi prestaviti in ustrezno zaščititi.
(4) Protihrupna ograja:
a) postavitev je možna ob predložitvi meritev hrupa, opravljenih v skladu z določili resorne zakonodaje, v kateri je izkazana raven prekomernega hrupa zaradi regionalne železniške proge Prevalje-Maribor na severni mejnici stavb št. 2, 3, 4 in 5;
b) predhodno se morajo ugotoviti izpolnjevanja določil četrtega odstavka 30. člena tega odloka;
c) protihrupno ograjo je dovoljeno zgraditi na podlagi ustrezne projektne dokumentacije, ki je nujno izdelana v skladu z mnenjem geomehanika in pridobljenega ustreznega upravnega dovoljenja.
14. člen
(posegi na obstoječih objektih)
Na območju OLN ni obstoječih objektov, ki bi bili zgrajeni na podlagi veljavnih dokumentov, potrebnih za gradnjo v prostoru.
15. člen
(posegi v varovani prostor JVVZ Spodnji kraj)
(1) Zaradi ureditve nove dovozne ceste se mora prestaviti južna ograjna vrata JVVZ Spodnji kraj in na novo urediti igralni amfiteater.
(2) Cesta do vrtca bo postala bolj prometna in zato neprimerna za igranje na njej – v ta namen mora investitor ustrezno urediti (zabetonirati) igralno površino za vrtcem.
16. člen
(enostavni objekti in naprave)
(1) Po določilih Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list Republike Slovenije, št. 114-4980/2003 in 130-5428/2004, v nadaljnem Pravilnik) je znotraj pozidljivega območja posameznih parcel (prikazani na risnem delu OLN, list št. 8 – Pozidljiva območja s količbeno situacijo):
a) možno graditi sledeče manj zahtevne objekte:
– pomožni objekti – objekti za lastne potrebe;
– pomožni objekti – pomožni infrastrukturni objekti;
– spominska obeležja;
– urbana oprema;
b) ni možno graditi sledečih manj zahtevnih objektov:
– pomožni objekti – ograje;
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti;
– začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi;
– začasni objekti, namenjeni prireditvi;
– začasni objekti, namenjeni skladiščenju;
– vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem in
– vadbeni objekti, namenjeni obrambnim vajam in vajam za zaščito, reševanje in pomoč.
Določila 9. člena tega odloka glede odmika dovoljenih enostavnih objektov, navedenih zgoraj, od parcelnih mej v celoti nadomeščajo le-te iz Pravilnika, navedenega v točki 1. tega člena.
(2) Velikosti enostavnih objektov iz alinee a) prvega odstavka tega člena so določene v Pravilniku.
Določila sedmega, osmega in devetega odstavka 11. člena tega odloka glede skupnih pogojev za arhitektonsko oblikovanje dovoljenih enostavnih objektov, navedenih zgoraj, v celoti nadomeščajo le-te iz Pravilnika, navedenega v točki 1. tega člena.
(3) Površina vseh enostavnih objektov je sestavni del izračuna tako indeksa zazidanosti kot indeksa izrabe, kot je sta le-ta določena v 7. in 8. členu tega odloka.
(4) Na nepozidljivem območju, kot ga določa 9. člen tega odloka, je ne glede na določila le-tega, na območju, predvidenem za ureditev dovoza, možno graditi sledeče manj zahtevne objekte:
a) enostavni_pomožni-ograja:
– postavljena tako, da ne ovira preglednosti;
– najbolj izpostavljen nad- ali podzemni del ograje odmaknjen od roba cestnega telesa najmanj 0,75 m;
b) enostavni_pomožni objekti-pomožni infrastrukturni objekti;
c) enostavni- urbana oprema.
(5) Gradbene parcele stanovanjskih objektov (razen južne mejnice parcele številka 1, kjer je 5m priobalni pas) je ne glede na določila 9. člena potrebno ograditi z ograjo iz lesa, kamna, betona ali kovine višine 1,40 m tako, da mora biti:
a) najbolj izpostavljen nad- ali pod-zemni del ograje odmaknjen od:
– roba cestnega telesa najmanj 0,75 m in postavljen tako, da ne ovira preglednosti;
– od sosednjih parcelnih mej najmanj 0,50 m razen v primeru cestnega telesa;
– v primeru konsenza sosedov se lahko postavi ograja na samo parcelno mejo kot skupen objekt z lastništvom do parcelne meje;
b) možna je kombinacija ograje iz lesa, kamna, betona ali kovine in ograje iz rastlin;
c) ograja iz rastlin mora biti zasajena za v zgornji alinei opredeljeno ograjo in ne sme presegati višine 2,2 m.
(6) Določila za postavitev ograj, navedene v zgornjih dveh odstavkih, v celoti nadomeščajo le-te iz Pravilnika, navedenega v točki 1. tega člena.
(7) Pas priobalnega zemljišča:
a) Pas priobalnega zemljišča na parceli številka 1, je 5 m široko nepozidljivo območje.
b) Vsi objekti s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z ograjo morajo biti, skladno s 14. členom ZV-1, odmaknjeni od meje vodnega zemljišča Farnega potoka minimalno 5 m.
c) Pas priobalnega zemljišča je prikazan na risnem delu OLN (list št. 8 – Pozidljiva območja s količbeno situacijo).
V. MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO, KOMUNALNO TER DRUGO UREJANJE OBMOČJA
17. člen
(promet)
(1) Za dostop do območja urejanja se bo uporabljala obstoječa kategorizirana občinska cesta JP 851700 skozi naselje Gonje do JVVZ, ob katerem je predviden nov cestni priključek širine 5,0 m.
(2) Širina cestnega telesa znaša 6,0 m in se zaključi z obračališčem, ki omogoča obračanje interventnih in komunalnih vozil.
(3) Parkirne površine za potrebe stanovanjskih objektov morajo biti locirane na funkcionalnem zemljišču le-teh pod določili 9. člena tega odloka.
(4) Promet je potrebno ustrezno upočasniti z uvedbo sistema t.i.«območja umirjanja prometa«, kjer se postavi ustrezen prometni znak in znaša največja dovoljena hitrost 10 km/h.
(5) Peš površine, vhodi v objekte in prečkanja cest v območju križišča morajo biti brez arhitekturnih ovir.
(6) Manipulativne površine morajo biti urejene tako, da se voda ne zliva na cesto.
(7) Ureditev prometnega omrežja je prikazana na risnem delu OLN (list št. 9 – Idejna zasnova prometne infrastrukture in uličnega sistema).
(8) Po končanem zadnjem sloju ceste, 5 let ni možno prekopavanje.
18. člen
(ulična mreža)
(1) Znotraj UO bo izveden zaključen ulični sistem z imenom »Studenška ulica«
(2) Oštevilčenje objektov se:
a) prične pri gradbeni parceli št. 1 oz stavbi 1;
b) številčenje poteka v nasprotni smeri urinega kazalca.
(3) Pristojni izpostavi RS-MOP-GURS je potrebno pred pričetkom prve faze LN posredovati podatke o predvideni označitvi/oštevilčitvi objektov.
(4) Ureditev oštevilčenja je prikazana na risnem delu OLN (list št. 9 – Idejna zasnova prometne infrastrukture in uličnega sistema).
19. člen
(vodovodno in hidrantno omrežje)
(1) UO bo oskrbovano v skladu z Odlokom o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Prevalje (Uradni list Republike Slovenije, št. 54/98).
(2) Možen je priklop na obstoječi krajevni vodovod PEHD 110.
(3) V bližini območja urejanja je že izveden priključek na javno vodovodno omrežje, ki lahko zagotovi ustrezno količino pitne in požarne vode za potrebe predvidenih objektov.
(4) Na celotnem omrežju se izvede novi vodovodni razvod s priključki do posameznih objektov in nadzemnimi hidrant, ki v celoti pokriva ureditveno območje.
(5) Hidrant lociramo tako, da njegova namestitev izpolnjuje pogoje iz pravilnika o tehničnih normativih za hidrantno omrežje.
(6) Ureditev vodovodnega in hidrantnega omrežja je prikazana na risnem delu OLN (list št. 10 – Idejna zasnova vodovodnega omrežja in odvodnjavanja vod).
20. člen
(odvajanja odpadnih vod)
(1) Kanalizacija mora biti zgrajena v skladu s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list Republike Slovenije, št. 105/02 in 50/04), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list Republike Slovenije, št. 47/05) in z Odlokom (Uradni list Republike Slovenije, št. 28/02) o splošnih pogojih za uporabo kanalizacije in o opravljanju kanalizacijskih storitev.
(I) Meteorna kanalizacija:
a) meteorne vode s cestnih površin, streh objektov in utrjenih površin na parcelah ter drenažne, zaledne in hudourne vode se odvajajo s sistemom meteorne kanalizacije, ki je najprej speljana v cestnem telesu in nato preko parcele št. 1 do skupnega izpusta v Farski potok.
b) Meteorna kanalizacija je sestavljena iz cestnih požiralnikov (s smradotesnim kolenom), revizijskih jaškov (betonske ali PE izvedbe), oljnega lovilca in PVC vodotesnih cevi.
c) Po njej bo kanalirana padavinska voda s streh, povoznih utrjenih površin hiš in iz dostopne ulične ceste.
d) Pred iztokom v potok se bodo meteoene vode očistile z lovilcem olj (z nazivno kapaciteto 50 l/s), ki bo zadržal morebitne izlive olj in detergentov v potok.
e) Sam iztok meteorne kanalizacije v potok se izvede z AB iztočno glavo in obdelavo iztočne mulde z lomljencem v betonu izven pretočnega profila vodotoka (iztok bo 24 cm nad koto brežine potoka).
f) S to muldo se protierozijsko zavaruje dno in brežina potoka.
g) Meteorne vode z asfaltnih površin se morajo obvezno speljati preko lovilca olj.
h) meteorne vode iz manipulativnih površin se ne smejo zlivati na javne utrjene ali neutrjene površine. obvezna je uporaba linijskih požiralnikov ob vseh priključkih na cesto.
(II) Fekalna kanalizacija:
a) Fekalna kanalizacija bo kanalirala odplake iz hiš do priklopa na obstoječo mešano kanalizacijo v sosednji (nižji) ulici.
b) Fekalna kanalizacija bo sestavljena iz revizijskih jaškov (betonske ali PE izdelave) in PVC UKC vodotesnih cevi.
c) Pred priključkom na obstoječo mešano kanalizacijo je potrebno izvesti razbremenilni revizijski jašek (RRJ fi 1000 mm – betonska ali PE izvedba), ki bo v primeru sočasnosti naliva in konice obremenitve nove fekalne kanalizacije omogočal razbremenitev obstoječe mešane kanalizacije v kapaciteti cca. 2,00 m3 na odseku, kjer je obstoječa PVC UKC cev fi 200 mm, s padcem le i = 0,66%.
d) na fekalno kanalizacijo je dovoljeno priključevati samo odplake iz stanovanj s pogojem upravljavca kanalizacijskega omrežja.
(2) Ureditev odvajanja odpadnih vod je prikazana na risnem delu OLN (list št. 10 – Idejna zasnova vodovodnega omrežja in odvodnjavanja vod).
21. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1) V bližini nameravane gradnje je predvidena nadomestna transformatorska postaja 20/0,4kV Gonje 2, iz katere bi se napajale tudi stanovanjske stavbe nameravane gradnje.
(2) Lokacija nadomestne transformatorske postaje je predvidena na lokaciji obstoječe TP.
(3) Na UO bo zgrajeno novo elektro omrežje, ki bo potekalo po južni strani Farskega potoka in se preko mostu dovozne ceste pripeljalo do objektov.
(4) NN razvod bo izveden z zemeljskimi kabli.
(5) Objekti bodo priključeni na omrežje v skladu s pogoji upravljavca.
(6) Ureditev elektroenergetskega omrežja je prikazana na risnem delu OLN (list št. 11 – Idejna zasnova elektroenergetskih, telekomunikacijskih vodov in plinovoda).
22. člen
(javna razsvetljava)
(1) UO se bo dodatno razsvetlilo s tremi svetilkami javne razsvetljave, razporejenimi vzdolž dovozne ceste, na severni strani cestišča. Priključno mesto novih svetilk je obstoječa svetilka, ki je v neposredni bližini.
(2) Razsvetljava bo izvedena s svetilkami nameščenimi na nizkotipskih kandelabrih višine 3–4 m. Svetilke se postavijo cca. 0,50 m od roba cestišča.
(3) Svetilno polje svetilk mora biti usmerjeno navzdol in ne sme osvetljevati neba.
(4) Ureditev elektroenergetskega omrežja je prikazana na risnem delu OLN (list št. 11 – Idejna zasnova elektroenergetskih, telekomunikacijskih vodov in plinovoda).
23. člen
(plinovodno omrežje)
(1) Priklop novega plinovoda se izvede na obstoječi krajevni plinovod PE 63, ki poteka na jugovzhodnem delu obravnavanega območja.
(2) Točne lokacije hišnih priključkov bodo določene šele na osnovi ogledov objektov in pogodb med Petrol Energetiko in potrošniki.
(3) Objekti bodo priključeni na plinovod preko požarnih omaric, nameščenih na fasadi objektov.
24. člen
(ogrevanje objektov)
Stanovanjske stavbe morajo urediti:
a) lastno kurilnico na zemeljski plin oziroma
b) za ogrevanje objektov uporabiti obnovljive energetske vire (sončna energija, toplotna črpalka ipd.).
25. člen
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Zaradi predvidene zazidave je ogrožen potek obstoječega krajevnega TK kabla, zato ga je potrebno prestaviti v novo traso.
(2) Obstoječi kabel poteka od naselja Gonje II, prečka obstoječe cestišče in vodotok ter nadaljuje paralelno z njim cca 50,0 m, nato pa se usmeri v smeri severa proti železniški progi. Na tem odseku ga prestavimo v novo traso prečno pod obstoječimi parkirnimi parkirišči vrtca in nato ob vzhodnem robu ceste do obstoječega kabla ob železniški progi.
(3) Med parkirišči in vzhodnim robom ceste se izvede cevna kanalizacija do posameznih individualnih hiš, in se zaključi pred vsakim objektom v hišnem plastičnem jašku.
(4) Ureditev elektroenergetskega omrežja je prikazana na risnem delu OLN (list št. 11 – Idejna zasnova elektroenergetskih, telekomunikacijskih vodov in plinovoda).
VI. POGOJI VAROVANJA OKOLJA
26. člen
(varstvo zraka)
Obvezna je priključitev na plinovodno omrežje razen v primeru izvedbe nizkoenergetsko zasnovanih stavb.
27. člen
(varstvo podtalnice)
(1) Predvideni poseg se nahaja izven območij, ki so v skladu s PSPA in Odlokom o zaščiti zajetih vodnih virov v Občini Prevalje (Uradni list Republike Slovenije, št. 66/00) določena kot vodo zbirna območja vodnih virov tako, da niso potrebni posebni ukrepi za zaščito podtalnice.
(2) Parkirne in manipulativne površine morajo biti načrtovane tako, da bodo nepropustne za vodo in odporne na naftne derivate, morajo biti obdane z robniki, ki preprečujejo iztekanje neočiščenih padavinskih vod v okolje.
28. člen
(varstvo voda)
(1) Zaradi bližine Farskega potoka pa je potrebno pri graditvi objektov in izvedbi zunanje ureditve upoštevati ukrepe za zaščito podtalnice in podzemnih voda;
(2) Padavinske vode s strešnih površin in neutrjenih površin se morajo kontrolirano odvajati v sistem meteorne kanalizacije.
(3) Meteorne vode z asfaltnih površin se uredijo z lovilcem olj, ki se locira pred iztokom v Farski potok.
(4) Morebitne zaledne vode iz posameznih gradbenih parcel 2-5 je potrebno zajeti v ustrezno projektirano mrežo osuševalnih cevi in odvesti preko sistema meteornih vod v Farski potok,
(5) Fekalne vode iz objektov se odvajajo v obstoječi sistem oziroma v ustrezno biološko čistilno napravo.
(6) Kvaliteta teh vod mora ustrezati Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list Republike Slovenije, št. 35/96) in Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list Republike Slovenije, št. 35/96, 90/98, 31/01 in 62/01).
(7) Za vzdrževanje vodnega telesa Farnega potoka se uporablja parcela desnobrežno – 681 k.o. Farna vas.
29. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) Komunalne odpadke je potrebno ločeno zbirati v skladu z Odlokom o ravnanju z odpadki na območju Občine Ravne-Prevalje (Uradni list Republike Slovenije, št. 64/97) ter skladno s pogoji koncesionarja.
(2) Vsaka hiša mora imeti primerno urejen prostor za odpadke. Posode za odpadke morajo biti nameščene na primerno lokacijo, kjer bo možen dostop s smetarskim vozilom.
(3) Lokacije posod za odpadke so prikazane na risnem delu OLN (list št. 8 – Pozidljiva območja s količbeno situacijo).
(4) Nevarne odpadke je potrebno ločeno zbirati in odvažati v predelavo oziroma trajno odlagati na ustrezni deponiji v skladu s pogoji upravljavca.
(5) Pri projektiranju objektov je potrebno upoštevati določila Pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list Republike Slovenije, št. 84/98, 45/00, 20/01).
30. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Območje spada v skladu z odločili alinee c) prvega odstavka 4. člena »Uredbe o hrupu mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list Republike Slovenije, št. 105-4558/05)« v domeno III. stopnje varstva pred hrupom za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa (v nadaljnjem besedilu: III. območje varstva pred hrupom):
– na območju stanovanj: splošne stanovanjske površine in stanovanjske površine s kmetijskimi gospodarstvi,
– na območju družbene infrastrukture: površine za vzgojo, izobraževanje, šport, zdravstvo, kulturo, javno upravo in opravljanje verskih obredov,
– na območju zelenih površin: površine za rekreacijo in šport, parki in pokopališča,
– na mešanem območju vse osrednje in mešane površine in
– na območju vodnih zemljišč vse površine razen površin vodne infrastrukture in površin na mirnem območju na prostem;
(2) Izvore hrupa je potrebno ustrezno urediti tako, da se zmanjša hitrost na povoznici.
(3) V primeru, da se na območju urejanja pojavi preseganje ravni hrupa kot posledice prometa na železniški progi Dravograd-Prevalje, se lahko ob severni strani območja (vzdolž železniške proge) predvidi postavitev protihrupne ograje.
(4) Vse nove objekte na obravnavanem območju je potrebno graditi z ustrezno zvočno izolacijo sten in fasadnih odprtin po določilih »Uredbe o hrupu mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list Republike Slovenije, št. 105-4558/05)«
31. člen
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
Pri gradnji NN kablovoda je potrebno upoštevati Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list Republike Slovenije, št. 70/96);
32. člen
(monitoring emisij)
Investitorjem gradnje stanovanjskih stavb ni potrebno zagotoviti posnetka ničelnega stanja (hrup, zrak, odpadne vode) in ni potrebno izvajati monitoring z namenom nadzorovanja vplivov, ki bi v času gradnje ali obratovanja objektov presegli mejo sprejemljivosti, saj jih pri graditvi zavezujejo določila 26. člena tega Odloka.
33. člen
(varstvo plodne zemlje)
S površin, na katerih bodo izvajani načrtovani posegi, je potrebno odstraniti ter začasno deponirati prst tako, da se ohrani njena plodnost in količina, ter jo uporabiti pri ureditvi javnih zelenih površin in funkcionalnih zemljišč objektov.
VII. DRUGI POGOJI
34. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Zunanja ureditev objektov mora zagotavljati potrebne dostope oziroma prometno ureditev ter mora ustrezati za potrebe gasilske intervencije.
(2) Na UO se izvede novi vodovodni razvod s priključki do posameznih objektov in nadzemnimi hidrant, ki v celoti pokriva ureditveno območje.
(3) Hidrant lociramo tako, da njegova namestitev izpolnjuje pogoje iz pravilnika o tehničnih normativih za hidrantno omrežje.
(4) Gasilsko reševalna služba se nahaja v primerni oddaljenosti:
– Gasilski dom-poklicna gasilska enota Ravne, se nahaja na oddaljenosti cca 2,75 km,
– prostovoljno gasilsko društvo Prevalje pa na oddaljenosti cca 1,2 km.
(5) Projektna dokumentacija za gradnjo objektov in komunalnih naprav mora biti izdelana v skladu z določili 23. člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list Republike Slovenije, št. 71/93, 87/01).
35. člen
(varstvo pred naravnimi nesrečami)
Pri načrtovanju in gradnji novih objektov je potrebno upoštevati pogoje predvidene za območje, kjer je predvidena maksimalna intenziteta potresa VII stopnje lestvice MCS.
36. člen
(raba prostora za obrambo in zaščito)
(1) Na UO ni evidentiranih oziroma predvidenih objektov in naprav za potrebe zaščite in obrambe.
(2) Na podlagi Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list Republike Slovenije, št. 57/96) na območju urejanja ni potrebno graditi zaklonišč osnovne zaščite.
37. člen
(ohranjanje narave)
Na UO niso evidentirana območja, ki so v skladu s planskimi dokumenti in veljavnimi odloki Občine Prevalje določena kot varovana območja v skladu z Zakonom o ohranjanju narave (ZON-UPB2, Uradni list Republike Slovenije, št. 96-4233/04).
38. člen
(varovanje kulturne dediščine)
Na UO ni evidentiranih nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov oziroma varovanih območij na podlagi Zakona o ohranjanju narave.
39. člen
(obveznosti investitorja oziroma pobudnika in izvajalcev)
(1) Investitor oziroma izvajalec posega mora zagotoviti organiziranje prometa med gradnjo tako, da bo zagotovljen dostop do vseh zemljišč in obstoječih objektov na območju urejanja.
(2) Investitor oziroma izvajalec posega mora v času izvajanja del zagotoviti nemoteno funkcioniranje infrastrukturnega omrežja, na katero so priključeni obstoječi objekti.
(3) Pred pričetkom del morajo izvajalci del obvestiti upravljavce energetskih in komunalnih naprav zaradi zakoličbe in zaščite le teh v času gradnje.
(4) Investitor mora pridobiti geotehnična poročila o pogojih izvedbe komunalne opreme in objektov ter zagotoviti geotehnični nadzor v času izvajanja del.
(5) Investitor mora zagotoviti enako uporabnost zemljišča JVVZ Pod Gonjami, kot je bilo pred začetkom del (ureditev betoniranega platoja za stavbo vrtca, prestavitev ograje in igralnega amfiteatra).
40. člen
(posegi potrebni izven območja urejanja)
(1) Za realizacijo posega se mora izvršiti:
– delna rekonstrukcija lokalne ceste v višini parkirišč JVVZ Spodnji kraj in
– izvedba priklopa komunalnih vodov in naprav na javna infrastrukturna omrežja.
(2) Potrebna dela in zemljišča so navedena v tretjem odstavku 3. in tretjem odstavku 44. člena tega odloka.
41. člen
(dopustna odstopanja)
(1) Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem lokacijskim načrtom, če se v nadaljnjem ugotavljanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih pogojev pridobijo ekonomsko, prometno, tehnično in okoljevarstveno utemeljene rešitve, ki ne vplivajo na osnovno mikrourbanistično zasnovo predvidenega posega.
(2) Tolerance glede tlorisnih in vertikalnih gabaritov objektov so določene v 6. členu tega odloka.
VIII. FAZNOST IZVAJANJA POSEGA IN ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ
42. člen
(etapnost)
(1) Prvo etapo posega predstavlja izgradnja novega infrastrukturnega omrežja.
(2) Drugo etapo predstavlja zgraditev posameznih objektov, ureditev okolice objektov in njihovih priključkov na infrastrukturno omrežje.
IX. GRADBENE PARCELE
43. člen
(gradbena zemljišča)
(1) Gradbene parcele za potrebe stanovanjske gradnje obsegajo zemljišča parc. št. 40/1, 41/1, 51/1 k.o. Farna vas v izmeri 4879 m2:
a) stavba 1: 998 m2,
b) stavba 2: 1036 m2,
c) stavba 3: 709 m2,
č) stavba 4: 1052 m2,
d) stavba 5: 1084 m2.
(2) Gradbena parcela za potrebe ceste obsega zemljišča parc. št. 39/1, 39/2, 39/3, 39/10, 40/1, 41/1 in 51/1 k.o. Farna vas v izmeri 631 m2.
(3) Znotraj gradbenih parcel je locirana tudi vsa predvidena komunalna infrastruktura (meteorna in fekalna kanalizacija z napravami za prečiščevanje odpadnih voda, vodovod, plinovod, NN elektro omrežje, javna razsvetljava, telekomunikacije).
– lokacija posameznih priključkov komunalne infrastrukture se nahaja tudi izven območja urejanja in sicer:
+---------------------+--------+--------------------------------------------+
|komunalna naprava |K.O. |zemljišče parc. št. |
| | | |
+---------------------+--------+--------------------------------------------+
|meteorna |Farna |39/1, 39/2, 39/3, 39/10, 41/1, 51/1 |
|kanalizacija: |vas | |
| | | |
+---------------------+--------+--------------------------------------------+
|fekalna |Farna |41/1, 51/1 |
|kanalizacija: |vas | |
| | | |
+---------------------+--------+--------------------------------------------+
|plinovod: |Farna |41/1, 51/1 |
| |vas | |
| | | |
+---------------------+--------+--------------------------------------------+
|elektro NN |Farna |681, 39/2, 39/3, 39/10, 39/14, 39/15, 40/1, |
|priključek: |vas |41/1, 51/1 |
| | | |
+---------------------+--------+--------------------------------------------+
|telekomunikacije: |Farna |27/3, 39/1, 39/2, 39/3, 39/8, 39/10, 39/15, |
| |vas |41/1, 51/1 |
| | | |
+---------------------+--------+--------------------------------------------+
|javna razsvetljava: |Farna |39/2, 39/10, 39/1, 39/3, 40/1, 41/1, 51/1 |
| |vas | |
| | | |
+---------------------+--------+--------------------------------------------+
|cestni priključek: |Farna |39/1, 39/2, 39/3, 39/10, 40/1, 41/1 in 51/1 |
| |vas | |
| | | |
+---------------------+--------+--------------------------------------------+
(4) Velikost in razporeditev gradbenih parcel je prikazana na risnem delu OLN (list št. 6 – Gradbene meje in gradbene linije).
X. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OLN
44. člen
(prenos določenih določil OLN v PA po prenehanju veljavnosti OLN)
(1) Po prenehanju veljavnosti OLN se bo področje urejalo na podlagi prostorskega reda oziroma drugega, z ustreznim državnim zakonom določenega PA.
(2) Pri nadaljnjih gradnjah po prenehanju veljavnosti OLN se morajo kot obvezna izhodiščna merila za gradnjo oziroma za opredelitev pogojev za gradnjo v PA Občine za UO OLN upoštevati določila iz naslednjih členov tega Odloka: 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 16., 17., 20. 22., 24., 27., 28., 29., 30., 33. in 36.
XI. KONČNE DOLOČBE
45. člen
(razveljavitve PA)
S sprejetjem lokacijskega načrta se na območju urejanja razveljavijo sledeči prostorsko izvedbeni akti:
– Odlok o Prostorskih ureditvenih pogojih za območje matičnih okolišev: Črna, Mežica, Prevalje-Ravne območij, ki obsegajo prostor med mejo urbanističnih načrtov Črna, Mežica, Prevalje-Ravne in mejo ureditvenih območij naselij, določenih z družbenim planom Občine Ravne na Koroškem za obdobje 1986–1990 in območja Stražišče-Breznica, za katerega v tem srednjeročnem obdobju ni predvidena izdelava PIA, MUV št. 20/86;
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Prostorskih ureditvenih pogojih za območje matičnih okolišev: Črna, Mežica, Prevalje-Ravne; območij ki obsegajo prostor med mejo urbanističnih načrtov Črna, Mežica, Prevalje-Ravne in mejo ureditvenih območij naselij, določenih z družbenim planom Občine Ravne na Koroškem za obdobje 1986–1990 in območja Stražišče-Breznica, za katerega v tem srednjeročnem obdobju ni predvidena izdelava PIA, MUV št. 9/93;
– Odlok o ugotovitvi skladnosti prostorsko izvedbenih načrtov, sprejetih na podlagi ZUN ter zazidalnih načrtov, sprejetih na podlagi Zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list Socialistične republike Slovenije, št. 16/67, 27/72 in 8/78) s Spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ravne na Koroškem za območje Občine Prevalje za obdobje 1986–2000, dopolnjen v letu 2004, Uradni list Republike Slovenije, št. 79-3515/04.
46. člen
(vpoglednost)
Lokacijski načrt je na vpogled na Občine Prevalje, Oddelku za premoženjsko-pravne zadeve in urejanje prostora in Upravni enoti Ravne na Koroškem, Oddelku za okolje, prostor in kmetijstvo.
47. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
48. člen
(veljavnost)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35104-0004/2005-10
Prevalje, dne 25. maja 2006
Župan
Občine Prevalje
dr. Matic Tasič l.r.
Prijavite se s svojim e-poštnim naslovom in prejmite kodo za 10 % popust.