Na podlagi 29. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98), 30. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99, 51/04 in 26/05), 16. člena Statuta Občine Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 109/03 – UPB1) ter 5. člena Odloka o javnih gospodarskih službah v Občini Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 27/96, 25/03 in 52/05) je Občinski svet Občine Rogaška Slatina na 33. seji dne 31. 5. 2006 sprejel
O D L O K
o podelitvi koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina ter gospodarske javne službe dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina odloka)
Ta odlok je koncesijski akt za koncesijo lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in za koncesijo gospodarske javne službe dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem (v nadaljevanju: javni službi ali posamezno: javna služba).
Koncesija se do 1. 7. 2007 podeli za opravljanje obeh javnih služb skupaj.
2. člen
(definicije)
Izrazi v tem odloku imajo enak pomen, kot so definirani v predpisih, ki urejajo energetsko dejavnost, okolje ter varovanje okolja.
Za potrebe tega odloka se uporabljajo tudi naslednje definicije:
– Agencija za energijo: Javna Agencija Republike Slovenije za energijo;
– dobavitelj plina: je izvajalec javne službe dobave tarifnim odjemalcem na podlagi koncesije;
– izvajalec: sistemski operater in/ali dobavitelj plina;
– koncesionar: izvajalec javne službe dobave plina tarifnim odjemalcem in/ali izvajalec javne službe dejavnosti sistemskega operaterja;
– sistemski operater: je izvajalec javne službe dejavnosti sistemskega operaterja na podlagi koncesije;
– uporabnik: pravna ali fizična oseba, ki iz distribucijskega omrežja odjema ali v distribucijsko omrežje oddaja zemeljski plin;
– upravičeni odjemalec: je odjemalec, ki lahko prosto izbira dobavitelja zemeljskega plina po določbah Energetskega zakona;
– tarifni odjemalec: je gospodinjski odjemalec, ki je oskrbovan z zemeljskim plinom za lastno domačo rabo in po določbah Energetskega zakona ni upravičeni odjemalec, ter skupne kotlovnice v večstanovanjskih stavbah ali kot del druge stavbe, ki služijo večstanovanjskim stavbam kot celoti ali več stanovanjskim stavbam ali drugim nepremičninam in imajo v skladu z zakonom, ki ureja stanovanjska razmerja, poseben pravni status.
II. KONCESIJA ZA DEJAVNOST SISTEMSKEGA OPERATERJA
3. člen
(pogoji za pridobitev koncesije)
Koncesionar mora imeti v času vložitve ponudbe za pridobitev koncesije in tudi v času postopka podelitve koncesije ter trajanja koncesijskega razmerja veljavno licenco za dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
Poleg pogoja iz prejšnjega odstavka mora koncesionar izpolnjevati tudi eno od naslednjih zahtev:
– biti mora lastnik distribucijskega omrežja zemeljskega plina;
– imeti mora z lastnikom distribucijskega omrežja sklenjeno pogodbo po četrtem odstavku 31.b člena Energetskega zakona ali mora izkazati za verjetno, da bo tako pogodbo z lastnikom omrežja sklenil po podelitvi koncesije;
– izkazati mora za verjetno, da bo distribucijsko omrežje na območju koncesije zgradil.
Koncesijo lahko pridobi samo pravna oseba, ki ne opravlja druge dejavnosti razen dejavnosti sistemskega operaterja, razen v primeru, da ima izvajalec gospodarske javne službe sistemskega operaterja manj kot 100.000 priključenih odjemalcev.
4. člen
(začetek in trajanje koncesije)
Koncesijsko razmerje za dejavnost sistemskega operaterja nastane s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
Trajanje koncesijskega razmerja za dejavnost sistemskega operaterja je največ 35 let od sklenitve koncesijske pogodbe.
5. člen
(javna pooblastila koncesionarja)
Koncesionar ima naslednja javna pooblastila:
– daje smernice in mnenja na prostorske akte skladno s predpisi o urejanju prostora,
– določa projektne pogoje pred začetkom izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– izdaja sistemska obratovalna navodila,
– izdaja splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja,
– daje soglasje k projektnim rešitvam skladno s predpisi o graditvi objektov za posege, ki se nanašajo ali imajo vpliv na omrežje, s katerim upravlja izvajalec.
Poleg javnih pooblastil iz prvega odstavka tega člena ima koncesionar tudi druga javna pooblastila, ki jih določa oziroma v času trajanja koncesije določi zakon ali podzakonski akti in drugi predpisi.
6. člen
(prenos koncesije)
Koncesionar ne sme brez dovoljenja koncedenta prenesti koncesije za dejavnost sistemskega operaterja, ali kateregakoli dela te koncesije, na drugo osebo.
7. člen
(razvoj infrastrukture)
Kolikor je koncesionar dolžan graditi novo infrastrukturo ali povečati kapaciteto obstoječe infrastrukture, če tako zahtevajo spremembe zakonov in drugih predpisov Evropske skupnosti ali Republike Slovenije po sklenitvi koncesijske pogodbe, mu je občina dolžna nuditi potrebna sredstva, razen če se občina in koncesionar ne sporazumeta drugače.
8. člen
(zavarovanje)
Koncedent mora v koncesijski pogodbi zagotoviti, da se v njej koncesionar zaveže kot dober gospodarstvenik skleniti z zavarovalnico zavarovalne pogodbe za zavarovanje infrastrukture in rizikov, ki so povezani z izvajanjem dejavnosti sistemskega operaterja, ki je predmet te koncesije.
9. člen
(gradnja, upravljanje in vzdrževanje distribucijskega omrežja)
Sistemski operater je dolžan graditi, upravljati in vzdrževati distribucijsko omrežje, s katerim izvaja javno službo tako, da ves čas ohranja njegovo nezmanjšano funkcionalnost, obratovalno usposobljenost in varnost delovanja, v skladu z obveznostmi določenimi v koncesijski pogodbi ter pod pogojem, da mu višina omrežnine in pa stroški morebitne koncesijske dajatve to omogočajo v takšni meri, da se mu bistveno ne poslabša konkurenčni položaj v primerjavi z ostalimi primerljivimi sistemskimi operaterji.
III. KONCESIJA ZA DOBAVO TARIFNIM ODJEMALCEM
10. člen
(predmet koncesije za dobavo tarifnim odjemalcem)
Gospodarska javna služba dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem obsega predvsem:
– izključno pravico dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem;
– dolžnost dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem nepretrgano skozi celo leto;
– zagotavljanje potrebnega obratovalnega tlaka do predajnega mesta, razen v primerih in pod pogoji, ki jih določajo predpisi.
11. člen
(pogoji za pridobitev koncesije)
Koncesionar mora imeti v času vložitve ponudbe za pridobitev koncesije in tudi v času postopka podelitve koncesije ter trajanja koncesijskega razmerja veljavno licenco za dejavnost dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem.
12. člen
(začetek in trajanje koncesije)
Koncesijsko razmerje za dejavnost dobave plina tarifnim odjemalcem nastane s sklenitvijo koncesijske pogodbe ter preneha z dnem 1. 7. 2007.
13. člen
(prenos koncesije)
Koncesionar ne sme brez dovoljenja koncedenta prenesti koncesije za dejavnost dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem, ali kateregakoli dela te koncesije, na drugo osebo.
IV. SKUPNE DOLOČBE ZA OBE KONCESIJI
14. člen
(predmet koncesije in način izvajanja koncesije)
Javni službi, ki sta predmet koncesije, obsegata dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in dejavnost dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem.
Koncesionar je dolžan izvajati javno službo, ki je predmet koncesije, na način, kot je določen v Energetskem zakonu, drugih zakonih ter predpisih, ki urejajo način izvajanja posamezne javne službe, ki je predmet koncesije po tem odloku, sistemskih obratovalnih navodilih, splošnih pogojih za dobavo in odjem, in drugih predpisih ter splošnih aktih, izdanih po javnem pooblastilu.
15. člen
(položaj koncesionarja)
S podelitvijo koncesije koncesionar pridobi izključne pravice opravljanja gospodarskih javnih služb na celotnem območju občine.
16. člen
(način podelitve koncesije)
Obe koncesiji po tem odloku se podelita skupno, in sicer po ustreznem postopku, kot ga določajo predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije gospodarske javne službe. V primeru, da se o izbiri koncesionarja odloči z odločbo v upravnem postopku, odloči o zahtevku župan.
17. člen
(obveščanje koncedenta in Agencije za energijo)
Poleg podatkov in dokumentov, ki jih mora koncesionar po zakonih in drugih predpisih pošiljati državnim organom Republike Slovenije in Agenciji za energijo, mora pisno poročati koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in okoliščinah, ki bi lahko bistveno vplivale na izvajanje te javne službe, kot so primeroma:
– odločitve Agencije za energijo o sporih v zvezi z dostopom do distribucijskega omrežja;
– postopki poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja v zvezi s koncesijo;
– stavke in drugi podobni dogodki, tudi če ne predstavljajo višje sile;
– poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane dejavnosti, tudi če ne predstavljajo višje sile.
18. člen
(varstvo zaupnosti podatkov in dokumentov)
Koncesionar in koncedent sta dolžna varovati zaupnost poslovno občutljivih dokumentov in podatkov, ki lahko povzročijo škodo koncesionarju ali drugim izvajalcem energetskih dejavnosti in lahko vplivajo na konkurenčnost trga zemeljskega plina v Republiki Sloveniji, če so določeni kot tajni podatki ali poslovna tajnost.
19. člen
(nadzor)
Poleg inšpekcijskega in drugega s predpisi določenega nadzora, ima koncedent tudi pravico neposredno pri koncesionarju nadzirati izvajanje gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije in drugih obveznosti koncesionarja, določenih s koncesijsko pogodbo.
Način izvajanja nadzora se določi v koncesijski pogodbi.
20. člen
(spremenjene okoliščine in višja sila)
Koncesionar je dolžan v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesijske dejavnosti tudi ob spremenjenih okoliščinah ter v primeru višje sile.
Za višjo silo se poleg okoliščin višje sile obligacijskega prava šteje tudi spremembe pogojev izvajanja koncesijskih dejavnosti, ki nastanejo na podlagi spremembe zakonov in drugih predpisov Evropske Skupnosti ali Republike Slovenije.
21. člen
(prenehanje koncesijskega razmerja)
Koncesijsko razmerje preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe;
– z odvzemom koncesije;
– zaradi stečaja koncesionarja;
– zaradi prenehanja koncesionarja;
– v drugih primerih, določenih z zakonom.
V primeru prenehanja koncesijskega razmerja mora dotedanji koncesionar pod enakimi pogoji nepretrgano opravljati gospodarsko javno službo, ki je predmet te koncesije, do dneva, ko opravljanje te javne službe prevzame drug izvajalec, če zakon ne določa drugače, vendar najdlje 1 leto. V tem primeru ima koncesionar pravico zahtevati od občine povračilo stroškov in škode, ki so mu nastali.
22. člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
Koncesijska pogodba preneha:
– s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, lahko pa se po njenem izteku podaljša,
– z razdrtjem zaradi bistvene kršitve koncesijske pogodbe in
– v drugih primerih, določenih v koncesijski pogodbi.
Če koncesijska pogodba določa, da pogodba lahko preneha tudi v primeru nekrivde koncesionarja (na primer: predčasen odkup s strani koncedenta; javni interes, da se dejavnost preneha izvajati kot koncesija in podobno), mora koncedent poleg nastale škode koncesionarju izplačati protivrednost vloženih, še neamortiziranih sredstev in izgubljeni dobiček.
Za prenehanje koncesijske pogodbe se uporabljajo splošna pravila pogodbenega prava.
23. člen
(odvzem koncesije)
Občina z odločbo v upravnem postopku lahko odvzame koncesijo, če:
– koncesionar bistveno krši ta koncesijski akt in druge predpise, ki urejajo izvajanje gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije, pa to bistveno moti ali onemogoča izvajanje te javne službe;
– če koncesionar ne ravna v skladu z izvršljivimi odločbami pristojnih državnih organov, občine ali Agencije za energijo v zvezi z izvajanjem pravic in obveznosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja in/ali dobavitelja zemeljskega plina tarifnim odjemalcem iz Energetskega zakona in odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina ter gospodarske javne službe dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem;
– koncesionar ne izpolnjuje več pogojev, določenih v 3. členu tega koncesijskega akta, pa to bistveno moti ali onemogoča izvajanje javne službe, ki je predmet te koncesije.
24. člen
(odkup objektov in naprav infrastrukture)
S koncesijsko pogodbo se uredi morebitna obveznost ali pravica koncedenta do odkupa dela ali celotne infrastrukture gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije in je v lasti koncesionarja, po prenehanju koncesijskega razmerja.
Vrednost odkupa objektov in naprav koncesije predstavlja tržna vrednost teh objektov in naprav na dan odkupa, ki jo oceni sodno zapriseženi cenilec finančne stroke, kolikor ni način odkupa oziroma prodaje ter vrednost infrastrukture urejena v koncesijski pogodbi.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
25. člen
(licenca koncesionarja)
Do pridobitve licence v skladu z Uredbo o pogojih in postopku za izdajo ter odvzem licence za opravljanje dejavnosti (Uradni list RS, št. 21/01 in 66/05) se šteje, da izpolnjuje pogoj iz prvega odstavka 3. člena tega koncesijskega akta pravna oseba, ki ima veljavno licenco za dejavnost »distribucije in dobava zemeljskega in drugega energetskega plina in upravljanje distribucijskega omrežja«.
26. člen
(dobava plina tarifnim odjemalcem)
Določbe tega odloka ter koncesijska pogodba v delu, ki se nanašata na dobavo plina tarifnim odjemalcem, z dnem 1. 7. 2007 prenehajo skladno z Energetskim zakonom.
27. člen
(obveznosti izvajalcev javnih služb po 1. 7. 2007)
Ko v skladu s predpisi postanejo vsi odjemalci upravičeni odjemalci, je dobavitelj dolžan dobavljati zemeljski plin tistim tarifnim odjemalcem, ki ne bodo sklenili pogodb o dobavi plina z drugimi dobavitelji.
Obveznost iz tretjega odstavka 3. člena tega odloka začne veljati za koncesionarja po 1. 7. 2007.
Prepoved iz 6. člena tega odloka ne velja v primeru, ko koncesionar po 1. 7. 2007 prenese koncesijo ali del koncesije na drugo pravno osebo, če jo ustanovi zaradi izpolnjevanja obveznosti iz 31.b člena Energetskega zakona.
28. člen
(uskladitev koncesijskih pogodb)
Občina v roku 6 mesecev po objavi tega odloka s koncesionarjem z aneksom k obstoječi koncesijski pogodbi ali z novo koncesijsko pogodbo uskladi obstoječo koncesijsko pogodbo s tem odlokom in predpisi, na podlagi katerih je bil sprejet ta odlok. Z aneksom oziroma novo pogodbo se uredi tudi:
– način prenehanja javne službe dejavnosti dobave plina z dnem 1. 7. 2007;
– morebiten način podaljšanja koncesijske pogodbe.
Uskladitev obstoječih koncesijskih pogodb ne pomeni sklenitve nove koncesijske pogodbe.
29. člen
(prenehanje veljavnosti odloka)
Z dnem pričetka veljavnosti tega odloka preneha veljati odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe oskrbe z zemeljskim plinom iz javnega plinovodnega omrežja v občini Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 22/97).
30. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0320-0004-04/2006
Rogaška Slatina, dne 31. maja 2006
Župan
Občine Rogaška Slatina
mag. Branko Kidrič l.r.
Prijavite se s svojim e-poštnim naslovom in prejmite kodo za 10 % popust.