Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za promet

Odsek glavne ceste Ptuj–Markovci je del bodoče ceste od Hajdine do Ormoža. Z izgradnjo ceste Hajdina–Ormož bo razbremenjena obstoječa cesta G1-2, ki poteka severno od Ptujskega jezera, kanala hidroelektrarne Formin in Drave, in je, ob prevzemanju daljinskega prometa med Ptujem in Središčem ob Dravi, pomembna tudi kot lokalna povezava za vsa naselja med Ptujem in Ormožem.
Minister za promet je z dopisom št. 2644-7/2001/72-0403 z dne 28. 7. 2003 podal pobudo za izdelavo državnega lokacijskega načrta za cesto G1-2 (HC) Hajdina–Ormož, pododsek Ptuj–Markovci na področju občin Videm in Markovci.
Pobuda je bila dokumentirana z grafično prilogo »G1-2 (HC) Ptuj–Ormož, pododsek Ptuj–Markovci, situacija M 1:5000, Dolenjska projektiva d. o. o., Novo mesto«.
Predlagana trasa glavne ceste Ptuj–Markovci je potekala po južnem robu Ptujskega jezera, po severnem robu naravovarstvenega rezervata Šturmovci, preko mostu čez Dravo v območju talnega praga zaporničnega objekta Dravskih elektrarn.
Pobuda je bila utemeljena v:
– Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03 in 68/05);
– Prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 1/86, 41/87, 12/89 in Uradni list RS, št. 36/90, 27/91, 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03);
– Prostorskih sestavinah družbenega plana Republike Slovenije za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 2/86, 41/87, 23/89 in Uradni list RS, št. 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03);
– Spremembah in dopolnitvah nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 41/98);
– Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Ptuj, dopolnjenega v letu 1996 (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/97), za območje Občine Markovci;
– Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Videm (Uradni list RS, št. 87/03);
– Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04).
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Urad RS za prostorsko planiranje, je dne 23. 10. 2003 v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklicalo prostorsko konferenco za predvideno prostorsko ureditev.
Minister za okolje, prostor in energijo je v soglasju z ministrom za promet dne 27. novembra 2003 sprejel program priprave državnega lokacijskega načrta za hitro cesto na odseku Ptuj–Markovci, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 1/04.
V času postopka priprave državnega lokacijskega načrta za glavno cesto Ptuj–Markovci so se zgodila nova dejstva, in sicer so se v letu 2004 spremenili tako predpisi s področja ohranjanja narave kot s širšega področja varstva okolja. Trasa glavne ceste poteka na podlagi sprejete Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04 in 110/04) deloma po območju Nature 2000 – pSCI in SPA Drava pri Šturmovcih.
Za ta namen je bila izdelana Študija skupnih vplivov daljnovoda 2 × 400 kV Cirkovce–Pince in hitre ceste Ptuj–Markovci, iz katere izhaja, da negativnega vpliva predlagane glavne ceste niti z izjemnimi ukrepi ni mogoče zmanjšati do te mere, da bi bil ocenjen kot zelo velik, vendar še sprejemljiv.
Pridobljeno je bilo preliminarno mnenje Zavoda RS za varstvo narave (št. 4-III-653/3-O-05/SK, z dne 12. 8. 2005), ki potrjuje ustrezno oceno vplivov, podanih v študiji.
Zato je potrebno v postopku priprave državnega lokacijskega načrta za glavno cesto Ptuj–Markovci pristopiti k presoji in medsebojni primerjavi variantnih rešitev (v nadaljnjem besedilu: študija variant) na širšem območju.
Zaradi navedenega je potrebno pripraviti nov program priprave državnega lokacijskega načrta za glavno cesto Ptuj–Markovci.

Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta za glavno cesto Ptuj–Markovci (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt) so vse prostorske ureditve, povezane z gradnjo glavne ceste, ki se bo na zahodu navezovala na odsek ceste Hajdina–Ptuj, na vzhodu pa na odsek ceste Markovci–Gorišnica. Za oba odseka sta že sprejeta ustrezna lokacijska načrta.
V okviru izdelave državnega lokacijskega načrta se bodo v študiji variant ovrednotile in med seboj primerjale variante v dveh koridorjih, in sicer severno in južno od Ptujskega jezera.
Variante načrtovane ureditve potekajo po območju Mestne občine Ptuj, občine Videm in Markovci (v nadaljnjem besedilu: občine).
Dne 20. 4. 2006 je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora sklicalo prostorsko konferenco zaradi pridobitve in uskladitve priporočil, usmeritev in legitimnih interesov lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve.
Na prostorski konferenci niso bila podana priporočila, ki bi vsebinsko vplivala na vsebino programa priprave.

Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Dunajska cesta 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOP), ki zagotovi sredstva za izdelavo recenzije študije variant, revizije okoljskega poročila, recenzije državnega lokacijskega načrta in recenzije drugih morebiti potrebnih dokumentov.
Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Republika Slovenija, ki jo zastopa Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d. d. Celje, Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljnjem besedilu: DARS).
Naročnik strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je DARS, ki zagotovi vsa sredstva za izdelavo strokovnih podlag iz VI.1 točke in VI.2 točke tega programa priprave, študije variant, okoljskega poročila, poročila o vplivih nameravanega posega v okolje (v nadaljnjem besedilu: poročilo o vplivih na okolje), revizije poročila o vplivih na okolje ter izdelave vseh faz državnega lokacijskega načrta.
Izdelovalec študije variant in izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrtovalec), ki ju DARS izbere po predpisih o oddaji javnega naročila, morata izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora. MOP pred začetkom postopka javnega naročila za izbiro načrtovalca potrdi projektno nalogo.

Nosilci urejanja prostora so državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki v postopku priprave državnega lokacijskega načrta v skladu z Zakonom o urejanju prostora odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja prostora.
Med nosilce urejanja prostora se lahko uvrstijo tudi drugi državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, za katere se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta izkaže, da rešitve posegajo v njihovo delovno področje.
 
IV.1 Nosilci urejanja prostora, ki v postopku priprave državnega lokacijskega načrta sodelujejo z dajanjem smernic za načrtovanje strokovnih podlag urejanja prostora in mnenj k predlogu državnega lokacijskega načrta, so:
1. Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava,
2. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Urad glavnega inšpektorja,
3. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo,
4. Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje,
5. Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste,
6. Ministrstvo za promet, Direktorat za civilno letalstvo,
7. Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije, Maribor,
8. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za okolje,
9. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za upravljanje z vodami,
10. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za meteorologijo,
11. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,
12. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,
13. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave,
14. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,
15. Zavod za ribištvo Slovenije,
16. Zavod za gozdove Slovenije,
17. ELES d. o. o., Ljubljana,
18. Elektro Maribor d. d., Maribor,
19. Geoplin plinovodi d. o. o., Ljubljana,
20. občine in njihove gospodarske javne službe.
Ministrstvu, pristojnemu za kulturo, MOP predloži v vednost vloge za pridobitev smernic za načrtovanje strokovnih podlag urejanja prostora in mnenj k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta z vsemi prilogami.
 
IV.2 Organizaciji oziroma nosilca javnih pooblastil, ki morata v postopku priprave državnega lokacijskega načrta sodelovati le s posredovanjem podatkov o lastnem omrežju oziroma napravah in ureditvah, sta Telekom Slovenije d. d. in Dravske elektrarne Maribor d. o. o.
 
IV.3 Nosilci urejanja prostora, ki v postopku izdelave študije variant dajo stališče k predlogu najustreznejše variantne rešitve, so:
1. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,
2. Ministrstvo za promet, Direktorat za ceste,
3. Ministrstvo za promet, Direktorat za civilno letalstvo,
4. Ministrstvo za promet, Direktorat za železnice in žičnice,
5. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,
6. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.
MOP se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta odloči, kateri od nosilcev urejanja prostora mora dati stališče k predlogu najustreznejše variantne rešitve z vidika razvoja posameznega resorja.
 
IV.4 Nosilec urejanja prostora, ki v postopku izdelave študije variant ter celovite presoje vplivov na okolje da stališče k predlogu najustreznejše variantne rešitve in mnenje o ustreznosti okoljskega poročila, so Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za celovito presojo vplivov na okolje, in sicer na podlagi stališč in mnenj:
1. Ministrstva za zdravje,
2. Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave,
3. Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za okolje, Sektor za vode,
4. Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
5. Ministrstva za kulturo, Direktorata za kulturno dediščino.
Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za celovito presojo vplivov na okolje se v postopku celovite presoje vplivov na okolje odloči, kateri od nosilcev urejanja prostora mora dati stališče k predlogu najustreznejše variantne rešitve in mnenje o ustreznosti okoljskega poročila.
 
IV.5 Nosilec urejanja prostora, ki v postopku izdelave predloga državnega lokacijskega načrta ter presoje vplivov na okolje odloči o okoljevarstvenem soglasju, je Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za okolje, in sicer na podlagi mnenj o sprejemljivosti nameravanega posega:
1. Ministrstva za zdravje,
2. Ministrstva za obrambo, Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje,
3. Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave,
4. Ministrstva za okolje in prostor, Agencije Republike Slovenije za okolje, Urada za upravljanje z vodami,
5. Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
6. Ministrstva za kulturo.
Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za okolje se v postopku presoje vplivov na okolje odloči, kateri od nosilcev urejanja prostora mora dati mnenje o sprejemljivosti nameravanega posega.
 
V. Način pridobitve strokovnih rešitev
Načrtovalec lahko ob upoštevanju programskih izhodišč, določenih v II. točki tega programa priprave, na podlagi priporočil s prve in druge prostorske konference, analize prostora, pridobljenih smernic in njihove analize, na podlagi analiz stanja, teženj in razvojnih možnosti v prostoru ter študije ranljivosti, predlaga poteke variant glavne ceste.
MOP, ministrstvo, pristojno za promet, in DARS potrdijo predlagan obseg variant, za katere izdelovalec strokovnih podlag v primerni natančnosti izdela variantne rešitve kot celovite urbanistične, krajinske in arhitekturne oziroma gradbeno-tehnične strokovne rešitve.
Načrtovalec izdela študijo variant, v kateri na podlagi strokovnih podlag presodi in primerja variantne rešitve z vidika prostorskega razvoja (racionalna raba prostora), s funkcionalnega, varstvenega in ekonomskega vidika ter z vidika sprejemljivosti načrtovanih ureditev v lokalnem okolju.
V sklepnih ugotovitvah študije variant načrtovalec predlaga in utemelji najustreznejši potek trase glavne ceste in da usmeritve za njeno optimizacijo pri izdelavi strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta.
 
VI. Seznam potrebnih strokovnih podlag in način njihove pridobitve
Pri izdelavi strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je treba upoštevati vse predhodno izdelane strokovne podlage in vsa druga gradiva, relevantna za izdelavo naloge.
 
VI.1 V postopku izdelave študije variant se izdelajo naslednje strokovne podlage:
– analiza stanja in teženj v prostoru: analiza fizičnih lastnosti in pravnega stanja prostora ter problemov, ki izhajajo iz dosedanjega prostorskega razvoja;
– analiza razvojnih možnosti v prostoru: ugotovitev novih razvojnih potreb, teženj in različnih pobud na obravnavanem območju, analiza možnosti glede načrtovanja prostorske ureditve;
– študija ranljivosti prostora: analiza pričakovanih vplivov prostorske ureditve na posamezne sestavine prostora, vrednotenje in priprava predlogov strokovnih rešitev;
– elaborati, v katerih se variante vrednotijo in primerjajo: razvojno urbanistični, gradbeno-tehnični, prometno-ekonomski elaborat in okoljsko poročilo;
– morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora.
 
VI.2 V postopku izdelave predloga državnega lokacijskega načrta se izdelajo naslednje strokovne podlage:
– geodetski načrt, izdelan v skladu s Pravilnikom o geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/04);
– idejna zasnova načrtovane prostorske ureditve, izdelana na način, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve ter ureditve z ustreznim poročilom in utemeljitvijo;
– idejna zasnova posameznih elementov prostorske ureditve, izdelana kot posamezni načrti, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve, z ustreznimi poročili in utemeljitvami;
– idejna zasnova nove prometne ureditve, tudi v razmerju do obstoječe (ukinitve, preureditve obstoječih cest, poti, ipd.);
– idejna zasnova novih in zaščite, prestavitve ter ukinitve obstoječih energetskih, vodovodnih, komunalnih in drugih infrastrukturnih priključkov ter ureditev;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za preprečitev negativnih vplivov na okolje, kulturno dediščino in trajnostno rabo naravnih dobrin, za omilitev vplivov na rastlinske in živalske vrste ter njihove habitate, vključno z idejno zasnovo ureditve morebitnih izravnalnih ukrepov;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– prikaz vplivnega območja pričakovanih posameznih vrst vplivov načrtovanih objektov na okolico;
– morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora, po potrebi tudi strokovne podlage v zvezi z ukrepi med gradnjo;
Predlog državnega lokacijskega načrta mora vsebovati tudi podatke o lastnikih in imetnikih drugih stvarnih pravic na nepremičninah.

VII.1 Postopek priprave državnega lokacijskega načrta se vodi v skladu z Zakonom o urejanju prostora. Študija variant, strokovne podlage iz VI.1 točke in VI.2 točke tega programa priprave in državni lokacijski načrt se v vseh fazah izdelajo v skladu z Zakonom o urejanju prostora, Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) in Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04).
 
VII.2 Državni lokacijski načrt lahko pomembno vpliva na okolje, ker vsebuje posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, oziroma lahko v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, pomembno vpliva na zavarovana območja, posebna varstvena območja ali potencialna posebna ohranitvena območja (v nadaljnjem besedilu: varovana območja).
V fazi izdelave študije variant se opravi celovita presoja vplivov izvedbe predloga najustreznejše variantne rešitve na okolje v skladu z določbami zakona, ki ureja varstvo okolja, oziroma presojo sprejemljivosti njegovih vplivov na varovana območja v skladu z določbami zakona, ki ureja ohranjanje narave. Zagotovita se okoljsko poročilo in revizija okoljskega poročila, ki morata biti izdelana v skladu s predpisi, ki določajo podrobnejšo vsebino in revizijo okoljskega poročila, ter predpisi, ki določajo vsebino in podrobnejšo metodologijo presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe planov v naravo na varovana območja.
V fazi izdelave predloga državnega lokacijskega načrta se izvede presoja vplivov na okolje v skladu z določbami zakona, ki ureja varstvo okolja, oziroma presojo sprejemljivosti njegovih vplivov na varovana območja v skladu z določbami zakona, ki ureja ohranjanje narave. Zagotovita se poročilo o vplivih na okolje in revizija poročila o vplivih na okolje, ki morata biti izdelana v skladu s predpisi, ki določajo podrobnejšo vsebino in način priprave poročila o vplivih na okolje ter revizijo poročila o vplivih na okolje, in predpisi, ki določajo vsebino in podrobnejšo metodologijo presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe posegov v naravo na varovana območja.
 
VII.3 Faza študije variant in celovite presoje vplivov na okolje
1. Pridobitev smernic za načrtovanje:
– DARS zagotovi gradivo za pridobitev smernic (lega prostorske ureditve v širšem prostoru s tehničnim poročilom);
– MOP pridobi smernice za načrtovanje in strokovne podlage urejanja prostora od nosilcev urejanja prostora iz IV.1 točke in podatke organizacij oziroma nosilcev javnih pooblastil iz IV.2 točke tega programa priprave;
– nosilci urejanja prostora predložijo smernice v 30 dneh po prejemu vloge; nosilci urejanja prostora v tem roku pošljejo tudi strokovne podlage urejanja prostora, s katerimi razpolagajo in ki se nanašajo na območje oziroma so predmet načrtovanja; v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, se, kadar strokovna priprava naravovarstvenih smernic v 30 dneh ni možna, rok lahko podaljša, vendar na največ 60 dni, o čemer pristojni zavod obvesti pripravljavca;
– načrtovalec pregleda smernice in strokovne podlage urejanja prostora ter jih analizira.
2. Izdelava študije variant:
– DARS zagotovi izdelavo strokovnih podlag iz VI.1 točke tega programa priprave, vključno z okoljskim poročilom;
– načrtovalec izdela študijo variant s predlogom najustreznejše variantne rešitve;
– MOP zagotovi recenzijo študije variant in revizijo okoljskega poročila;
– Potem, ko MOP predloži recenzijo študije variant in revizijo okoljskega poročila, načrtovalec dopolni študijo variant, predlog najustreznejše variantne rešitve in okoljsko poročilo;
– k izdelani in po potrebi dopolnjeni študiji variant ter predlogu najustreznejše variantne rešitve pridobi MOP stališča ministrstva, pristojnega za promet, in DARS;
– MOP k predlogu najustreznejše variantne rešitve pridobi stališče nosilcev urejanja prostora iz IV.3 točke tega programa priprave; hkrati MOP predloži ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, poleg predloga najustreznejše variantne rešitve tudi okoljsko poročilo in njegovo revizijo z namenom, da le-to v 30 dneh oblikuje mnenje o ustreznosti okoljskega poročila, v največ 36 dneh pa mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe predloga najustreznejše variantne rešitve.
3. Javna seznanitev in prostorska konferenca:
– minister, pristojen za prostor, po pridobljenem mnenju o ustreznosti okoljskega poročila s sklepom odredi javno seznanitev s predlogom najustreznejše variantne rešitve, okoljskim poročilom in njegovo revizijo na sedežu pripravljavca ter v občinah;
– MOP v času javne seznanitve organizira javno obravnavo, ki mora biti v kraju načrtovane prostorske ureditve, in drugo prostorsko konferenco na sedežu MOP z namenom, da se k predlagani najustreznejši variantni rešitvi pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi oziroma mnenja lokalnih skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti;
– javna seznanitev traja najmanj 30 dni.
4. Potrditev najustreznejše variantne rešitve:
– DARS zagotovi dopolnitev študije variant in predloga najustreznejše variantne rešitve tako, da pri tem v največji možni meri upošteva stališča nosilcev urejanja prostora iz IV.3 točke tega programa priprave, priporočila druge prostorske konference in v čim večji meri mnenja in pripombe javnosti ter nosilcev urejanja prostora iz IV.4 točke tega programa priprave, pri čemer mora DARS obrazložiti način upoštevanja in razloge za neupoštevanje;
– MOP pošlje ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, dopolnjeno študijo variant s predlogom najustreznejše variantne rešitve, da le-to v 30 dneh izda sklep o potrditvi predloga najustreznejše variantne rešitve oziroma izdajo potrdila zavrne;
– po pridobljenem sklepu o potrditvi na predlog ministra, pristojnega za prostor, in ministra, pristojnega za promet, o variantni rešitvi odloči Vlada Republike Slovenije;
– s potrjenim predlogom najustreznejše variantne rešitve, za katero se izdela predlog državnega lokacijskega načrta, MOP seznani nosilce urejanja prostora iz IV.4 točke tega programa priprave z obvestilom, javnost pa z javnim naznanilom v enem dnevnem časopisu, ki pokriva območje celotne države, na krajevno običajen način in na svetovnem spletu.
 
VII.4 Faza predloga državnega lokacijskega načrta in presoje vplivov na okolje
1. Dopolnitev smernic k izbrani varianti:
– DARS zagotovi gradivo za pridobitev dopolnjenih smernic k izbrani varianti (lega potrjene variantne rešitve prostorske ureditve v ožjem prostoru s tehničnim poročilom);
– MOP pridobi potrebne dopolnitve smernice k izbrani varianti od nosilcev urejanja prostora iz IV.1 točke tega programa priprave;
– nosilci urejanja prostora, ki so za to zaprošeni, predložijo dopolnitve smernice k izbrani varianti v 30 dneh po prejemu vloge;
– načrtovalec pregleda dopolnjene smernice k izbrani varianti in jih analizira;
2. Izdelava predloga državnega lokacijskega načrta:
– DARS na podlagi usmeritev iz študije variant, smernic in njihovih dopolnitev zagotovi izdelavo strokovnih podlag iz VI.2 točke tega programa priprave, vključno s poročilom o vplivih na okolje;
– načrtovalec po prevzemu vseh strokovnih podlag, vključno s poročilom o vplivih na okolje, izdela predlog državnega lokacijskega načrta;
– DARS zagotovi revizijo poročila o vplivih na okolje;
– MOP zagotovi recenzijo predloga državnega lokacijskega načrta;
– načrtovalec po predložitvi pripomb od MOP in po reviziji dopolnjenega poročila o vplivih na okolje dopolni predlog državnega lokacijskega načrta;
– MOP predloži ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, predlog državnega lokacijskega načrta, poročilo o vplivih na okolje in revizijo poročila o vplivih na okolje, da le-to pripravi osnutek odločitve o okoljevarstvenem soglasju;
– MOP seznani občine z javno razgrnitvijo predloga državnega lokacijskega načrta.
3. Javna razgrnitev in javne obravnave:
– minister, pristojen za prostor, s sklepom odredi javno razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta, poročila o vplivih na okolje, mnenja o opravljeni reviziji poročila o vplivih na okolje in osnutka odločitve o okoljevarstvenem soglasju na sedežu pripravljavca ter v občinah;
– javna razgrnitev traja najmanj 30 dni;
– MOP obvesti javnost o dejstvu, da je za načrtovane ureditve treba izvesti presojo vplivov na okolje, o ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta, o organu, ki bo izdal okoljevarstveno soglasje, posredoval zahtevane podatke o načrtovanih ureditvah, o kraju in času javne razgrnitve ter javne obravnave, kjer je omogočen vpogled v predlog državnega lokacijskega načrta, v poročilo o vplivih na okolje in v revizijo poročila o vplivih na okolje ter o načinu dajanja mnenj in pripomb z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije, v enem od dnevnih časopisov, ki pokriva celotno območje države, v svetovnem spletu ter na krajevno običajen način, in sicer najmanj en teden pred začetkom javne razgrnitve;
– MOP med javno razgrnitvijo organizira javno obravnavo, ki mora biti v občinah, na katere se nanaša načrtovana prostorska ureditev;
– MOP v sodelovanju z občinami med javno razgrnitvijo in javno obravnavo evidentira vse pisne in ustne pripombe ter predloge organov, organizacij in posameznikov;
– MOP v sodelovanju z DARS, ministrstvom, pristojnim za promet, in načrtovalcem prouči pripombe in predloge;
– načrtovalec pripravi predlog stališč glede njihovega upoštevanja;
– MOP s pripombami in predlogi ter predlogom stališč seznani tudi tiste nosilce urejanja prostora, katerih delovno področje utegnejo pokrivati predlagane spremembe, in pridobi njihovo predhodno mnenje;
– minister, pristojen za prostor, po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za promet, odloči o upoštevanju pripomb in predlogov ter z odločitvijo seznani občine.
4. Izdelava dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta:
– DARS zagotovi izdelavo potrebnih dopolnitev strokovnih podlag v skladu s sprejeto odločitvijo o upoštevanju pripomb in predlogov;
– načrtovalec izdela dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta po prevzemu vseh morebitnih dopolnjenih strokovnih podlag;
– načrtovalec po potrebi dopolni in zaključi analizo smernic ter jo priloži k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta in h gradivu za pridobitev mnenj;
– MOP zagotovi pregled dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta;
– MOP k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta pridobi stališče ministrstva, pristojnega za promet;
– DARS zagotovi gradivo za pridobitev mnenj.
5. Pridobitev mnenj in okoljevarstvenega soglasja:
– MOP pridobi mnenja k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta od nosilcev urejanja prostora iz IV.1 točke tega programa priprave;
– nosilci urejanja prostora podajo mnenje v 15 dneh po prejemu vloge;
– MOP posreduje DARS mnenja nosilcev urejanja prostora z namenom, da načrtovalec izdela usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta;
– MOP posreduje ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, mnenja nosilcev urejanja prostora iz IV.5 točke tega programa z namenom, da le-to na njihovi podlagi v sedmih dneh odloči o okoljevarstvenem soglasju.
6. Sprejem državnega lokacijskega načrta:
– po pridobljenem pravnomočnem okoljevarstvenem soglasju minister, pristojen za prostor, v soglasju z ministrom, pristojnim za promet, posreduje usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta Vladi Republike Slovenije v sprejem; sestavni del gradiva so priporočila obeh prostorskih konferenc ter stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve;
– Vlada Republike Slovenije sprejme državni lokacijski načrt z uredbo in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ta program priprave nadomesti Program priprave državnega lokacijskega načrta za hitro cesto na odseku Ptuj–Markovci (Uradni list RS, št. 1/04).

Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.