Na podlagi 23. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr.) in 19. člena Statuta Mestne občine Nova Gorica (Uradne objave, št. 6/02, 25/02 in Uradni list RS, št. 38/05, 24/06) je Mestni svet Mestne občine Nova Gorica na seji dne 8. 6. 2006 sprejel

S tem odlokom se sprejme občinski lokacijski načrt Športni park Solkan, ki ga je izdelalo podjetje Studio Kozorog d.o.o. Nova Gorica, januarja 2006, pod številko 73-1-2003. Sestavljen je iz besedila in grafičnega dela. Sestavni del lokacijskega načrta so tudi priloge in strokovne podlage, ki so določene s tem odlokom.

Lokacijski načrt obravnava južni del območja programske zasnove za ureditveni načrt Športni park Solkan. Na severovzhodni strani je območje lokacijskega načrta omejeno s tirom železniške proge in sicer v odseku od železniškega prehoda na Poti na breg do Solkanskega mosta. Po pobočju Sabotina, na odseku med železniškim mostom in cestnim mostom, poteka meja nad traso makadamske poti, ki poteka med kotama 88 m.n in 95 m.n. Med cestnim mostom in državno mejo je območje omejeno z državno cesto v Goriška Brda. Na zahodni strani je območje omejeno z državno mejo.

Vplivno območje lokacijskega načrta sega izven meja dokumenta na območju priključka lokalne poti proti Šmavru, na regionalno cesto R2-402 in na območju zavarovanja železniškega prehoda Pot na breg. Vplivno območje v času gradnje programov zavzema trase infrastrukturnih navezav na javna omrežja.

Občinski lokacijski načrt Športni park Solkan vsebuje:
Besedilo:
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z lokacijskim načrtom;
– ureditveno območje lokacijskega načrta;
– umestitev načrtovane ureditve v prostor;
– zasnova projektnih rešitev prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture in obveznost priključevanja nanjo;
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo dobrin;
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– načrt parcelacije;
– etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje lokacijskega načrta;
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti lokacijskega načrta;
– roki za izvedbo prostorske ureditve in za pridobivanje zemljišč.
Grafični del:
– načrti namenske rabe prostora:
   – izris iz srednjeročnega plana MO Nova Gorica v M 1:5000;
   – izris iz plana - varovanja in omejitve v M 1: 5000;
– načrt ureditvenega območja z načrtom parcelacije:
   – geodetski načrt obstoječega stanja v M 1:1000;
   – predlog parcelacije v M 1:100;
– načrti umestitve načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji:
   – programska ureditvena situacija v M 1:1000;
      – podrobnejši prikazi pešprometne premostitve Soče v M 1:500;
   – zakoličbena situacija v M 1:1000;
   – skupna situacija komunalnih naprav v M 1:1000.
Priloge:
– povzetek za javnost;
– izvleček iz strateškega prostorskega akta občine;
– obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta;
– prikazi obravnavanih variantnih predlogov;
– navedba strokovnih podlag in povzetki njihove vsebine;
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora s pojasnili glede njih upoštevanja;
– seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi lokacijskega načrta;
– spis postopka priprave in sprejemanja lokacijskega načrta.
Posebne strokovne podlage:
– strojne instalacije (PINSS d.o.o. Nova Gorica, december 2005, št. 05-12-07);
– elektroenergetska in telekomunikacijska infrastruktura (BONNET d.o.o., 30.12. 2005, št. 73-1-2003);
– promet (IPOD d.o.o. Nova Gorica, januar 2006, št. 208-06);
– lokacijski načrt Solkanski soški park - strokovne podlage (fekalna kanalizacija, meteorna kanalizacija in odvodnjavanje, vodnogospodarske razmere, HYDROTECH d.o.o., januar 2006, št. S-368/06).

Območje lokacijskega načrta je razčlenjeno v prostorsko in programsko zaključene enote in podenote z režimi urejanja. Enote in podenote so: SŠP1 (SŠP1.1, SŠP1.2, SŠP1.3, SŠP1.4), SŠP2 (SŠP2.1, SŠP2.2), SŠP3, SŠP4 (SŠP4.1, SŠP4.2, SŠP4.3), SŠP5 (SŠP5.1, SŠP5.2), SŠP6, SŠP7.

Programske vsebine so zajete v skupinah: naravna in kulturna dediščina, nosilna nova jedra, dopolnilni in spremljajoči programi, točkovni programi, infrastruktura. Površine za dopolnilne dejavnosti programov ne smejo presegati površin za že izgrajeno osnovno dejavnost.

Lokacijski pogoji in usmeritve za gradnjo so navedeni v poglavju Posebna merila, kjer so opredeljeni režimi gradnje po posameznih prostorskih enotah. Navedbe se nanašajo na tiste vsebine, ki niso že predhodno določene v poglavju Uvodna merila. Maksimalne meje so podane v zakoličbeni situaciji, z namenom zagotoviti trajno omejitev programov proti robovom območja, poselitvenim območjem ter naravnim ambientom in njihovo preseganje ni dopustno. Minimalni gabariti niso omejevani. Izjemoma je možno z gradnjo objektov posegati v varovalni pas obstoječih javnih poti ob izrecnem soglasju upravljavca.

(1) Infrastrukturne rešitve so utemeljene v poglavju Zasnova projektnih rešitev prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture in obveznost priključevanja nanjo ter v strokovnih podlagah za izdelavo lokacijskega načrta.
(2) Podana je usmeritev, ki za ogrevanje na območju načrta predvideva uporabo zemeljskega plina. Do izvedbe javnega omrežja je dopustna začasna ureditev ogrevanja z elektriko ali biomaso.
(3) Dopustne so korekcije tras vkopanih infrastruktur ter manjše korekcije in povezave tras poti in cest, ki so posledica dokazljivo spremenjenih pogojev. Korekcije so dopustne v kolikor niso v nasprotju z varovanji in drugimi pogoji tega lokacijskega načrta, vendar le ob hkratni pridobitvi dokazila o pravici graditi.
(4) Vse nove poti na območju so javno dobro.

(1) Zaradi kompleksnega prepleta naravnih, ustvarjenih in predvidenih vsebin lokacijskega načrta ter zaradi obsežnosti in razvojne naravnanosti le-tega ni mogoče, brez posameznih dodatnih raziskav terena ter vpliva na vode in vodni režim, zagotoviti izvedljivosti in podati natančnih tehničnih pogojev za vsak posamezen poseg, zato posebni pogoji navajajo ukrepe, ki obvezujejo investitorje in načrtovalce pri predvidenih gradnjah.
(2) Pred vsakršnim posegom je nujno potrebno detajlno raziskati geološko strukturo in stabilnostno stanje celotnega območja. Posebej to velja za vse gradnje.
(3) Vsi posegi in gradnje, začasni ali stalni, na vodnih in priobalnih zemljiščih, ogroženih območjih in vse gradnje povezane z odvajanjem odpadnih vod znotraj območja lokacijskega načrta morajo pridobiti projektne pogoje in vodno soglasje k načrtu za pridobitev gradbenega dovoljenja, kadar slednje ni potrebno pa mora biti izdelana dokumentacija za pridobitev vodnega soglasja.
(4) V projektni dokumentaciji morajo biti obdelani in ustrezno prikazani vsi ukrepi, s katerimi bodo preprečeni škodljivi vplivi na stanje voda in vodni režim ter poplavno varnost območja in okolice.
(5) V načrtih za PGD za gradnjo meteorne kanalizacije na območju mora biti detajlno prikazana rešitev odvoda vseh vrst odpadnih voda z asfaltiranih parkirišč, povoznih površin ipd, s priloženimi detajli in definiranim tipom posameznih elementov kot so peskolovi, ponikovalnice, lovilci olj in drugo.
(6) Vse padavinske odpadne vode z obravnavanega območja je treba priključiti na javno kanalizacijo. Na desnem bregu Soče, kjer je predvideno odvajanje padavinskih vod razpršeno po terenu, mora biti ureditev odvodnje načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja. V primeru odvodnje po erozijsko nestabilni ali plazoviti ogroženi brežini je treba predvideti odvodnjo po kanaletah ali drugače utrjenih muldah.
(7) Vsi izpusti očiščene padavinske odpadne vode v odvodnike morajo biti predvideni in izvedeni tako, da bo kota dna iztoka v višini gladine srednje nizke vode. Izpustna glava mora biti oblikovana pod naklonom brežine vodotoka, ne sme segati v svetli profil vodotoka in mora biti opremljena s protipovratno zaklopko. Na območju iztoka mora biti brežina protierozijsko zavarovana.
(8) Pri izbiri trase komunalnih vodov je potrebno predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Z gradnjo se v nobenem primeru ne sme zmanjšati svetlega profila vodotoka, kar mora biti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja prikazano in detajlno obdelano.
(9) Gradnja jaškov v strugi in brežini vodotoka ni dovoljena. Vsi nadzemni objekti morajo biti odmaknjeni od meje vodnega zemljišča, od zgornjega roba brežine, vsaj tri metre. Vse odmike je treba prikazati in ustrezno označiti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(10) Križanje komunalnih vodov z vodotoki je potrebno projektirati tako, da v nobenem primeru ne bo moten odtok voda in ne bo zmanjšana prevodna sposobnost struge vodotoka. Prečkanje čez vodotok mora biti projektno obdelano tako, da vsebuje opis križanja, prikaz križanja v pregledni situaciji v merilu 1:5000, geodetski posnetek struge vodotoka na območju križanja z vrisanim komunalnim vodom v ustreznem merilu, prečni profil vodotoka na območju križanja z vrisanim prečkanjem v ustreznem merilu ter detajl prečkanja z zavarovanjem struge v območju križanja.
(11) Teme komunalnih vodov mora biti vsaj en meter pod dnom urejenih vodotokov oziroma vsaj 1.50 metra pod dnom nezavarovanih vodotokov. V območju prečkanja vodotokov je potrebno predvideti tako po obsegu kakor tudi po načinu ustrezno protierozijsko zaščito struge vodotoka. V primeru, da bo prečkanje nad vodotokom v stacionaži mostne konstrukcije, mora biti komunalni vod vgrajen v ali ob mostno konstrukcijo in v nobenem primeru ne sme zmanjševati pretočnega profila mosta.
(12) Za vse ranjene brežine, nastale kot posledica strojnih izkopov, je potrebno po končanih delih predvideti ustrezno utrditev in zatravitev, da ne bo prišlo ob deževjih do erozije in drsenja terena.
(13) Območje lokacijskega načrta mora biti obvezno priklopljeno na javni kanalizacijski sistem, zato je komunalna opremljenost območja predpogoj za začetek pozidave. Individualno odvajanje padavinskih in komunalnih odpadnih voda znotraj območja z izpusti ali ponikanjem ni dovoljeno.
(14) V skladu z 11. in 14. členom Zakona o vodah je zemljišče, na katerem je celinska voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem, vodno zemljišče celinskih voda. Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče celinskih voda. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na Soči, ki je vodotok 1. reda, 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vseh ostalih vodotokih območja, ki so vode 2. reda, pa pet metrov od meje vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba brežine.
(15) Potrebno je upoštevati, da so vsa zemljišča, ki so bila na dan uveljavitve Zakona o vodah vpisana v zemljiško knjigo kot vodna zemljišča, voda, vodotok, jezero, reka, potok in podobno in so javno dobro, splošno ljudsko premoženje, družbena last ali imajo na njih pravne osebe pravico uporabe, z dnem uveljavitve zakona prešle v last Republike Slovenije. Prav tako so tudi vsa priobalna zemljišča, ki ustrezajo navedenemu, z dnem uveljavitve Zakona o vodah postala last Republike Slovenije.
(16) Kolesarska steza, ki bo potekala po trasi sedanje dostopne poti do vzhodnega pobočja Sabotina, mora ohranjati tehnične elemente gozdne vlake, skladno z veljavnimi predpisi o gozdnih prometnicah.

Občinski lokacijski načrt je, skupaj s prilogami, stalno na vpogled na oddelku za okolje in prostor pri Mestni občini Nova Gorica.

Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.