Številka: Up-854/04-8

Datum: 15. 6. 2006

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi A. A. iz Ž. Ž., ki ga zastopa Odvetniška pisarna B. & B., o. p., d. n. o., Z., na seji dne 15. junija 2006

Točka 2 izreka sodbe Vrhovnega sodišča št. I Up 837/00 z dne 16. 9. 2004 se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.

1. Vrhovno sodišče je delno ugodilo pritožbi pritožnika zoper 1. točko izreka sodbe Upravnega sodišča, Oddelka v Mariboru, št. U 112/98 z dne 23. 6. 2000. Izpodbijano sodbo je spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku pritožnika za odpravo odločbe Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št. 020-41-0004/97 z dne 21. 1. 1998 ugodilo in zadevo vrnilo toženi stranki v nov postopek (1. točka izreka sodbe Vrhovnega sodišča). Zahtevek pritožnika za povrnitev stroškov pritožbenega postopka je zavrnilo (2. točka izreka sodbe Vrhovnega sodišča). Pri tem se je sklicevalo na določbo tretjega odstavka 23. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. – v nadaljevanju ZUS).
2. Zoper odločitev Vrhovnega sodišča o stroških (2. točka izreka izpodbijane sodbe) vlaga pritožnik ustavno pritožbo. V ustavni pritožbi nasprotuje odločitvi sodišča, da gre za spor o zakonitosti upravnega akta po tretjem odstavku 23. člena ZUS. Zatrjuje tudi, da uporaba 23. člena ZUS nasprotuje načelu enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave. Meni namreč, da ni najti utemeljenih razlogov za različno ureditev povračila stroškov postopka v pravdnem postopku in v upravnem sporu. Pravica do povračila stroškov postopka v primeru nepravilnega ravnanja oblastvenega organa naj bi izhajala tudi iz 26. člena Ustave. Zatrjuje tudi kršitev 2. in 22. člena Ustave.
3. Senat Ustavnega sodišča je ustavno pritožbo dne 23. 5. 2006 sprejel v obravnavo. V skladu z določbo 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) je Ustavno sodišče ustavno pritožbo poslalo Vrhovnemu sodišču, ki nanjo ni odgovorilo.

4. Pritožnik izpodbija odločitev Vrhovnega sodišča o zavrnitvi zahtevka za povrnitev stroškov pritožbenega postopka v upravnem sporu, v katerem je uspel s pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča. Vrhovno sodišče je odločitev utemeljilo s sklicevanjem na določbo tretjega odstavka 23. člena ZUS. Ta določba se je v času odločanja Vrhovnega sodišča glasila: »Kadar sodišče v upravnem sporu odloča le o zakonitosti upravnega akta in v sporih iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka. Če nastanejo skupni stroški, odloči sodišče, v kakšnem razmerju jih trpijo posamezne stranke.«
5. Ustavno sodišče je med postopkom odločanja o ustavni pritožbi z odločbo št. U-I-68/04 z dne 6. 4. 2006 (Uradni list RS, št. 45/06) razveljavilo del besedila prvega stavka tretjega odstavka 23. člena ZUS, ki se glasi: »le o zakonitosti upravnega akta in«. Iz razlogov, navedenih v omenjeni odločbi, ki jih v tej odločbi ne ponavlja, je Ustavno sodišče ugotovilo, da je izpodbijana ureditev v tem obsegu v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave. Delna razveljavitev tretjega odstavka 23. člena ZUS pomeni, da se tudi pri sporih o zakonitosti posamičnega akta odloča o stroških postopka po določbah Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – v nadaljevanju ZPP). Z delno razveljavitvijo izpodbijane določbe namreč v ZUS ni več izrecno urejeno vprašanje stroškov postopka v sporu o zakonitosti posamičnega akta. V prvem odstavku 16. člena pa ZUS določa, da se za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, smiselno uporabljajo določbe ZPP.
6. Izpodbijana sodna odločba temelji na zakonski določbi, ki je po oceni Ustavnega sodišča v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave. Skladno z ustaljeno ustavnosodno presojo učinkuje razveljavitev zakona tudi na pravna razmerja, o katerih je že bilo pravnomočno odločeno, če je bila pravočasno vložena ustavna pritožba in o njej do začetka učinkovanja razveljavitve še ni bilo odločeno. Prav takšen je tudi obravnavani primer. Izpodbijani posamični akt, ki temelji na določbi, ki jo je Ustavno sodišče zaradi neskladja z drugim odstavkom 14. člena Ustave v omenjenem obsegu razveljavilo, je postal pravnomočen še pred izločitvijo te določbe iz pravnega reda. Ker pa je pritožnik za zavarovanje svojih pravic pravočasno vložil ustavno pritožbo, učinkuje razveljavitev tudi na odločitev o njegovi ustavni pritožbi. Glede na navedeno je Ustavno sodišče sodno odločbo Vrhovnega sodišča v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.
7. Ker je bilo treba izpodbijano odločitev razveljaviti že iz navedenih razlogov, se Ustavno sodišče ni spuščalo v presojo drugih zatrjevanih kršitev.

8. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.