Na podlagi tretjega odstavka 15. člena ter prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 58/02, 85/02 in 39/06) izdaja Svet Banke Slovenije

1. Ta sklep določa splošne pogoje in pravila glede sklepanja poslov, s katerimi Banka Slovenije izvaja denarno politiko in politiko deviznega tečaja (v nadaljevanju: posli), in sicer:
– pogoje, ki jih morajo izpolnjevati nasprotne stranke pri sklepanju poslov z Banko Slovenije,
– kriterije za določanje primernega finančnega premoženja za zavarovanje terjatev Banke Slovenije,
– oblike zavarovanja terjatev Banke Slovenije z uporabo sklada finančnega premoženja,
– način vrednotenja sklada finančnega premoženja, ukrepe za obvladovanje tveganj ter postopke pri poplačilu terjatev Banke Slovenije iz finančnega premoženja,
– storitve Banke Slovenije v zvezi z izplačili donosov iz finančnega premoženja.
Zavarovanje in poplačilo terjatev Banke Slovenije po tem sklepu se izvaja v skladu z zakonom, ki ureja finančna zavarovanja.
2. Podrobnejši pogoji, ki jih morajo izpolnjevati nasprotne stranke za sklepanje določenih poslov z Banko Slovenije, se določijo v posameznih ponudbah, ki jih izda Banka Slovenije na podlagi sklepov Sveta Banke Slovenije ali sklepov guvernerja Banke Slovenije.

3. Nasprotne stranke pri poslih iz prve točke tega sklepa so lahko:
– banka ali hranilnica s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ima dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev,
– podružnica tuje banke v Republiki Sloveniji, ki ima dovoljenje Banke Slovenije za ustanovitev,
– podružnica banke države članice Evropske unije v Republiki Sloveniji, ki je v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, pooblaščena opravljati bančne storitve na območju Republike Slovenije.
4. Nasprotna stranka, ki nima dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev v tujih valutah, ne more biti nasprotna stranka pri poslih iz prve točke tega sklepa, ki se sklepajo v tujem denarju.

5. Banka Slovenije določi listo primernega finančnega premoženja, ki ga nasprotne stranke lahko uporabljajo za zavarovanje terjatev Banke Slovenije. Vsakokrat veljavna lista primernega finančnega premoženja se objavi na spletni strani Banke Slovenije.
6. Na listo primernega finančnega premoženja so lahko uvrščeni:
– dolgoročni depozit pri Banki Slovenije,
– tolarski blagajniški zapisi Banke Slovenije,
– blagajniški zapisi Banke Slovenije v tujem denarju in
– dolžniški vrednostni papirji ostalih izdajateljev.
7. Banka Slovenije uvrsti dolžniške vrednostne papirje ostalih izdajateljev na listo primernega finančnega premoženja, če:
– so izdani kot nematerializirani vrednostni papirji v KDD – Centralni klirinško depotni družbi, d.d., Ljubljana;
– kotirajo na organiziranem trgu v Sloveniji;
– so denominirani v tolarjih ali evrih;
– so izdani s strani Republike Slovenije ali pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji;
– so prosto prenosljivi;
– imajo fiksen, brezpogojni znesek glavnice;
– imajo kupon, ki ne more povzročiti negativnega denarnega toka;
– zagotavljajo imetniku vrednostnega papirja pravico do izplačila donosov, ki ni podrejena pravici imetnika drugih dolžniških instrumentov istega izdajatelja;
– izpolnjujejo zahteve glede kreditne bonitete, pri čemer se upošteva tudi jamstva Republike Slovenije in ostalih finančno trdnih garantov, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji. Najnižja sprejemljiva bonitetna ocena izdajatelja ali garanta je A- oziroma A3 ene izmed naslednjih bonitetnih agencij: Fitch, Moody's ali Standard & Poor's. Garancija je sprejemljiva le, če je izdana za izplačilo vseh zneskov do zapadlosti vrednostnega papirja, je brezpogojna, nepreklicna in plačljiva na prvi poziv. Primernost garancije mora biti potrjena s strani Banke Slovenije, razen v primeru, da je garant Republika Slovenija.
8. Ne glede na 5. točko tega sklepa nasprotna stranka za zavarovanje terjatev Banke Slovenije ne more uporabiti primernega finančnega premoženja, ki je uvrščeno na listo primernega finančnega premoženja, če:
– je sama izdajatelj/dolžnik ali garant za obveznosti iz primernega finančnega premoženja (v nadaljevanju: izdajatelj) ali
– je izdajatelj institucija, s katero ima nasprotna stranka tesne povezave.
9. Šteje se, da je nasprotna stranka z izdajateljem v tesni povezavi, če je izpolnjen vsaj eden izmed naslednjih pogojev:
– nasprotna stranka ima v lasti 20% ali več izdajateljevega kapitala;
– eno ali več podjetij, v katerem(-ih) ima nasprotna stranka v lasti večino kapitala, ima(-jo) v lasti 20% ali več izdajateljevega kapitala;
– nasprotna stranka in eno ali več podjetij, v katerem(-ih) ima nasprotna stranka v lasti večino kapitala, ima(-jo) skupaj v lasti 20% ali več izdajateljevega kapitala;
– izdajatelj ima v lasti 20% ali več kapitala nasprotne stranke;
– eno ali več podjetij, v katerem(-ih) ima izdajatelj v lasti večino kapitala, ima(-jo) v lasti 20% ali več kapitala nasprotne stranke;
– izdajatelj in eno ali več podjetij, v katerem(-ih) ima izdajatelj v lasti večino kapitala, ima(-jo) skupaj v lasti 20% ali več kapitala nasprotne stranke;
– tretja oseba ima v lasti večino kapitala nasprotne stranke in večino izdajateljevega kapitala, in sicer bodisi neposredno ali posredno prek enega ali več podjetij, v katerem(-ih) ima ta tretja oseba v lasti večino kapitala.
10. Določbe 8. točke ne veljajo v primeru tesne povezave med nasprotno stranko in Republiko Slovenijo.
11. Nasprotna stranka mora takoj obvestiti Banko Slovenije, če v zvezi z določenim primernim finančnim premoženjem, ki se vodi v skladu finančnega premoženja za to nasprotno stranko, obstaja ali nastane tesna povezava z izdajateljem tega finančnega premoženja.

12. Nasprotna stranka mora za zavarovanje vseh terjatev Banke Slovenije, ki izhajajo iz poslov iz prve točke tega sklepa, zagotoviti maksimalno zastavno pravico v korist Banke Slovenije na primernem finančnem premoženju (poglavje III) tako, da posamezni finančni instrument v celoti jamči za poplačilo katerekoli obstoječe ali bodoče terjatve Banke Slovenije, ki izhaja iz posla iz prve točke tega sklepa (brez določitve najvišjega zneska do katerega jamči za poplačilo zastavljeno finančno premoženje).
13. Banka Slovenije za posamezno nasprotno stranko vodi evidenco primernega finančnega premoženja, na katerem je skladno z 12. točko vzpostavljena maksimalna zastavna pravica v korist Banke Slovenije (sklad finančnega premoženja).
Če nasprotna stranka zagotovi maksimalno zastavno pravico v korist Banke Slovenije na finančnem premoženju, ki ni uvrščeno na listo primernega finančnega premoženja, se to finančno premoženje ne vodi v skladu finančnega premoženja. Banka Slovenije na takem finančnem premoženju izbriše maksimalno zastavno pravico.
14. Tolarski blagajniški zapisi Banke Slovenije, dolgoročni depozit pri Banki Slovenije in dolžniški vrednostni papirji ostalih izdajateljev se lahko uvrstijo v sklad finančnega premoženja naslednji delovni dan po izdaji oziroma vplačilu.
Blagajniški zapisi Banke Slovenije v tujem denarju, ki se vpisujejo prvič, se lahko uvrstijo v sklad finančnega premoženja drugi delovni dan (doma in v tujini) po prejemu vplačila, v primeru ponovnega vpisa pa od dneva valutacije ponovnega vpisa.
Blagajniški zapisi Banke Slovenije v tujem denarju so lahko uvrščeni v sklad finančnega premoženja do vključno četrtega delovnega dne (doma in v tujini) pred dospelostjo, v primeru ponovnega vpisa pa do vključno zadnjega dne pred dospelostjo.
Vse ostalo primerno finančno premoženje je lahko uvrščeno v sklad finančnega premoženja do vključno zadnjega dne pred dospelostjo.
15. Vrednost sklada finančnega premoženja je enaka skupni vrednosti primernega finančnega premoženja, ki se vodi v skladu finančnega premoženja in se določa v skladu s pravili vrednotenja finančnega premoženja (poglavje V).
16. Nasprotna stranka mora ves čas zagotavljati, da je vrednost sklada finančnega premoženja enaka ali večja od vsote terjatev Banke Slovenije, ki so zavarovane s primernim finančnim premoženjem v skladu finančnega premoženja.
Banka Slovenije primerja vrednost sklada finančnega premoženja posamezne nasprotne stranke in vsoto terjatev Banke Slovenije do te nasprotne stranke.
17. Nasprotna stranka lahko kadarkoli poveča sklad finančnega premoženja tako, da v korist Banke Slovenije zagotovi maksimalno zastavno pravico na dodatnem primernem finančnem premoženju skladno z 12. točko tega sklepa.
18. Nasprotna stranka mora obvezno povečati sklad finančnega premoženja, če prejme poziv Banke Slovenije za povečanje sklada (poziv h kritju). Banka Slovenije pozove nasprotno stranko h kritju, če vsota terjatev Banke Slovenije, ki so zavarovane s primernim finančnim premoženjem v skladu finančnega premoženja, preseže vrednost sklada finančnega premoženja.
Nasprotna stranka mora na podlagi poziva h kritju povečati sklad finančnega premoženja tako, da je vrednost sklada večja ali najmanj enaka vsoti terjatev Banke Slovenije.
19. Sklad finančnega premoženja se zmanjša s prenehanjem maksimalne zastavne pravice, ki je vzpostavljena v korist Banke Slovenije na primernem finančnem premoženju.
Banka Slovenije izbriše maksimalno zastavno pravico, ki je vzpostavljena v njeno korist:
– na zahtevo nasprotne stranke, če zaradi zmanjšanja vrednosti sklada finančnega premoženja ni kršena 16. točka tega sklepa;
– brez zahteve nasprotne stranke, če je finančno premoženje, ki se vodi v skladu finančnega premoženja, izločeno iz liste primernega finančnega premoženja ali se ugotovi obstoj tesne povezave.
V primeru iz druge alinee prejšnjega odstavka Banka Slovenije izbriše maksimalno zastavno pravico na finančnem premoženju, ki je vpisana v njeno korist, najkasneje v roku 20 dni.
20. Banka Slovenije lahko v posameznih primerih določi, da se za zavarovanje njenih terjatev uporabi finančno premoženje izven sklada finančnega premoženja ter določi drugačen način zavarovanja teh terjatev.

21. Banka Slovenije dnevno vrednoti finančno premoženje, ki ga vodi v skladu finančnega premoženja, in določa vrednost sklada finančnega premoženja posamezne nasprotne stranke.
O vrednosti sklada finančnega premoženja Banka Slovenije enkrat dnevno obvesti nasprotno stranko. Banka Slovenije lahko obvestilo o vrednosti sklada finančnega premoženja nasprotni stranki na njeno zahtevo posreduje tudi večkrat na dan.
22. Banka Slovenije vrednoti primerno finančno premoženje ob upoštevanju meril za vrednotenje in ukrepov za obvladovanje tveganj.

23. Osnova za vrednotenje primernega finančnega premoženja, izdanega s strani Banke Slovenije, je nominalna vrednost tega premoženja.
Osnova za vrednotenje dolžniških vrednostnih papirjev drugih izdajateljev je tržna vrednost teh vrednostnih papirjev. Banka Slovenije za dolžniške vrednostne papirjev drugih izdajateljev določi vir za določitev cene, pri vsakem od teh virov pa določi najbolj reprezentativno ceno. Če cene na trgu po presoji Banke Slovenije ne odražajo dejanske vrednosti lahko Banka Slovenije za vrednotenje dolžniških vrednostnih papirjev drugih izdajateljev uporabi teoretično vrednotenje.
24. Nominalna vrednost finančnega premoženja, ki je izražena v EUR ali USD, se preračuna v tolarje po srednjem tečaju Banke Slovenije za EUR oziroma po srednjem tečaju Banke Slovenije za USD.
25. Blagajniški zapisi Banke Slovenije v tujem denarju se v primeru unovčenja, od vključno tretjega delovnega dne (doma in v tujini) pred dnevom dospelosti dalje, vrednotijo po ceni nič.
Ostalo primerno finančno premoženje se po ceni nič vrednoti od vključno dneva dospelosti dalje.
26. V primeru, da se za finančno premoženje, ki je v skladu finančnega premoženja ugotovi, da je izločeno iz liste primernega finančnega premoženja ali se ugotovi obstoj tesne povezave, se ga takoj vrednoti po ceni nič.

27. Z ukrepi za obvladovanje tveganj Banka Slovenije zmanjšuje tveganja finančne izgube v primeru, če bi svoje terjatve do nasprotne stranke poplačala z unovčenjem finančnega premoženja, ki se vodi v skladu finančnega premoženja (poglavje VI).
28. Pri vrednotenju finančnega premoženja se upoštevajo odbitki. Vrednost finančnega premoženja, ki se določi v skladu, se zmanjša za določen odstotek (odbitek).
29. Banka Slovenije lahko uporabi še naslednje ukrepe za obvladovanje tveganj:
– Določitev začetnega kritja za posamezno nasprotno stranko: Banka Slovenije lahko od nasprotne stranke zahteva zagotovitev začetnega kritja. Nasprotna stranka mora v tem primeru zagotoviti povečanje sklada finančnega premoženja tako, da je njegova vrednost najmanj enaka vsoti terjatev Banke Slovenije, povečani za vrednost zahtevanega začetnega kritja.
– Določitev limitov izpostavljenosti: Banka Slovenije lahko določi limite izpostavljenosti nasprotne stranke do posameznih izdajateljev finančnega premoženja, ki se vodi v skladu finančnega premoženja.
– Dodatne garancije: Banka Slovenije lahko pogojuje sprejem določenega primernega finančnega premoženja z dodatnimi garancijami finančno stabilnih subjektov.
– Izločitev iz liste primernega finančnega premoženja: Banka Slovenije lahko določeno finančno premoženje izloči iz uporabe za zavarovanje svojih terjatev tako, da ga kadarkoli izloči iz liste primernega finančnega premoženja.

30. Če nasprotna stranka ob dospelosti ne poplača obveznosti do Banke Slovenije, ki so zavarovane z maksimalno zastavno pravico na primernem finančnem premoženju, se lahko Banka Slovenije takoj poplača v višini dospelih terjatev, bodisi s prodajo finančnega premoženja, bodisi s prilastitvijo finančnega premoženja, ki se vodi v skladu finančnega premoženja.
31. Banka Slovenije za poplačilo svojih dospelih terjatev prosto izbere finančno premoženje, ki se vodi v skladu finančnega premoženja.
32. Banka Slovenije se poplača na naslednji način:
– v primeru blagajniških zapisov v tujem denarju se Banka Slovenije poplača s prilastitvijo blagajniških zapisov, katerih vrednost zadošča za poplačilo zapadlih terjatev. Pri vrednotenju zaradi poplačila se upošteva teoretična vrednost blagajniških zapisov v tujem denarju na dan prilastitve, preračunana v SIT po nakupnem tečaju Banke Slovenije za EUR oziroma nakupnem tečaju Banke Slovenije za USD;
– v primeru tolarskih blagajniških zapisov oziroma dolgoročnega depozita pri Banki Slovenije se Banka Slovenije poplača s prilastitvijo tolarskih blagajniških zapisov oziroma dolgoročnih depozitov, katerih vrednost zadošča za poplačilo dospelih terjatev. Pri vrednotenju tolarskih blagajniških zapisov oziroma dolgoročnih depozitov zaradi poplačila se upošteva teoretična vrednost na dan poplačila;
– v primeru poplačila iz dolžniških vrednostnih papirjev ostalih izdajateljev, Banka Slovenije te vrednostne papirje na primeren način izvensodno proda in se poplača iz prejete kupnine.
33. Če banka ne poveča sklada finančnega premoženja v skladu s pozivom h kritju (18. točka), se vse nedospele terjatve Banke Slovenije, ki so zavarovane z maksimalno zastavno pravico na finančnem premoženju, ki se vodi v skladu finančnega premoženja, štejejo za dospele in se lahko poplačajo v skladu s pravili iz 30. do 32. točke.

34. Banka Slovenije je edini upravičenec do donosov iz finančnega premoženja, na katerem je vzpostavljena maksimalna zastavna pravica v njeno korist.
Donosi iz finančnega premoženja so glavnica in obresti, ki jih ob dospelosti izplača izdajatelj finančnega premoženja.
35. Na dan izplačila donosov iz finančnega premoženja Banka Slovenije preveri vrednost sklada finančnega premoženja, zmanjšano za vrednost donosov, glede na vsoto terjatev Banke Slovenije, ki so zavarovane s finančnim premoženjem, ki se vodi v skladu.
Če vrednost sklada finančnega premoženja, zmanjšana za vrednost donosov, presega vsoto terjatev Banke Slovenije, Banka Slovenije še isti dan nasprotni stranki izplača donose iz finančnega premoženja.
Če je vrednost sklada finančnega premoženja, zmanjšana za vrednost donosov, nižja kot vsota terjatev Banke Slovenije, Banka Slovenije izvede poziv h kritju (točka 18). Banka Slovenije izplača donose iz finančnega premoženja nasprotni stranki šele, ko nasprotna stranka poveča vrednost sklada finančnega premoženja tako, da je vrednost sklada, zmanjšana za vrednost donosov, najmanj enaka vrednosti vsote terjatev Banke Slovenije do nasprotne stranke.
V primeru, ko je nasprotna stranka zagotovila maksimalno zastavno pravico v korist Banke Slovenije na tujem finančnem premoženju, Banka Slovenije izplača donose iz tega finančnega premoženja nasprotni stranki za račun zastavitelja, če so izpolnjeni pogoji iz drugega oziroma tretjega odstavka te točke.

36. Banka Slovenije lahko z vsakokrat veljavno Tarifo Banke Slovenije določi nadomestila, ki jih zaračunava nasprotnim strankam za opravljanje storitev povezanih z uporabo finančnega premoženja za zavarovanje terjatev Banke Slovenije ter storitev v zvezi z izplačili donosov iz finančnega premoženja.
37. Banka Slovenije zaračuna nasprotni stranki stroške, ki jih je v zvezi z izvajanjem storitev upravljanja s finančnim premoženjem nasprotne stranke morala poravnati Banka Slovenije drugim institucijam (npr. KDD) v skladu s tarifami, ki jih določajo te institucije.

38. Banka Slovenije obvesti nasprotne stranke o podrobnejših pogojih in postopkih v zvezi z uporabo finančnega premoženja za zavarovanje terjatev Banke Slovenije.

39. Banka Slovenije v primeru kršitve tega sklepa in Tehničnih navodil za uporabo finančnega premoženja za zavarovanje terjatev Banke Slovenije zoper nasprotno stranko uveljavi ukrepe v zvezi z uresničevanjem denarne politike, predpisane z Zakonom o Banki Slovenije.

40. Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati Sklep o splošnih pravilih pri sklepanju poslov, s katerimi Banka Slovenije izvaja denarno politiko in politiko deviznega tečaja (Uradni list RS, št. 34/04 in 77/04).
41. Kjer se veljavni predpisi oziroma ponudbe Banke Slovenije sklicujejo na banke in hranilnice v tem sklepu, se po uveljavitvi tega sklepa šteje, da veljajo za nasprotne stranke po tem sklepu.

42. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
43. Ta sklep velja do dneva uvedbe eura kot valute Republike Slovenije.