Št. U-I-223/06-17

Datum: 22. 6. 2006

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Krajevne skupnosti Renče, ki jo zastopa predsednik sveta Marjan Murovec, Krajevne skupnosti Vogrsko, ki jo zastopa predsednik sveta Kazimir Kerševan, in Krajevne skupnosti Bukovica – Volčja Draga, ki jo zastopa predsednica sveta Vanda Ožbot, na seji dne 22. junija 2006

1. Odlok o spremembi območij naselij Stara Gora, Ozeljan in Vogrsko (Uradni list RS, št. 3/06) se razveljavi.
2. Razveljavitev začne učinkovati 1. avgusta 2006.

1. Pobudnice menijo, da je Mestni svet Mestne občine Nova Gorica z Odlokom o spremembi območij Stara Gora, Ozeljan in Vogrsko (v nadaljevanju Odlok) posegel v pravico občanov naselja Vogrsko, da na tem območju ustanovijo svojo občino. Odlok naj bi bil sprejet po hitrem postopku z namenom preprečiti ustanovitev nove občine, zato z njim niso bili seznanjeni krajevne skupnosti in občani na tem območju. Sprememb meja naselij, ki prizadenejo vse občane, naj ne bi smeli obravnavati kot manj pomembne spremembe odloka. Menijo, da bi morala biti izvedena razprava v prizadetih krajevnih skupnostih in občanom predstavljena pobuda občanov za spremembo meja naselij. Odlok naj bi bil v neskladju z Odlokom o razpisu referenduma in določitvi referendumskih območij za ustanovitev občine ter za določitev oziroma spremembo njihovih območij (Uradni list RS, št. 113/05 – OdRRDRO3) in z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 27/06 – v nadaljevanju ZUODNO-E). Menijo tudi, da je bil izpodbijani Odlok nepravilno objavljen. V skladu s Statutom Mestne občine Nova Gorica (Uradne objave, št. 6/02 in Uradni list RS, št. 38/05 – v nadaljevanju Statut) se splošni akti objavljajo v Uradnih objavah in ne v Uradnem listu Republike Slovenije, zato naj Odlok sploh ne bi začel veljati. Pobudnice predlagajo, naj Ustavno sodišče do dokončne odločitve zadrži izvrševanje Odloka.
2. Mestna občina Nova Gorica je v odgovoru navedla, da je bila sprememba meja naselij Stara Gora, Ozeljan in Vogrsko zakonsko utemeljena in smiselna iz prostorskih razlogov. Meje naselij naj bi potekale po izrazitih ločnicah v prostoru. Telo avtoceste ali hitre ceste naj bi bil izrazit primer nove meje v prostoru. Hitra cesta Selo – Vrtojba naj bi prerezala naselje Vogrsko tako, da naj bi bil severni del odrezan od južnega dela. Prebivalci severnega dela naselja Vogrsko naj bi vložili pobudo, da se želijo izločiti iz naselja Vogrsko in se priključiti naselju Stara Gora. Ugotovili naj bi, da nimajo funkcionalnih povezav z lastnim naseljem. Ob predlogu krajanov naj bi se pokazala potreba po nujni in utemeljeni spremembi meja naselij. Mestna občina Nova Gorica meni, da očitki pobudnikov o hitrem postopku z namenom, da se prepreči predlog za ustanovitev nove občine, niso pomembni za presojo ustavnosti. Navaja, da je bil Odlok sprejet v skladu s 64. členom Poslovnika Mestne občine Nova Gorica (Uradne objave št. 20/02 in nasl.), ki določa uporabo hitrega postopka, če gre za manj pomembne zadeve ali dopolnitve odlokov. V zvezi z očitki pobudnic, da Odlok ni bil pravilno objavljen, Mestna občina Nova Gorica navaja, da je časopis, v katerem so bile objavljene uradne objave, prenehal izhajati. Zato naj bi na javnem razpisu izbrali drugega pobudnika, tj. Uradni list Republike Slovenije. S tem naj bi bilo zagotovljeno spoštovanje 90. člena Statuta, ki določa, da morajo biti predpisi občine objavljeni v uradnih objavah. Ker naj bi bil Odlok sprejet pred sprejemom ZUODNO-E, naj tudi ne bi mogel biti v neskladju z ZUODNO-E.

3. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo. Ker so bili izpolnjeni pogoji, določeni v četrtem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS), je nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
4. Načela, način in postopke za imenovanje, preimenovanje, združevanje, razdruževanje in odpravo naselij in ulic ureja Zakon o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80 in nasl. – v nadaljevanju ZIENUS). Tretji odstavek 7. člena ZIENUS določa, da pobude in predloge za imenovanje, preimenovanje, združevanje, razdruževanje in odpravo naselij in ulic dajejo delovni ljudje in občani na svojih zborih in v organih krajevnih skupnosti. V tej določbi je torej izrecno določeno samo to, da občani na ta način dajejo pobude in predloge za tovrstne odločitve. Iz smiselne interpretacije te določbe, ki jo je Ustavno sodišče sprejelo v odločbi št. U-I-74/92 z dne 19. 11. 1992 (Uradni list RS, št. 58/92 in OdlUS I, 88), sledi, da morajo občani v krajevni skupnosti imeti možnost, da na enak način (na zborih občanov ali v organih krajevnih skupnosti) povedo svoje mnenje tudi o pobudah in predlogih, ki so bili dani na drug način. Navedena določba torej ne pomeni, da se smejo pobude in predlogi dajati le prek zborov občanov ali organov krajevne skupnosti in da drugi načini dajanja pobud niso dopustni. Prizadeti občani morajo imeti možnost, da na zboru občanov za vso občino ali za eno ali več vaških skupnosti ali na kakšen drug način osebnega izrekanja sodelujejo v postopku imenovanja, preimenovanja, združevanja, razdruževanja in odprave naselij in ulic. To pomeni, da morajo biti s postopki seznanjeni. Za oceno, ali so občani imeli možnost sodelovati v postopkih po ZIENUS in ali so imeli možnost povedati svoja stališča, je ključno, da so bili na ustrezen način obveščeni o predlaganih spremembah ter da statut občine ureja vrste in postopke za neposredno odločanje občanov. Namen 7. člena ZIENUS je dati možnost zainteresiranim krajanom, da sami dajejo pobude in predloge za imenovanje, preimenovanje, združevanje, razdruževanje in odpravo naselij in ulic, oziroma da se z danimi pobudami in predlogi seznanijo in se o njih izjavijo, ker to prispeva k bolj demokratični, argumentirani in pretehtani odločitvi. Poudariti je treba, da mnenja občanov za občinski svet niso obvezna (odločba št. U-I-84/00 z dne 27. 4. 2003, Uradni list RS, št. 44/03 in OdlUS XII, 38).
5. Statut v V. poglavju določa oblike in postopke neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini. Kot oblike neposrednega odločanja opredeljuje zbor občanov, referendum in ljudsko iniciativo (60. člen Statuta). V četrti alineji prvega odstavka 61. člena Statuta je določeno, da občani na zboru občanov obravnavajo pobude ter oblikujejo mnenja in predloge za spremembo območja ali imena naselja oziroma ulice. Da pa bi prizadeti občani lahko uporabili možnosti, ki jim jih daje Statut, bi morali biti o predlogu za spremembo meja naselij najprej na primeren način obveščeni. Glede na zatrjevanje pobudnikov, da krajevne skupnosti in občani niso bili seznanjeni s sprejemom Odloka, je Ustavno sodišče posebej pozvalo Mestno občino Nova Gorica, naj pojasni, na kakšen način je krajane na območju naselij Stara Gora, Ozeljan in Vogrsko obvestila o predlogu za spremembo meja teh naselij.
6. V odgovoru je Mestna občina Nova Gorica pojasnila, da je pobudo za spremembo meja naselij dal severni del naselja Vogrsko. Prebivalci so pobudo utemeljili z geografsko lego zaselkov, z zgodovinskimi dejstvi, z infrastrukturnimi povezavami in s pomanjkljivo upravno navezavo s Krajevno skupnostjo Vogrsko. Navedla je, da je bilo celotno gradivo za sejo Mestnega sveta Mestne občine Nova Gorica najmanj 6 dni pred obravnavo na seji objavljeno na spletni strani Mestne občine Nova Gorica in tako dostopno vsem zainteresiranim posameznikom. Interese krajanov prizadetega območja zastopata dva svetnika, ki sta prejela gradivo za sejo 8 dni pred dnem, določenim za sejo. Gradivo za sejo je bilo poslano tudi vsem novinarjem v evidenci Mestne občine Nova Gorica, tako da naj bi bili vsi novinarji lokalnih medijev seznanjeni s tem gradivom.
7. Ustavno sodišče na podlagi navedenih pojasnil ugotavlja, da krajani naselij Stara Gora, Ozeljan in Vogrsko niso bili ustrezno obveščeni o predvidenih spremembah meja naselij Stara Gora, Ozeljan in Vogrsko. Dejstvo, da so spremembo meja naselij predlagali prebivalci severnega dela naselja Vogrsko, namreč samo po sebi še ne zagotavlja, da so imeli vsi prizadeti krajani možnost, seznaniti se s postopkom. Dejstva, da je bilo gradivo za sejo objavljeno na spletni strani Mestne občine Nova Gorica šest dni pred obravnavo, in da so bili z navedenim gradivom seznanjeni tudi mediji, prav tako ni mogoče šteti za primeren način seznanitve prizadetih krajanov s predlaganimi spremembami. Občina bi morala krajane seznaniti s predvideno spremembo meja naselij Stara Gora, Ozeljan in Vogrsko npr. z javno razgrnitvijo predloga, z objavo v uradnem glasilu občine ali krajevne skupnosti, s sklicem zbora občanov ali na kakšen drug primeren način. Ker Mestni svet Mestne občine Nova Gorica v obravnavanem primeru krajanov naselij Stara Gora, Ozeljan in Vogrsko ni obvestil na ustrezen način, jim ni bilo omogočeno izjaviti se o predvidenih spremembah na način, kot to smiselno izhaja iz ZIENUS. Izpodbijani Odlok je zato v neskladju z Zakonom.
8. Po določbi prvega odstavka 45. člena ZUstS Ustavno sodišče protiustavne ali nezakonite podzakonske predpise odpravi ali razveljavi. Ustavno sodišče se je v obravnavanem primeru odločilo za razveljavitev, ker škodljive posledice niso nastale.
9. Ker je bila z ZUODNO-E že ustanovljena nova Občina Renče – Vogrsko, ki vsebuje naselje Vogrsko, bi takojšna razveljavitev onemogočila Mestni občini Nova Gorica odpravo ugotovljenih nezakonitosti. Zato je Ustavno sodišče odločilo, da začne razveljavitev učinkovati z odložnim rokom. Razveljavitev z odložim rokom omogoča Mestnemu svetu Mestne občine Nova Gorica, da najkasneje v roku iz 2. točke izreka odpravi ugotovljeno nezakonitost. Pri določitvi roka iz 2. točke izreka je moralo Ustavno sodišče upoštevati, da bodo jeseni izvedene lokalne volitve. Zato morajo biti pred začetkom volilnih opravil meje posameznih občin nedvomno določene.

10. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 89/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.