Na podlagi 23. in 175. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo) ter 16. in 79. člena Statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno besedilo, 5/03 in 57/06) je Občinski svet Občine Krško na svoji 41. seji dne 19. 6. 2006 sprejel
O D L O K
o zazidalnem načrtu za športnorekreacijski center Kostanjevica na Krki
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga za zazidalni načrt)
S tem odlokom se, ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Krško, sprejme zazidalni načrt za športnorekreacijski center Kostanjevica na Krki (v nadaljnjem besedilu: zazidalni načrt), ki ga je izdelalo podjetje Acer Novo mesto d.o.o., pod številko projekta OLN – J-2/05, v juniju 2006.
2. člen
(vsebina odloka)
(1) Zazidalni načrt Športnorekreacijski center Kostanjevica na Krki vsebuje tekstualni in grafični del.
– Tekstualni del zazidalnega načrta vsebuje:
A. Odlok o zazidalnem načrtu za športnorekreacijski center Kostanjevica na Krki
B. Obvezne priloge:
B1. Povzetek za javnost
B2. Izvleček iz strateškega prostorskega akta
B3. Seznam strokovnih podlag
B4. Seznam sektorskih aktov in predpisov ter sprejetih aktov o zavarovanju
B5. Obrazložitev in utemeljitev ZN
B6. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
B7. Seznam parcel in lastnikov zemljišč
B8. Ocena stroškov za izvedbo ZN
B9. Program opremljanja zemljišč za gradnjo
– Grafični del vsebuje:
C. Kartografski del
C1. Načrt namenske rabe prostora
C2. Načrt ureditvenega območja z načrtom parcelacije
C3. Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor
(2) Odlok o zazidalnem načrtu za športnorekreacijski center Kostanjevica na Krki (v nadaljnjem besedilu: odlok), določa:
– namensko rabo prostora, ureditveno območje zazidalnega načrta in lokacijske pogoje za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja zlasti glede namena, lege, funkcije, velikosti in oblikovanja objektov in njihovo gradnjo in
– zasnovo projektnih rešitev prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe, obveznosti investitorjev in izvajalcev, tolerance ter roke za izvedbo prostorskih ureditev.
(3) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v zazidalnem načrtu.
II. UREDITVENO OBMOČJE
3. člen
(obseg ureditvenega območja)
(1) Območje zazidalnega načrta obsega območje osnovne šole in vrtca ter njunih pripadajočih površin in travniške ter gozdne površine vzhodno in severno od območja šole. Meja zazidalnega načrta poteka na južni strani po robu Gorjanske ceste, nato severno od stanovanjskih hiš, nato pa meja na vzhodni strani poteka vzhodno od potoka in vključuje gozd z zaščitno funkcijo. Za gozdom se meja pomakne rahlo proti zahodu in prečka travnike, ki ležijo severno od obstoječih šolskih površin. Na zahodni strani meja območja poteka po robu lokalne ceste Kostanjevica na Krki – Podbočje. Celotno območje zazidalnega načrta meri 4,5 ha in obsega parcelne, oziroma dele parcel: 431/9 (del), 431/2 (del), 2860/4 (del), 431/8, 1752/2 (del), 1787 (del), 208/1 (del), *205, 208/2 (del), 210, *386, 209/2 (del), 214/2, 216/1, 216/2, 214/3, 214/1, 211, 1747/3 (del), 431/1, 431/3, 431/4 (del), 431/6 (del), 432/1 (del), 431/5, 431/7, 432/2 (del), 432/3 (del), 432/5 (del), 432/6 (del), 432/4, vse k.o. Kostanjevica.
(2) Ta odlok obravnava ureditveno območje treh etap zazidalnega načrta.
(3) Ureditveno območje 1. etape obsega ureditve športnorekreacijskih površin za potrebe osnovne šole in vrtca. V sklopu tega bodo urejeni atletski stadion z igrišči za rokomet, odbojko, utrjene površine za igro z žogo, površine za zbiranje in igranje ter travnate in utrjene površine za igrala. Urejena bodo tudi dodatna parkirišča in izgrajen bo nov servisni objekt. Ob Gorjanski cesti se uredi 5 parkirnih mest za potrebe vrtca.
Ureditveno območje 1. etape zazidalnega načrta je veliko 2,4 ha in vključuje zemljišča oziroma dele zemljišč s parcelnimi številkami: 431/9, 431/2, 431/8, 431/1, 431/3, 431/5, 431/7, 432/2, 432/3, 432/4, 1747/3, 211, 1752/2, *205, 210, *386, 209/2, 214/2, 214/3, 208/1, 208/2, 1787, 214/1, 2860/4, 216/2, 216/1, 216/3, 209/1, vse k.o. Kostanjevica.
(4) Ureditveno območje 2. etape obsega ureditev nogometnega igrišča in dveh tenis igrišč ter spremljajočih tribun za okoli 450 sedežev in servisnega objekta pod tribunami. Urejena bodo tudi dodatna parkirišča za potrebe nogometnega igrišča in manjši objekt za potrebe teniških igrišč. Ureditveno območje 2. etape zazidalnega načrta je veliko 1,1 ha in vključuje zemljišča oziroma dele zemljišč s parcelnimi številkami: 431/9, 431/2, 431/1, 431/4, 431/3, 431/6, 431/5, 432/1, 431/7, 432/2, 432/3, 432/5, 432/4, 432/6, 432/7 in 1747/3, vse k.o. Kostanjevica.
(5) Ureditveno območje 3. etape obsega ureditve zelenih površin na južni strani območja urejanja, kjer so predvidene ureditve za učenje na prostem ter ureditev sprehajalne poti ob potoku na vzhodnem robu urejanja. V tej etapi bodo urejene tudi dodatne tribune z okoli 450 sedeži, servisnim objektom in parkirišči. Ureditveno območje 3. etape zazidalnega načrta je veliko 1,0 ha in vključuje zemljišča oziroma dele zemljišč s parcelnimi številkami: 431/3, 431/5, 432/4, 432/6, 1747/3, 211, 214/1, 214/3, 216/2, 216/1, 222, 217/1, 218/1, 216/4 in 216/3, vse k.o. Kostanjevica.
4. člen
(namenska raba zemljišč)
V skladu z zasnovo organizacije dejavnosti in namenske rabe površin, ki je v opredeljena v Programski zasnovi za športnorekreacijski center Kostanjevica na Krki, se v ureditvenem območju osnovne namenske rabe prostora delijo na površine podrobnejše namenske rabe prostora, in sicer:
– območje javnih programov (nogometni stadion, tenis igrišča in parkirišča),
– območje rekreacijskih, športnih in ostalih zelenih površin za potrebe vrtca in osnovne šole,
– območje urejanja zelenih površin in gozda za potrebe šole in vrtca.
III. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
5. člen
(predvideni posegi na ureditvenem območju)
V okviru zazidalnega načrta so načrtovane naslednje ureditve:
– izgradnja nogometnega igrišča in tenis igrišč s pripadajočimi tribunami, servisnimi objekti in parkirišči,
– ureditev območja za športnorekreacijske dejavnosti vrtca in osnovne šole: atletski stadion z igrišči v osrednjem delu, servisni objekt, igrišče za košarko in rokomet za rekreacijsko igro, zelenica in utrjena površina z igrali ter počivališči, zelenica za učenje na prostem,
– pripadajoča infrastrukturna oprema območja (dostopna cesta in parkirišča ter dostopne poti, elektrika, javna razsvetljava, telefon, vodovod, kanalizacija in ureditve za zbiranje odpadkov).
IV. ČLENITEV OBMOČJA
6. člen
(funkcionalna enota)
Meja funkcionalne enote je določena z mejo ureditvenega območja zazidalnega načrta.
7. člen
(prostorske enote)
Na območju funkcionalne enote so določene tri prostorske enote (PE):
– Prostorska enota 1 (PE 1): območje osnovne šole in vrtca s pripadajočimi športno-rekreacijskimi ureditvami in objekti ter območje forme vive in dostopne ceste;
– Prostorska enota 2 (PE 2): območje javnega programa z nogometnem igriščem in tenis igrišči ter pripadajočimi parkirišči;
– Prostorska enota 3 (PE 3): območje za šolske programe v naravi – gozd in površine za učenje na prostem.
8. člen
(vrste dejavnosti)
(1) V okviru PE 1 in PE 3 se, v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02), dovolijo dejavnosti:
a) Izobraževanje – predšolska vzgoja in osnovnošolsko izobraževanje
b) Druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti: rekreacijske, kulturne in športne dejavnosti; Športna dejavnost, obratovanje športnih objektov.
(2) V okviru PE 2 se, v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02), dovolijo dejavnosti:
a) Druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti: rekreacijske kulturne in športne dejavnosti; Športna dejavnost, obratovanje športnih objektov.
b) Gostinstvo: dejavnost okrepčevalnic.
9. člen
(vrste gradenj oziroma del)
(1) V prostorskih enotah so dovoljene naslednje gradnje:
– ureditev stadiona in igrišč;
– ureditev igral na zelenicah in utrjenih površinah;
– gradnja novih objektov;
– vzdrževalna dela na objektih;
– ureditev infrastrukture, vključno z dostopno cesto in parkirišči.
(2) Na območju zazidalnega načrta so ob upoštevanju določb odloka in drugih predpisov dopustne naslednje gradnje in dela:
– gradnja novih objektov
– rekonstrukcije, nadomestne gradnje, odstranitev objektov, vzdrževanje objektov
– dela, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči
– spremembe namembnosti ter spremembe rabe objektov z omejitvami, ki so navedene v 10. členu.
10. člen
(vrste objektov)
(1) V prostorskih enotah se dovolijo naslednje vrste objektov, ki jih določa Uredba o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03), in so navedene v nadaljevanju.
(2) V prostorskih enotah PE 1 in PE 2 se dovolijo naslednje vrste objektov
Stavbe:
a) Nestanovanjske stavbe:
– stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo,
– druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje.
– samo v PE 2 tudi: gostinske stavbe: gostilne, restavracije in točilnice.
Gradbeni inženirski objekti:
a) Objekti transportne infrastrukture:
– ceste (lokalne ceste in javne poti ter parkirišča).
b) Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi:
– distribucijski cevovodi, distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja (distribucijski cevovodi za pitno vodo, hidranti, cevovodi za odpadno vodo, distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja).
c) Drugi gradbeni inženirski objekti:
– objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas (športna igrišča, drugi gradbeno inženirski objekti za šport rekreacijo in prosti čas).
(3) V prostorski enoti PE 3 se dovolijo naslednje vrste objektov:
Gradbeni inženirski objekti:
a) Objekti transportne infrastrukture
– ceste (lokalne ceste in javne poti ter parkirišča).
b) Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi:
– distribucijski cevovodi, distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja: (distribucijski cevovodi za pitno vodo, hidranti, cevovodi za odpadno vodo, distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja).
(4) V prostorskih enotah PE 1 in PE 2 se dovolijo enostavni objekti na osnovi Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, (Uradni list RS, št. 114/03 in 130/04) (v nadaljevanju: Pravilnik), in sicer: ograje (igriščna ograja), urbana oprema. Dovoljena je tudi sajena živa meja oziroma vrsta strnjeno nasajenega grmičevja.
(5) V prostorskih enotah PE 1 in PE 2 se, za potrebe izvajanja prireditev in v PE 2 tudi za dopolnitev sezonske turistične ponudbe, dovolijo začasni enostavni objekti na podlagi določil Pravilnika in sicer: oder z nadstreškom, pokrit prireditveni prostor (montažni šotor), panoji za oglaševanje, transparenti prek dostopne ceste, skulpture in druga prostorska inštalacija, večnamenski kiosk in montažna sanitarna enota, ter v PE 2 sezonski gostinski vrt. Dimenzije teh objektov ne smejo presegati dimenzij, določenih v Pravilniku. Postavitev začasnih objektov ne sme povzročiti poškodb na športnih površinah in javnih zelenicah.
V. POGOJI ZA URBANISTIČNO, KRAJINSKO IN ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE
11. člen
(oblikovanje pozidave)
(1) Oblikovanje novih objektov v območju naj bo poenoteno z obstoječimi. Pozidava naj bo oblikovana sodobno, enostavno. Vsi novi objekti v območju morajo biti nizki, višine pritličja in ne smejo biti višji od obstoječega objekta (garaže).
(2) Pozidava (razen tribun) naj se v razmerjih, volumnih in oblikovanju fasad ter streh zgleduje po kakovostni obstoječi tipologiji objektov (osnovna šola). Strehe novih objektov naj bodo opečno rdeče (kot streha osnovne šole), fasade naj bodo v svetlih odtenkih zemeljskih barv (oker, opečna, drap ipd.), lahko v kombinaciji s sivimi toni. Strešni nakloni naj bodo usklajeni s streho osnovne šole (30 do 35 stopinj).
(3) Oblikovanje tribun in objektov v sklopu tribun: tribune se zasnujejo v obliki dveh enakih sklopov, po približno 450 sedežev vsak. Oblikovanje tribun naj bo enostavno, barve konstrukcije naj bodo sive, barve sedal pa usklajene z barvami ostalih objektov v območju. V območju pod tribunami se predvidi izraba za pripadajoče servisne programe (sanitarije, garderobe, skladišča za športne rekvizite ipd.). Ti programi se umestijo pod same tribune in kot podaljšek objekta tribun proti dostopnim površinam. Vidna južna fasada objekta naj bo usklajena z objektom tribun in s kakovostnimi obstoječimi fasadami. Streha tega objekta naj bo v obliki tribun oziroma ravne strehe. Fasade naj bo v svetlih odtenkih zemeljskih barv ali v sivih tonih.
(4) Enostavni objekti naj bodo po oblikovanju usklajeni s preostalimi objekti v območju.
(5) Začasni objekti naj bodo tipski, njihova oblika in postavitev ne smeta razvrednotiti kakovosti območja forme vive v PE 1.
12. člen
(gabariti objektov in postavitev v teren)
Na območju PE 1 se predvidi servisni objekt v sklopu šolskih igriščnih površin. Objekt naj bo manjši, pritličen, primerljive velikosti z obstoječim pomožnim objektom. Objekt se postavi z daljšo stranico ob dostopno pot.
Tabela 1: Določila za postavitev servisnega objekta (A)
+----------------------------------------------------------------------------+
|Prostorska enota 1 |
| |
+----+-----------+-------+----------+------+----------+----------------+-----+
| | |Tloris.| Višinski |Skupna| Kota | Tlorisno | |
| Št.|Namembnost |gabarit| gabarit | bruto|pritličja | odstopanje, |Etapa|
|obj.| | v m | | povr.| v m | odstopanje | |
| | | | | v m2 | | kote | |
| | | | | | | pritličja, | |
| | | | | | | drugo | |
| | | | | | | | |
+----+-----------+-------+----------+------+----------+----------------+-----+
| | | | | | | do +, - 30 % | |
| 1 |Servisni | 7 x 15| pritličje| 105 | 152,30 | +,-0,50m(B),(C)| 1 |
| |objekt (A) | | | | | | |
+----+-----------+-------+----------+------+----------+----------------+-----+
(A) V objekt se umestijo naslednji programi, namenjeni interni rabi – za osnovno šolo oziroma vrtec: garderobe, sanitarije, skladišče za športne rekvizite in za vzdrževanje zunanjih športno-rekreacijskih površin.
(B) Odstopanja so dovoljena pri kotah pritličij objektov, če se ob izdelavi projektne dokumentacije podajo racionalnejše rešitve. Dovolijo se odstopanja do +- 0,80 m, v smer napajalnih cest in proti javnim površinam pa (zaradi prilagoditve cestam in drugim mejnim pogojem lokacij) do največ +-0,50 m.
(C) Objekt naj ima dvokapno streho. Pri naklonih dvokapnih strešin se dovolijo odstopanja strešnega naklona od 30 do 35 stopinj.
Tabela 2: Določila za postavitev drugih objektov
+--------------------------------------------------------------------------+
| Prostorska enota 2 |
| |
+----+-------------+-------+---------+-------+---------+-------------+-----+
| | |Tloris.| Višinski|Skupna | Kota | Tlorisno | |
| Št.|Namembnost |gabarit| gabarit | bruto |pritličja| odstopanje, |Etapa|
|obj.| | v m | | povr. | v m | odstopanje | |
| | | | | v m2 | | kote | |
| | | | | | | pritličja, | |
| | | | | | | drugo | |
| | | | | | | | |
+----+-------------+-------+---------+-------+---------+-------------+-----+
| | | | | | | | |
| 2 |Tribune in |4 (+3) |Približno| 96 | 152,00 | do +-30 % | 2 |
| |servisni | x 24 | 4 m | (168) | |+,-0,50 m(D),| |
| |programi v | (C) | | | | (F) | |
| |sklopu | | | | | | |
| |objekta | | | | | | |
| |tribun (A) | | | | | | |
+----+-------------+-------+---------+-------+---------+-------------+-----+
| | | | | | | | |
| 3 |Tribune in |4 (+3) |Približno| 96 | 152,00 | do +-30 % | 3 |
| |servisni | x 24 | 4 m | (168) | |+-0,50 m (D),| |
| |programi v | (C) | | | | (F) | |
| |sklopu | | | | | | |
| |objekta | | | | | | |
| |tribun (A) | | | | | | |
+----+-------------+-------+---------+-------+---------+-------------+-----+
| | | | | | | | |
| 4 |Servisni | 5 x 7 |Pritličje| 35 | 152,00 | do +-30 % | 2 |
| |objekt za | | | | |+-0,50 m (D) | |
| |potrebe | | | | | (E) | |
| |tenis igrišč | | | | | | |
| |(B) | | | | | | |
+----+-------------+-------+---------+-------+---------+-------------+-----+
(A) V objekt pod tribunami se umestijo naslednji programi, namenjeni odprti, javni rabi: garderobe, (javne) sanitarije, skladišče za športne rekvizite in za vzdrževanje zunanjih športno – rekreacijskih površin, prodaja kart, gostinski del ipd.
(B) V servisni objekt pri tenis igriščih se umestijo naslednji programi, namenjeni odprti, javni rabi: manjša garderoba in sanitarije, skladišče za športne rekvizite in za vzdrževanje zunanjih športno ter manjši gostinski del ipd. Sicer se za potrebe tenis igrišč uporabljajo servisne površine v sklopu tribun.
(C) Tlorisni gabarit objekta, ki je pod tribunami, je možno izrabiti v širini približno 4 m, za zagotovitev zadostne površine objekta za želene programe se lahko tlorisno objekt podaljša do javnih površin (proti pločniku na jugu). Največja širina objekta je lahko 7 m.
(D) Odstopanja so dovoljena pri kotah pritličij objektov, če se ob izdelavi projektne dokumentacije podajo racionalnejše rešitve. Dovolijo se odstopanja do +-0,80 m, v smer napajalnih cest in proti javnim površinam pa (zaradi prilagoditve cestam in drugim mejnim pogojem lokacij) do največ +-0,50 m.
(E) Objekt naj ima dvokapno streho. Pri naklonih dvokapnih strešin se dovolijo odstopanja strešnega naklona od 30 do 35 stopinj.
(F) Na tribunah naj se uredijo ustrezne ograje za zagotovitev varnosti. Čelna stena tribun se lahko uredi v celoti kot oporni zid, pri čemer naj se arhitekturno oblikuje (pobarva, oblikuje z utori ipd.) ali pa se čelna stena uredi le do višine stranske ograje na tribunah.
13. člen
(oblikovanje zunanjih površin in opreme)
(1) Na območju PE 1 se uredijo športne in rekreacijske ter parkirne površine za potrebe osnovne šole in vrtca v naslednjih velikostih in izvedbah obrabnega sloja:
Tabela 3: Določila za ureditve v PE 1
+-----------------------------+--------------------------------------------+
|Ureditev, objekt (število) | |
| | |
+-----------------------------+--------------------------------------------+
|Velikost, izvedba | |
| | |
+-----------------------------+--------------------------------------------+
|Atletska steza, krožna | 4 x 220 m, tartan|
| | |
+-----------------------------+--------------------------------------------+
|Atletska steza, sprint | 70 m, tartan|
| | |
+-----------------------------+--------------------------------------------+
|Košarkarsko igrišče (2) | 24 m x 13 m, asfalt|
| | |
+-----------------------------+--------------------------------------------+
|Rokometno igrišče (1) | 28 m x 44 m, asfalt|
| | |
+-----------------------------+--------------------------------------------+
|Igrišče za odbojko (1) | 22 m x 13 m, asfalt (tartan)|
| | |
+-----------------------------+--------------------------------------------+
|Skok v daljino | mivka|
| | |
+-----------------------------+--------------------------------------------+
|Parkirna mesta | 35, asfalt|
| | |
+-----------------------------+--------------------------------------------+
|Površina za igro šolskih | 320 m2 (tlakovano, asfalt in zelenica – v|
|otrok | razmerju 1:1)|
| | |
+-----------------------------+--------------------------------------------+
|Travna površina z igrali za | 620 m2|
|šolarje | |
| | |
+-----------------------------+--------------------------------------------+
|Novi del igrišča ob vrtcu | 650 m2 (trava)|
| | |
+-----------------------------+--------------------------------------------+
(2) Atletske steze in igrišča znotraj njih se uredijo na koti +152.50 m nv, oziroma na koti, ki zagotavlja varstvo pred visokimi vodami. Celotno območje se delno zatravi, delno pa tlakuje. Športne površine se izvedejo v asfaltu in v tartanu. Dovolijo se odstopanja v razmerju med tlakovanimi in zatravljenimi površinami za max 20%.
Površine za igro in razgibavanje šolarjev se od športnih površin na južni strani ločijo z varovalno mrežno ograjo. Na severni strani se te ureditve ločijo od parkirnih površin z živico.
(3) Uredijo se dostopne poti (tlakovci ali asfalt), namesti se drobna urbana oprema, ki je iz trpežnih, vsaj deloma naravnih materialov (koši za smeti, klopi, mize, luči). Pri izbiri drobne urbane opreme se uporabi opremo sodobnejših, gladkih, enostavnih oblik. Na travnati površini in na ploščadi se uredijo igrala, ki se namenijo različnim starostnim skupinam, od enostavnejših (npr. gugalnice) do bolj kompleksnih (plezala, igralni stolpi). Materiali, ki se uporabijo za igrala so večinoma naravni (les, rastlinska vlakna, kovina), deloma pa tudi iz umetnih mas (plastika). Vsi materiali in način izvedbe igral morajo zagotavljati varno igro in enostavno vzdrževanje.
(4) Novo urejene površine za potrebe vrtca se od ostalih površin, ki so namenjene potrebam šolarjev, z živico in mrežo ločijo od ostalih površin. Na območju novih ureditev ob vrtcu se uredi nov relief v obliki manjših zatravljenih tumulusov in nova igrala. Ohranja se vsa vitalna grmovna in drevesna vegetacija, ki je ni nujno odstraniti zaradi novih ureditev, dodatno se zasadi nova drevesna avtohtona vegetacija listavcev (npr. beli gaber, javor, hrast). V živicah se uporabi listnate grmovnice, ki jih je možno oblikovati z rezjo (npr. bukev, gaber, deutzia).
(5) Skuplture forme vive, ki jih bo potrebno zaradi novih ureditev prestaviti, se namesti na večjo travnato površino severno od šole, kjer se jih ustrezno prezentira.
(6) Na območju PE 2 na severni strani se uredijo javne športne površine s pripadajočimi ureditvami. Športne in rekreacijske ter parkirne površine se uredijo v naslednjih velikostih in izvedbah obrabnega sloja:
Tabela 4: Določila za ureditve v PE 2
+--------------------------+-------------------+
|Ureditev, objekt (število)| |
| | |
+--------------------------+-------------------+
|Velikost, izvedba | |
| | |
+--------------------------+-------------------+
|Nogometno igrišče (1) | 90 m x 45 m, trava|
| | |
+--------------------------+-------------------+
|Tenis igrišči (2) |18 m x 36 m, tartan|
| | |
+--------------------------+-------------------+
|Parkirna mesta | 45, asfalt|
| | |
+--------------------------+-------------------+
|Parkirna mesta za avtobuse| 4, asfalt|
| | |
+--------------------------+-------------------+
(7) Nogometno igrišče se zaradi varovanja pred visokimi vodami uredi na koti 152,00 m nv, oziroma na koti, ki zagotavlja varstvo pred visokimi vodami. Nogometno igrišče se zaradi kontroliranega vstopa na igrišče in zaradi same izvedbe tekem ogradi z mrežno ograjo višine 4,5 m. Ogradita se tudi tenis igrišči. Ograja je kovinska mreža, barvana v nesvetleči barvi (siva ali zelena).
(8) Na območju PE 3 se v zadnji etapi urejanja uredi prostor za učenje na prostem, ki je delno tlakovan, večinoma pa travnat. Uredijo se dostopne poti (tlakovci ali asfalt), namesti se drobna urbana oprema, ki je iz trpežnih, vsaj deloma naravnih materialov (koši za smeti, klopi, mize, luči). Pri izbiri drobne urbane opreme se uporabi opremo sodobnejših, gladkih, enostavnih oblik. Prostor za učenje je v celoti velik 2.160 m2. Ohranja se vsa vitalna grmovna in drevesna vegetacija, gozd z zaščitno funkcijo. Zasadi se tudi nova drevesna in grmovna avtohtona vegetacija listavcev (npr. beli gaber, javor, hrast, šipki, viburnumi, dreni).
14. člen
(velikost in oblika gradbenih parcel)
Predlog nove parcelacije zemljišč je prikazan v grafičnem delu zazidalnega načrta. Velikost in oblika gradbenih parcel temelji na na bodočih ureditvah, ki so funkcionalno zaokrožene. Parcelacija je spremenjena zaradi zagotovitve čim bolj racionalne izrabe prostora za pozidavo in nove zunanje ureditve.
15. člen
(druga merila in pogoji)
Za enostavne objekte na območju zazidalnega načrta veljajo določila Pravilnika, če s tem odlokom ni drugače določeno.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, VODOVODNE IN DRUGE KOMUNALNE INFRASTRUKTURE
16. člen
(prometno omrežje – ceste in parkirišča)
(1) Znotraj zazidalnega načrta je predvidena ureditev dostopne ceste, ki se situativno in niveletno navezuje na obstoječo lokalno cesto Kostanjevica na Krki – Podbočje.
(2) Odvodnjavanje meteornih vod s cestišča je omogočeno z ustreznimi prečnimi in vzdolžnimi skloni. Minimalni prečni sklon ceste je 2.5%.
Normalni prečni profil dostopne ceste znaša:
+------------------+-------------------+
|– vozni pas |2 x 2.75m = 5.50m |
| | |
+------------------+-------------------+
|– bankina |1 x 1,00m = 1,00m |
| | |
+------------------+-------------------+
|– obstoječ pločnik|1 x 2,50m = 2,50m |
| | |
+------------------+-------------------+
|– bankina |1 x 0,50m = 0,50m |
| | |
+------------------+-------------------+
|SKUPAJ | 9.50m |
+------------------+-------------------+
(3) Skupne oziroma javne parkirne površine za osebna vozila ter avtobuse se izvedejo ob dostopni cesti. Predvidena je izvedba 4 parkirišč za BUS ter 80 parkirnih mest za osebna vozila.
17. člen
(komunalna in energetska infrastruktura)
Vsa komunalna infrastruktura, ki je predvidena v območju urejanja, se izvede podzemno in poteka v območju obstoječih oziroma načrtovanih dostopnih poti.
18. člen
(elektroenergetsko omrežje)
Preskrba dela območja zazidalnega načrta z električno energijo je omogočena iz obstoječe transformatorske postaje, ki je nameščena na drogu moči 250 kVA, 20kV/0,4 kV in ki bo po potrebi zamenjana s kompaktno pločevinasto trafo postajo moči P = 400 kVA. Na novo se izvedejo NN 0,4 kV razvodi v kabelski kanalizaciji, ki omogoča tudi napeljavo kabla za multimedijske storitve.
19. člen
(javna razsvetljava)
Predvidena je klasična javna razsvetljava kot dopolnilo obstoječi. Svetilke in drogovi se enostransko namestijo v medsebojnem odmiku do 30 m. Izberejo se svetlobne armature in drogovi enostavnih, gladkih oblik, sodobnejšega oblikovanja. Z javno razsvetljavo se opremijo dostopne poti, parkirišča in igrišča. Novo predvidene svetilke se priključijo na obstoječi razvod javne razsvetljave. Igrišča za nogomet in tenis se opremita z reflektorsko osvetlitvijo v nivoju osvetlitve E = 150 lx, kar zadovoljuje rekereativno igro. V obeh primerih je ta razsvetljava vezana na interne meritve.
20. člen
(telekomunikacijsko omrežje)
Ob robu območja poteka obstoječe krajevno TK omrežje. Obstoječe telefonske vode in eventualne nove priključke znotraj cone se predvidi s kablom položenim v kabelsko kanalizacijo, ki omogoča tudi napeljavo kabla za multimedijske storitve. Predvidena je potreba po šestih paricah za potrebe športnorekreacijskega centra.
21. člen
(vodovod)
Oskrba s pitno vodo bo zagotovljena z izvedbo vodovodnega omrežja in navezavo na obstoječe omrežje. Poleg porabe vode za sanitarne namene so pri dimenzioniranju zunanjega omrežja upoštevane potrebe požarnega varstva, kar znese 10 l/s vode in minimalno dimenzijo zunanjih vodov DN 100, na katere so priključeni tudi hidranti DN 80. Hidranti bodo nadzemni DN 80. Obstoječ vododvod PE DN 63, na katerega so priključena naselja Slinovce in Karlče, ki poteka znotraj območja zazidalnega načrta, se nadomesti z DLTŽ DN 100, situativno pa poteka ob lokalni cesti Kostanjevica na Krki – Podbočje.
22. člen
(kanalizacija, odvodnjavaje in odpadki)
(1) Predvidena je izvedba kanalizacijskega omrežja v ločenem sistemu. Komunalna odpadna voda se priključi na obstoječ kanalizacijski sistem, padavinske odpadne vode pa se odvajajo po terenu, oziroma v potok na vzhodnem robu območja. V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba predvideti ustrezne tehnične rešitve za odvodnjavanje športnih površin in v soglasju z ustreznimi strokovnimi službami določiti ustrezno višino nasutja na območju nogometnega igrišča in igrišč za tenis.
(2) Na območju urejanja se zbiranje odpadkov uredi s postavitvijo posod za odpadke. Lokacije, število, tip in vrsto posod za odpadke določi upravljalec odvoza skupaj z investitorjem. Odjemna mesta so lahko oddaljena največ 5 m od transportne poti vozila za odvoz odpadkov. Predviden je odvoz odpadkov in posebnih odpadkov v občinsko deponijo.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE IN KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNE RABE NARAVNIH DOBRIN
23. člen
(tla)
(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine ter deponije se uporabijo infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna.
(2) Pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je treba preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. S teh površin je potrebno preprečiti tudi odtekanje vod na kmetijsko obdelovalne površine. Treba je predvideti nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi zaradi nezgod na tehnoloških površinah.
(3) Prst se odstrani in deponira ter uporabi za sanacijo degradiranih tal ter za urejanje zelenih in rekreacijskih površin. Prst se odstrani in premesti na drugo lokacijo tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom. Pri tem ne sme priti do mešanja mrtvice in živice, ki ne sme biti deponirana v kupih višjih od 1,20 m.
24. člen
(usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja)
(1) Med gradnjo in po izgradnji načrtovanih objektov in ureditev je treba zagotoviti ukrepe za varstvo pred onesnaženjem zraka ter tal in vode, predvsem pa rešitve za odvodnjavanje vod s cestnih in parkirnih površin, tako da bo preprečeno neposredno odtekanje onesnažene komunalne vode v tla, podtalje in površinske vode. Hrup in emisije v zrak, ki bodo povzročeni med gradnjo in med obratovanjem, morajo ostati pod normativno določenimi ravnmi.
(2) Med izvedbo načrtovanih posegov je treba zagotoviti, da med gradnjo in po končanih ureditvah ne bo prišlo do poslabšanja razmer v obstoječem delu naselja zaradi zastajanja padavinske vode, ki je že opazno na površinah na robu naselja.
25. člen
(ohranjanje narave in kulturne dediščine)
Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot in zavarovanih območij, v severnem delu pa predvidena prostorska ureditev posega v posebno varstveno območje Krakovski gozd – Šentjernejsko polje (SI 5000012). Po navedbah Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana območje urejanja leži v skrajnem jugovzhodnem delu kulturnega spomenika Kostanjevica na Krki – Mestno jedro (EŠD 265).
26. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Za zmanjšanje hrupa v v času gradnje je treba zagotoviti, da bo med gradnjo uporabljena gradbena mehanizacija novejšega datuma in opremljena s certifikati o zvočni moči, ki ne smejo presegati predpisanih vrednosti. Pri transportu naj se uporabljajo čim manj hrupna vozila. Vsa hrupna dela naj se po možnosti izvajajo samo med 7. in 19. uro. Zvočni signali na gradbišču naj se uporabljajo le v nujnih primerih, motorji strojev pa naj brez potrebe ne obratujejo v prostem teku.
(2) Po izgradnji se območje zazidalnega načrta obravnava kot mešano poslovno-stanovanjsko območje, ki po Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni RS, št. 105/05) spada v III. območje varstva pred hrupom, kjer ravni hrupa ne smejo preseči mejnih dnevnih (60db) in nočnih ravni hrupa (50db). Izvedba športnorekreativnih prireditev mora biti, razen če ni organizirana kot program šole in vrtca, vezana na čas izven trajanja varstva otrok v vrtcu in trajanja pouka.
(3) Pri projektiranju in izvedbi objektov so investitorji dolžni upoštevati tudi Zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju /ZVPH/ (Uradni list RS, št. 41/04), Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) in Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04).
27. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Pri načrtovanju nove zazidave in vseh zaradi nje potrebnih ureditev je treba upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, št. 18/63) za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli – Cancan – Seiberg.
(2) Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred posledicami naravnih in drugih nesreč ter pred vojnimi dejstvovanji glede na določbe Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) ni potrebno predvideti.
VI. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ
28. člen
Zemljišča, ki pred izvedbo objektov in ureditev po tem zazidalnem načrtu in med izvedbo posameznih etap gradnje ne bodo zazidana oziroma urejena, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.
VII. ETAPNOST IZVEDBE
29. člen
(1) Ureditve, ki jih določa zazidalni načrt, se lahko izvedejo v naslednjih etapah:
– etapa 1: ureditev športnorekreacijskih površin ter zelenih površin za potrebe šole in vrtca s pripadajočo infrastrukturo in parkirišči,
– etapa 2: izgradnja nogometnega igrišča z delom tribun in servisnega objekta s potrebno infrastrukturo in parkirišči,
– etapa 3: ureditev preostalih zelenih površin za potrebe učenja na prostem in dograditev tribun pri nogometnem igrišču.
(2) Etape gradnje in ureditve športnorekreacijskih površin predstavljajo funkcionalno zaključene celote in se lahko gradijo ločeno ali sočasno.
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
30. člen
(1) Prej oziroma najkasneje sočasno z gradnjo objektov, predvidenih v različnih fazah, se morajo izvesti primarni komunalni vodi. Obratovanje objektov pred dogradnjo komunalne opreme območja ni dovoljeno.
(2) Organizacija gradbišča je omejena na območje posega. Za potrebe gradbišča se uporabljajo že obstoječe komunikacije in ureja čim manj novih dovoznih poti. Obveznosti investitorja in izvajalca v času gradnje so tudi:
– zagotovitev ustreznega odvijanja motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti;
– ustrezna ureditev cest in poti, ki bodo služile obvozu ali transportu med gradnjo pred začetkom del, po končani gradnji pa sanacija morebiti nastalih poškodb;
– ustrezna zaščita obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav in drugih objektov ter površin, ki se ohranjajo, po končani gradnji pa sanacija morebiti nastalih poškodb;
– v primeru nezgode zagotovitev takojšnjega ukrepanja za to usposobljenih delavcev.
IX. TOLERANCE
31. člen
(dovoljena odstopanja)
(1) Odstopanja od določil tega zazidalnega načrta so dovoljena v tlorisnih gabaritih objektov skladno z 12. členom do +-30%. Skladno s tem so dovoljena odstopanja pri skupni bruto površini objektov. Pri ureditvi površin za športnorekreacijske in izobraževalne namene se v razmerju med zatravljenimi in tlakovanimi površinami dovolijo tolerance do največ 20%.
(2) Odstopanja so dovoljena tudi pri kotah pritličij objektov, če se ob izdelavi projektne dokumentacije podajo racionalnejše rešitve. Dovolijo se odstopanja do +-0,80 m, v smer napajalnih cest in proti javnim površinam pa (zaradi prilagoditve cestam in drugim mejnim pogojem lokacij) do največ +-0,50 m. Pri naklonih dvokapnih strešin se dovolijo odstopanja strešnega naklona od 30 do 35 stopinj.
(3) Pri realizaciji zazidalnega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem zazidalnim načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Dovoljena so odstopanja glede zasaditev, pri čemer se obseg in vrsta odstopanja uskladita na gradbišču na podlagi projektantskega nadzora odgovornega vodje projekta ter krajinskega arhitekta.
(4) Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.
(5) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo biti vse kote objektov in naprav natančno določene. Dopustna so manjša odstopanja od kot, navedenih v tem zazidalnem načrtu, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna v skladu z določbami prvega in drugega odstavka tega člena.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
32. člen
(občinski prostorski akti)
Z dnem uveljavitve tega odloka se za ureditveno območje obravnavanega zazidalnega načrta šteje, da prenehajo veljati naslednji prostorski akti:
– odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območje občine Krško (Uradni list RS, št. 75/96, 73/00, 101/01 in 15/05; 25/06 – obvezna razlaga),
– odlok o ureditvenem načrtu Mestno jedro Kostanjevica (Uradni list RS, št. 12/95 in 97/01).
33. člen
(1) Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom pri notranji organizacijski enoti občinske uprave, pristojni za urejanje prostora in Krajevni skupnosti mesta Kostanjevica na Krki.
(2) Nadzor nad izvajanjem zazidalnega načrta opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
34. člen
(veljavnost)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Šifra: 350-05-14/2005-O502
Krško, dne 19. junija 2006
Župan
Občine Krško
Franc Bogovič l.r.
