Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1G), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 23. junija 2006.

V Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 104/05 – uradno prečiščeno besedilo) se za 1. členom doda novi 1.a člen, ki se glasi:

(1) S tem zakonom se v slovenski pravni red prenašajo naslednje direktive:
1. Direktiva Sveta 79/7/EGS z dne 19. decembra 1978 o postopnem izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zadevah socialne varnosti (UL L št. 6 z dne 10. januarja 1979, str. 24);
2. Direktiva Sveta 80/987/EGS z dne 20. oktobra 1980 o približevanju zakonodaje držav članic o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti njihovega delodajalca (UL L št. 283 z dne 28. oktobra 1980, str. 23);
3. Direktiva Sveta 86/378/EGS z dne 24. julija 1986 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v poklicnih sistemih socialne varnosti (UL L št. 225 z dne 12. avgusta 1986, str. 40);
4. Direktiva Sveta 86/613/EGS z dne 11. decembra 1986 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki se ukvarjajo z dejavnostjo, vključno s kmetijstvom, ali pa so samozaposleni, ter o varstvu samozaposlenih žensk med nosečnostjo in materinstvom (UL L št. 359 z dne 19. decembra 1986, str. 56);
5. Direktiva Sveta 96/34/ES z dne 3. junija 1996 o okvirnem sporazumu o starševskem dopustu, sklenjenem med UNICE, CEEP in ETUC (UL L št. 145 z dne 19. junija 1996, str. 4);
6. Direktiva Sveta 96/97/ES z dne 20. decembra 1996 o spremembah Direktive 86/378/EGS o uresničevanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v poklicnih sistemih socialne varnosti (UL L št. 46 z dne 17. februarja 1997, str. 20);
7. Direktiva Sveta 98/49/ES z dne 29. junija 1998 o zaščiti pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlenih in samozaposlenih oseb, ki se gibljejo v Skupnosti (UL L št. 209 z dne 15. julija 1998, str. 46);
8. Direktiva Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (UL L št. 180 z dne 19. julija 2000, str. 22);
9. Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (UL L št. 303 z dne 2. decembra 2000, str. 16);
10. Direktiva 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov (UL L št. 82 z dne 22. marca 2001, str. 16);
11. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/41/ES z dne 3. junija 2003 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L št. 235 z dne 23. septembra 2003, str. 10).
(2) S tem zakonom se ureja izvajanje naslednjih uredb:
1. Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti (UL L št. 149 z dne 5. julija 1971, str. 2);
2. Uredba Sveta (EGS) št. 574/72 z dne 21. marca 1972 o določitvi postopka za izvajanje Uredbe (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti (UL L št. 74 z dne 27. marca 1972, str. 1);
3. Uredba Sveta (ES) št. 3604/93 z dne 13. decembra 1993 o opredelitvi pojmov za uporabo prepovedi privilegiranega dostopa iz člena 104.a Pogodbe (UL L št. 332 z dne 31. decembra 1993, str. 4);
4. Uredba Sveta (ES) št. 1223/98 z dne 4. junija 1998 o spremembi Uredbe (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti, ter Uredbe (EGS) št. 574/72 o določitvi postopka za izvajanje Uredbe (EGS) št. 1408/71 (UL L št. 168 z dne 13. junija 1998, str. 1);
5. Uredba Sveta (ES) št. 1606/98 z dne 29. junija 1998 o spremembah Uredbe (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti, in Uredbe (EGS) št. 574/72 o določitvi postopka za izvajanje Uredbe (EGS) št. 1408/71 zaradi razširitve njune veljavnosti na posebne sisteme za javne uslužbence (UL L št. 209 z dne 25. julija 1998, str. 1).«.

V tretjem odstavku 296. člena se tretja alinea spremeni tako, da se glasi:
»– razčlenitev zavarovalne premije za posamezne nevarnosti,«.
V četrtem odstavku se druga alinea spremeni tako, da se glasi:
»– določila, ki sestavljajo izjavo o naložbeni politiki iz 298.a člena tega zakona,«.
Četrta alinea se spremeni tako, da se glasi:
»– najvišjo višino stroškov, ki jih zaračunava izvajalec pokojninskega načrta,«.

V prvem odstavku 297. člena se beseda »katere« nadomesti z besedo »katerega«.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Pokojninski načrt iz četrtega odstavka tega člena se vpiše v register, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za delo.«.

Za 298. členom se dodajo novi 298.a člen, 298.b člen in 298.c člen, ki se glasijo:

(1) Izvajalec pokojninskega načrta iz 297. člena tega zakona (v nadaljevanju: izvajalec pokojninskega načrta) mora sprejeti izjavo o naložbeni politiki in jo posredovati nadzornemu organu iz prvega ali drugega odstavka 377. člena tega zakona.
(2) Izjava iz prejšnjega odstavka mora vsebovati zlasti:
– največje dopustne izpostavljenosti iz prvega odstavka 306.č člena tega zakona,
– razporeditev naložb glede na vrsto in trajanje obveznosti,
– načela in obseg odstopanja od razporeditve (taktična razporeditev),
– določitev posameznih vrst tveganj,
– opis postopkov za obvladovanje posameznih vrst tveganj,
– metode ocenjevanja tveganj,
– predvideno izpostavljenost članov oziroma zavarovancev vrstam tveganj iz četrte alinee tega odstavka.
(3) Izvajalec pokojninskega načrta mora izjavo o naložbeni politiki preveriti in po potrebi spremeniti vsaj vsaka tri leta. O tem mora obvestiti pristojni organ iz prvega ali drugega odstavka 377. člena tega zakona.
(4) Izvajalec pokojninskega načrta lahko kadarkoli ob predhodnem soglasju nadzornega organa iz prvega ali drugega odstavka 377. člena tega zakona izjavo o naložbeni politiki spremeni.
(5) V primeru spremembe izjave o naložbeni politiki glede prve in druge alinee drugega odstavka tega člena, mora izvajalec pokojninskega načrta najmanj 30 dni pred začetkom uporabe spremenjene naložbene politike o tem predhodno obvestiti zavarovance pokojninskega načrta, na katere se izjava nanaša.
(6) Podrobnejšo vsebino izjave o naložbeni politiki predpiše Agencija.

(1) Izvajalec pokojninskega načrta mora članu oziroma zavarovancu enkrat letno po stanju na dan 31. decembra posameznega leta izdati:
– potrdilo o številu enot premoženja, vpisanih na posameznih osebnih računih individualnega in kolektivnega zavarovanja člana oziroma zavarovanca, in obračun vplačanih premij v tem letu tega pokojninskega načrta;
– obračun vplačanih premij kolektivnega zavarovanja v posameznem letu in vrednost sredstev na računu člana oziroma zavarovanca, ki so posledica delodajalčevega financiranja, tudi delodajalcu;
– informacije o ciljni višini pričakovane dodatne starostne pokojnine na podlagi enotnih pravil in predpostavk, ki jih določi minister, pristojen za delo;
– obvestilo o vseh spremembah pokojninskega načrta v preteklem letu.
(2) Posamezno potrdilo iz prejšnjega odstavka je legitimacijski papir za uveljavljanje pravic iz prostovoljnega dodatnega zavarovanja ter za uveljavljanje davčnih olajšav.
(3) Izvajalec pokojninskega načrta mora enkrat letno izdati:
– povzetek letnega poslovnega poročila izvajalca pokojninskega načrta članom oziroma zavarovancem;
– revidirano letno poročilo delodajalcu, ki financira pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja.
(4) Izvajalec pokojninskega načrta iz 297. člena tega zakona mora ob rednem prenehanju zavarovanja članu oziroma zavarovancu posredovati informacijo o pravicah iz naslova zavarovanja in možnostih izplačila.

Na zahtevo člana oziroma zavarovanca mu mora izvajalec pokojninskega načrta omogočiti dostop do:
– izjave o naložbeni politiki iz 298.a člena tega zakona,
– revidiranega letnega poročila izvajalca pokojninskega načrta, katerega član je zavarovanec,
– informacije o dejanski izpostavljenosti tveganju pokojninskega načrta,
– informacije o ciljni višini pričakovane dodatne starostne pokojnine na podlagi enotnih pravil in predpostavk, ki jih določi minister, pristojen za delo,
– informacije o pravicah v primeru prenehanja zaposlitve in možnostih prenosa sredstev v drug pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja.«.

300. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Premija prostovoljnega dodatnega zavarovanja se določi in plačuje za koledarski mesec, lahko pa se plača tudi v višini polletne ali celoletne premije, če je tako določeno s pokojninskim načrtom.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se za obdobje koledarskega leta lahko plačajo tudi dodatne premije v enkratnem znesku, če je tako določeno s pokojninskim načrtom.«.

V 306. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja iz prvega odstavka 297. člena tega zakona lahko izvajajo tudi izvajalci pokojninskega načrta, ustanovljeni po predpisih ene od držav članic EU (v nadaljevanju: držav članic) in v državi, v kateri ima institucija svoj uradni sedež in svojo glavno upravo ali, če nima sedeža, svojo glavno upravo (v nadaljevanju: matična država članica) opravljajo posle dodatnega pokojninskega zavarovanja.«.

306.a člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Izvajalec pokojninskega načrta, ki že izvaja vsaj en pokojninski načrt, vpisan v poseben register po 370. členu tega zakona, sme svojo dejavnost razširiti na ozemlje vseh držav članic. V drugi državi članici sme izvajati samo pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja.
(2) Preden izvajalec pokojninskega načrta začne izvajati pokojninski načrt v drugi državi članici, mora pri ministru, pristojnem za delo, pridobiti predhodno dovoljenje za opravljanje te dejavnosti v državi, katere socialno in delovno pravo, ki je merodajno za področje poklicnega pokojninskega zavarovanja, se uporablja za odnos med ustanoviteljskim podjetjem in člani (v nadaljevanju: gostiteljska država članica). V svoji prošnji za izdajo dovoljenja po prejšnjem stavku mora izvajalec pokojninskega načrta posredovati naslednje informacije:
– ime države članice oziroma držav članic, v katerih namerava opravljati dejavnosti dodatnega pokojninskega zavarovanja,
– ime podjetja ali drugega subjekta, ki plačuje prispevke v institucijo za poklicno pokojninsko zavarovanje, ne glede na to, ali to podjetje ali ta subjekt vključuje eno ali več pravnih ali fizičnih oseb, ki delujejo kot delodajalci ali samozaposleni, ali pa se sestoji iz poljubne kombinacije teh možnosti (v nadaljevanju: ustanoviteljsko podjetje), in
– glavne značilnosti pokojninskega načrta, ki ga izvaja za ustanoviteljsko podjetje.
(3) Po prejemu prošnje iz prejšnjega odstavka minister, pristojen za delo, v treh mesecih posreduje informacije iz prejšnjega odstavka pristojnemu nadzornemu organu gostiteljske države članice in o tem obvesti izvajalca pokojninskega načrta. To stori, če ni nikakršnega dvoma o upravljavskih in organizacijskih vidikih ali finančnem stanju izvajalca pokojninskega načrta in ugledu ter poklicnih kvalifikacijah ali izkušnjah vodstvenega osebja glede na združljivost z dejavnostmi, načrtovanimi v gostiteljski državi članici.
(4) Izvajalec pokojninskega načrta lahko začne opravljati posle iz dodatnega pokojninskega zavarovanja v drugi državi članici šele, ko pristojni organi gostiteljske države članice ministra, pristojnega za delo, seznanijo s predpisi, ki urejajo delovna razmerja in socialno varnost, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju pokojninskega načrta v navedeni državi. Ne glede na prvi stavek tega odstavka lahko izvajalec pokojninskega načrta začne opravljati dejavnosti po preteku petih mesecev, potem ko je izvajalec pokojninskega načrta naslovil prošnjo iz drugega odstavka tega člena, vendar mora upoštevati predpise, ki urejajo delovna razmerja in socialno varnost v gostiteljski državi članici.
(5) Izvajalec pokojninskega načrta se ob začetku izvajanja pokojninskega načrta kolektivnega zavarovanja v drugi državi članici vpiše v posebno evidenco, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za delo (v nadaljnjem besedilu: evidenca izvajalcev pokojninskega načrta). V evidenco se za vsakega izvajalca pokojninskega načrta in za vsak pokojninski načrt vpišejo podatki o državi članici, v kateri se kolektivno zavarovanje izvaja, podatki o ustanoviteljskem podjetju, za katerega izvajalec pokojninskega načrta izvaja pokojninski načrt, in glavne značilnosti pokojninskega načrta, ki ga izvaja.
(6) Če pristojni organ gostiteljske države članice pri opravljanju dejavnosti slovenskega izvajalca pokojninskega načrta odkrije nepravilnosti, kot je to določeno v prvem odstavku tega člena, in o tem obvesti ministra, pristojnega za delo, ta ob sodelovanju z ostalimi nadzornimi organi iz 377. člena tega zakona in v sodelovanju s pristojnim organom gostiteljske države članice sprejme vse potrebne ukrepe, s katerimi se zagotovi odprava kršitev.«.

Za 306.a členom se dodajo novi 306.b člen, 306.c člen, 306.č člen, 306.d člen, 306.e člen, 306.f člen, 306.g člen, 306.h člen, 306.i člen, 306.j člen, 306.k člen in 306.l člen, ki se glasijo:

(1) Po prejemu prošnje iz tretjega odstavka prejšnjega člena s strani pristojnega organa v eni od držav članic, minister, pristojen za delo, v roku dveh mesecev ta organ seznani z določbami tega zakona, ki urejajo kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje, razen določb, ki se nanašajo na naložbeno politiko.
(2) Izvajalec pokojninskega načrta iz druge države članice sme začeti opravljati posle na ozemlju Republike Slovenije, ko ga pristojni organ matične države članice seznani z določbami iz prejšnjega odstavka. V kolikor ga pristojni organ matične države članice ne seznani v petih mesecih od prejema prošnje, lahko izvajalec prične z opravljanjem dejavnosti brez odobritve.
(3) Nadzor nad izvajanjem dejavnosti izvajalca pokojninskega načrta iz druge države članice na ozemlju Republike Slovenije opravljajo pristojni organi iz 377. člena tega zakona. Ob odkritju nepravilnosti pri poslovanju tujega izvajalca pokojninskega načrta na območju Republike Slovenije, pristojni nadzorni organi iz 377. člena tega zakona o tem nemudoma obvestijo pristojni organ matične države članice.
(4) Če pristojni organ matične države članice ne zagotovi odprave kršitev ali sprejme nezadostne ukrepe za njihovo odpravo, lahko pristojni nadzorni organ iz 377. člena tega zakona po predhodni obvestitvi pristojnega organa matične države članice sprejme ustrezne ukrepe za odpravo kršitev.

Izvajalec pokojninskega načrta mora skrbeti, da je upravljanje s premoženjem skladno z načeli preudarnosti, predvsem da:
– se sredstva nalagajo v največjo in izključno korist zavarovancev,
– se sredstva upravljajo v skladu s pričakovanimi ekonomskimi gibanji in dovoljenim odstopanjem od razporeditve naložb, opredeljene v izjavi iz 298.a člena tega zakona,
– so naložbe, glede na opredeljeno naložbeno politiko, primerno razpršene, in sicer tako znotraj posameznih naložbenih razredov kot med njimi,
– se z vrstami in strukturo naložb zagotavlja najbolj ugodno možno razmerje med donosnostjo in tveganjem, ob upoštevanju likvidnosti,
– se posamezne naložbe presojajo glede na doprinos k tveganju v dobro razpršenem premoženju, in ne samostojno,
– so sredstva v upravljanju po vrstah in strukturi skladna z dospelostmi pričakovanih bodočih obveznosti,
– so je valutna sestava sredstev v upravljanju skladna z valutno sestavo pričakovanih bodočih obveznosti,
– se pri razporeditvi sredstev s pomočjo metod obvladovanja tveganja iz 306.i člena tega zakona oceni in pretehta vpliv novih naložb na celotno premoženje pokojninskega načrta, predvsem z vidika razmerja med donosnostjo in tveganjem,
– se preudarno omejuje pretirano izpostavljenost celotnih naložb do posamezne vrste naložb, posameznega izdajatelja in posamezne skupine izdajateljev.

Celotno premoženje je dovoljeno skupaj naložiti:
– do 70% v delnice in podjetniške obveznice, s katerimi se trguje na organiziranih trgih,
– do 30% v naložbe, s katerimi se ne trguje na organiziranih trgih,
– do 30% v sredstva, nominirana v drugih valutah kot v tolarju (euro).

(1) Glede največjih dopustnih izpostavljenosti do posameznih in določenih oseb, vključno z delodajalcem, izvajalcem in upravljavcem, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje.
(2) V primeru povezanih oseb, opredeljenih v zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, se uporabljajo dvakratne največje dopustne izpostavljenosti iz prejšnjega odstavka.
(3) Pri ugotavljanju izpostavljenosti do posameznih in določenih oseb, s katerimi vrednostnimi papirji se ne trguje na organiziranem trgu, znaša največja dopustna izpostavljenost polovico izpostavljenosti iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(4) V primeru, da je delodajalcev več, je potrebno naložbe v njihove vrednostne papirje preudarno razpršiti.

Izvajalec pokojninskega načrta mora za račun sklada, ki ga upravlja, skleniti pogodbo o opravljanju skrbniških storitev, v skladu z zakonom, ki ureja investicijske sklade in družbe o upravljanju.

(1) Premoženje pokojninskega sklada mora biti ločeno od premoženja ustanovitelja in upravljavca pokojninskega sklada na način, določen v členih od 306.g do 306.k tega zakona.
(2) Na premoženje pokojninskega sklada je dovoljena izvršba samo za zavarovanje oziroma poplačilo terjatev zavarovanca prostovoljnega dodatnega zavarovanja na podlagi sklenjene pogodbe o prostovoljnem dodatnem zavarovanju.

(1) Upravljavec pokojninskega sklada mora s Klirinško depotno družbo skleniti pogodbo, na podlagi katere postane član Klirinško depotne družbe in ima v zvezi z vrednostnimi papirji, s katerimi se trguje na organiziranem trgu, in vrednostnimi papirji, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu, če so bili slednji izdani v nematerialni obliki, naslednje pravice:
– neposredni vpogled v stanje vrednostnih papirjev na računu pokojninskega sklada, ki ga upravlja;
– neposredno izpolnjevanje obveznosti prenosa vrednostnih papirjev, nastalih na podlagi poslov, ki jih je za račun pokojninskega sklada sklenil upravljavec pokojninskega sklada oziroma po njegovem pooblastilu borzno posredniška družba.
(2) Če upravljavec pokojninskega sklada upravlja več pokojninskih skladov, mora zagotoviti, da Klirinško depotna družba za vsakega od teh pokojninskih skladov odpre poseben račun, na katerem se ločeno vodijo stanja vrednostnih papirjev iz prvega odstavka tega člena za vsak pokojninski sklad.
(3) V zvezi z vrednostnimi papirji, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev in so bili izdani kot pisne listine, mora upravljavec pokojninskega sklada s pogodbo, ki jo sklene z banko, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje poslov hrambe vrednostnih papirjev, ki niso bili javno ponujeni, pooblastiti le-to za opravljanje vseh poslov v zvezi s hrambo teh vrednostnih papirjev za račun posameznega pokojninskega sklada, ki ga upravlja.
(4) Klirinško depotna družba mora ustanovitelju pokojninskega sklada in nadzornemu organu po tem zakonu, na njihovo zahtevo, posredovati podatke o stanju vrednostnih papirjev na računu pokojninskega sklada ter jim omogočiti pregled tega stanja.

Upravljavec pokojninskega sklada mora pri banki oziroma organizaciji, ki opravlja plačilni promet, za vsak pokojninski sklad, ki ga upravlja, odpreti poseben denarni račun pokojninskega sklada, preko katerega sprejema vplačila in opravlja izplačila iz poslov v zvezi s premoženjem pokojninskega sklada, in vodi denarna sredstva pokojninskega sklada.

(1) Za ugotavljanje, merjenje in obvladovanje tveganj iz naložb, se smiselno uporabljajo določbe o obvladovanju tveganj iz naložb, opredeljene v predpisih o investicijskih skladih in družbah za upravljanje.
(2) Agencija s sklepom določi način za uskladitev s prvim odstavkom tega člena.

Za določanje lastnega kapitala izvajalca pokojninskega načrta se smiselno uporabljajo določbe o lastnem kapitalu zakona, ki ureja bančništvo oziroma zavarovalništvo.

(1) Izvajalec pokojninskega načrta mora glede na velikost sredstev v upravljanju razpolagati z ustreznim dodatnim kapitalom.
(2) Za določanje dodatnega lastnega kapitala izvajalca pokojninskega načrta, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja investicijske sklade.
(3) Agencija s sklepom predpiše način izračuna in postavke dodatnega lastnega kapitala, ki izhaja iz obveznosti zajamčene donosnosti iz 298. člena tega zakona v višini, kot jo prevzema izvajalec pokojninskega načrta po pokojninskem načrtu.
(4) Če izvajalec pokojninskega načrta po pokojninskem načrtu prevzema obveznosti iz 364. ali 365. člena tega zakona oziroma izplačuje pokojninske rente, mora v ta namen stalno razpolagati z dodatnim lastnim kapitalom, ki presega tehnične rezervacije in po vsoti odgovarja vrstam tveganja.
(5) Agencija za zavarovalni nadzor s sklepom predpiše način izračuna in postavke dodatnega lastnega kapitala iz prejšnjega odstavka.

(1) Če je izvajalec pokojninskega načrta pokojninska družba ali zavarovalnica iz 306. člena, se uporablja določba 318. člena tega zakona.
(2) Če izvajalec pokojninskega načrta iz prejšnjega odstavka izračunava odkupno vrednost iz 320. člena tega zakona z uporabo enot premoženja kritnega sklada, se uporabljajo določbe 319., 320. in 322. člena tega zakona.
(3) Če izvajalec pokojninskega načrta iz prvega odstavka tega člena izračunava odkupno vrednost iz 320. člena tega zakona na podlagi sorazmernega deleža zavarovanca v donosu kritnega sklada, se smiselno uporabljajo določbe 319., 320. in 322. člena tega zakona.
(4) Pokojninska družba ali zavarovalnica v pokojninskem načrtu določi, ali bo upravljala kritni sklad v skladu z drugim ali tretjim odstavkom tega člena.«.

V 319. členu se črta drugi stavek tretjega odstavka ter peti in šesti odstavek.

Tretji odstavek 320. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Odkupna vrednost enot premoženja, vpisanih na osebnem računu člana oziroma zavarovanca, se izračuna glede na vrednost enote premoženja vzajemnega pokojninskega sklada, ki velja na dan obračuna, in se zmanjša za znesek izstopnih stroškov, do katerih je upravičen upravljavec.«.
Šesti odstavek se črta.

322. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada mora na koncu vsakega meseca (v nadaljnjem besedilu: obračunsko obdobje) izračunati dejansko čisto vrednost sredstev sklada in zajamčeno vrednost sredstev sklada na način, določen v drugem odstavku tega člena.
(2) Dejanska čista vrednost sredstev vzajemnega pokojninskega sklada se izračunava tako, da se od sredstev vzajemnega pokojninskega sklada odštejejo obveznosti vzajemnega pokojninskega sklada. Zajamčena vrednost sredstev je enaka vsoti vplačanih čistih premij, povečanih za zajamčeno donosnost iz tretjega odstavka 298. člena tega zakona, od dneva konverzije posamezne čiste premije do dneva, na katerega se izračunava zajamčena vrednost sredstev.
(3) Če je dejanska čista vrednost sredstev vzajemnega pokojninskega sklada v obračunskem obdobju nižja od zajamčene vrednosti sredstev sklada, mora upravljavec v breme kapitala oblikovati rezervacije za nedoseganje zajamčene donosnosti v znesku, ki je enak razliki med zajamčeno in dejansko čisto vrednostjo sredstev.
(4) V primeru izplačila odkupne vrednosti enot premoženja, katerih odkupna vrednost je nižja od zajamčene vrednosti, upravljavec razliko med obema izplača v breme oblikovanih rezervacij za nedoseganje zajamčene donosnosti.«.

Peti odstavek 357. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Če je prostovoljno dodatno zavarovanje prenehalo zaradi izstopa ali zaradi odpovedi izvajalca pokojninskega načrta, ima zavarovanec možnost, da se v 30. dneh, šteto od dne, ko ga je upravljavec obvestil o tej pravici, odloči za izplačilo odkupne vrednosti po prvem odstavku tega člena ali za zadržanje pravic iz vplačanih enot premoženja vzajemnega pokojninskega sklada, vpisanih na njegovem osebnem računu. V kolikor zavarovanec ne pošlje pisnega obvestila upravljavcu vzajemnega pokojninskega sklada v zakonsko določenem roku, se šteje, da se je odločil za zadržanje pravic iz vplačanih enot premoženja vzajemnega pokojninskega sklada, vpisanih na njegovem osebnem računu.«.

V prvem odstavku 360. člena se beseda »Prehod« nadomesti z besedama »Prenos sredstev«.
V drugem odstavku se beseda »prehod« nadomesti z besedama »prenos sredstev«.

Agencija najkasneje do 1. januarja 2007 s sklepom predpiše podrobnejšo vsebino izjave o naložbeni politiki iz 298.a člena zakona, izvajalci pokojninskih načrtov pa morajo izjavo o naložbeni politiki podati agenciji najkasneje do 1. avgusta 2007.

(1) Agencija najkasneje do 1. januarja 2007 s sklepom določi način uskladitve iz drugega odstavka 306.i člena zakona.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor in Agencija najkasneje do 31. marca 2007 predpišeta s sklepom način izračuna in postavke dodatnega lastnega kapitala iz tretjega in petega odstavka 306.k člena zakona.
(3) Izvajalci pokojninskih načrtov morajo pokojninske načrte uskladiti s predpisi iz prejšnjega odstavka v šestih mesecih po njihovi objavi.

(1) Druga in četrta alinea četrtega odstavka 296. člena ter 306.j člen tega zakona se uporabljajo od 1. januarja 2007 dalje.
(2) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.