Številka:   U-I-48/06-13
Datum:      22. 6. 2006

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Frančiške Mešiček iz Sevnice, ki jo zastopa mag. Pavla Sladič – Zemljak, odvetnica v Ljubljani, na seji dne 22. junija 2006

1. Prvi odstavek 126. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 54/04, 56/04 – popr., 62/04 – popr., 63/04 – popr., 80/04, 139/04, 17/05 – ur. p. b., 53/05, 70/05 – ur. p. b., 115/05, 21/06 – ur. p. b., 47/06 in 59/06 – ur. p. b.) je v neskladju z Ustavo.
2. Državni zbor je ugotovljeno neskladje dolžan odpraviti do 31. 12. 2006.

1. Pobudnica predlaga oceno ustavnosti 126. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-1) in Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 54/04 in nasl. – v nadaljevanju ZDavP-1). Navaja, da je uživalka družinske invalidnine oziroma družinskega dodatka po Zakonu o vojnih invalidih (Uradni list RS, št. 63/95 in nasl. – v nadaljevanju ZVojI) v višini 100.000 SIT mesečno, od katerega plačuje akontacijo dohodnine po 25% stopnji. Na letni ravni tako plača 300.000 SIT akontacije, saj ta ni odvisna ne od višine prejemkov oziroma morebitnih drugih obdavčljivih dohodkov ne od davčnih olajšav. Ker naj ne bi imela drugih dohodkov, prejme letno 1.200.000 SIT. Po odbitku splošne in osebne olajšave je tako njena dohodninska osnova 308.800 SIT. To pri 16% davčni stopnji pomeni 49.408 SIT dohodnine. Pobudnica zaradi navedenega nesorazmerja med akontirano in odmerjeno dohodnino meni, da sta 126. člen ZDoh-1 in ZDavP-1, v katerem je pravna praznina, v neskladju z načeli pravne države (2. člen Ustave), ker ne upoštevata siceršnjih dohodkov oziroma davčnih olajšav zavezanca. Ureditev naj bi bila tudi v neskladju s 14. členom Ustave, ker prejemniki drugih dohodkov nimajo možnosti zahtevati plačevanja akontacije po znižani stopnji. Prav tako naj bi šlo za nesorazmeren poseg v pravico do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen Ustave) in v pravico do socialne varnosti (50. člen Ustave). Hkrati je pobudnica predlagala še zadržanje izvrševanja 126. člena ZDoh-1.
2. Državni zbor na pobudo ni odgovoril. Ministrstvo za finance je v svojem mnenju uvodoma poudarilo, da se družinski dodatek in družinska invalidnina ne uvrščata med dohodke, ki so po 20. členu ZDoh-1 oproščeni plačila dohodnine, temveč med druge dohodke iz 98. člena ZDoh-1. V nadaljevanju je predstavilo sistem pobiranja dohodnine, katerega vodilo je, naj se čimveč davka plača akontativno, torej že med letom iz tekočih dohodkov, zaradi česar nato ni večje finančne obveznosti po odmerni odločbi. Hkrati to zagotavlja še likvidnost proračuna in visoko stopnjo realizacije davčnih obveznosti. Zaradi progresivnega dohodninskega sistema in možnega uveljavljanja davčnih olajšav je določitev končnega zneska davka od posameznega dohodka možna le pri nekaterih dohodkih posameznikov. Tak primer so dohodki iz delovnega razmerja, ki so praviloma pretežni del vseh obdavčljivih dohodkov posameznika in se izplačujejo nepretrgano, posamezni prejemki pa so po višini enaki. Zato se pri njihovem izplačilu upošteva 1/12 zneska splošne, osebne in posebne olajšave iz 105. člena, prvega in drugega odstavka 106. člena in iz 108. člena ZDoh-1. Prav tako se pri izračunu akontacije pokojnine upošteva tudi osebna olajšava iz tretjega odstavka 106. člena ZDoh-1. Za razliko od predstavljenega drugi dohodki iz 98. člena ZDoh-1 praviloma niso glavni dohodki. Zato zanje ne velja opisani sistem upoštevanja olajšav, temveč se akontacija davka izračuna in plača po stopnji 25% od davčne osnove. Navedena stopnja je izračunana na podlagi povprečne efektivne davčne stopnje, z upoštevanjem dejstva, da drugi dohodki v večini primerov predstavljajo manjši dodaten dohodek. Zato Ministrstvo za finance meni, da je imel zakonodajalec utemeljene razloge, da je obračunavanje in plačevanje akontacije dohodnine od drugih dohodkov uredil drugače.

3. Ustavno sodišče je s sklepom št. U-I-48/06 z dne 11. 5. 2006 sprejelo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 126. člena ZDoh-1, pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti ZDavP-1 pa zavrglo. Hkrati je zavrnilo še pobudničin predlog za začasno zadržanje.
4. Pri presoji skladnosti prvega odstavka 126. člena ZDoh-1 z Ustavo je Ustavno sodišče izhajalo iz pobudničinega položaja, v katerem sta družinska invalidnina oziroma družinski dodatek po ZVojI njen bistveni dohodek, saj gre z vidika njenega preživljanja za njen glavni dohodek, ki se redno izplačuje v enaki, z odločbo določeni višini.
5. Ustavno sodišče se strinja z mnenjem pobudnice, da je lahko v nekaterih primerih prav drugi dohodek iz 98. člena ZDoh-1 tisti dohodek, ki je za posameznikovo preživljanje bistven, in sicer ne zaradi svoje višine, temveč zaradi svojih lastnosti, npr. trajnosti, periodičnosti, zaradi katerih ima za posameznika enako vlogo in pomen kot dohodki na podlagi zaposlitve ali pokojninskega zavarovanja oziroma opravljanja dejavnosti. Za navedeno gre predvsem takrat, ko je drugi dohodek iz 98. člena ZDoh-1 glede na morebitne druge dohodke tisti redni in ponavljajoči se prejemek posameznika, ki je namenjen njegovemu preživljanju oziroma je zanj neizogiben. Ker so v takih primerih drugi dohodki iz 98. člena ZDoh-1 za posameznika bistveni dohodki, je letna dohodninska obveznost odvisna predvsem od njihove višine. Navedenega pa zakonodajalec pri predpisovanju akontacije dohodnine od drugih dohodkov iz 98. člena ZDoh-1 ni upošteval, saj pri določanju višine teh akontacij ni omogočil upoštevanja dejavnikov, ki vplivajo na letno dohodninsko osnovo.
6. Iz ZDoh-1 izhaja, da je zakonodajalec v posameznih primerih na različne načine omogočil upoštevanje dejavnikov, ki vplivajo na posameznikovo dohodninsko obveznost. Tako se npr. pri akontaciji dohodnine od dohodkov iz zaposlitve upošteva 1/12 zneska splošnih, osebnih in posebnih dohodninskih olajšav (tretji odstavek 121. člena ZDoh-1), akontacija se lahko plača po znižani stopnji (osmi odstavek 121. člena in peti odstavek 122. člena ZDoh-1), oziroma se ne plača, če posamezen dohodek ne presega določenega limita (deseti in enajsti odstavek 121. člena ZDoh-1). Ker pri akontiranju dohodnine od tistih drugih dohodkov iz 98. člena ZDoh-1, ki imajo zaradi svoje trajnosti in rednosti vlogo in pomen dohodkov za preživljanje, ni predvideno upoštevanje dejavnikov, ki vplivajo na dohodninsko obveznost, lahko pride do izrazitih nesorazmerij med plačanimi akontacijami in na letni ravni odmerjeno davčno obveznostjo, kot je to razvidno iz pobudničinega položaja. Pobudnica namreč izpolni letno dohodninsko obveznost že s plačilom dveh akontacij v prvih dveh mesecih leta, zaradi česar so akontacije, plačane v ostalih desetih mesecih leta, preplačilo. Preplačilo se sicer na podlagi davčne odmerne odločbe vrne, vendar pri tem ni mogoče spregledati, da vsako preplačilo zmanjša tista mesečna razpoložljiva sredstva, ki jih posameznik lahko namensko porabi za svoje preživljanje. Zato naknadno vračilo težko odpravi posledice, ki jih je povzročil primanjkljaj sredstev za preživetje v posameznem tekočem mesecu.
7. Glede na navedeno pobudnica za izpodbijano določbo, ker ta ne ureja posebej akontiranja dohodnine od tistih drugih dohodkov iz 98. člena ZDoh-1, ki imajo zaradi svoje trajnosti in rednosti vlogo in pomen dohodkov za preživljanje, utemeljeno zatrjuje pravno praznino. Zaradi nje je način akontiranja dohodnine za posamezne izmed dohodkov iz skupine dohodkov za preživljanje urejen različno, za kar pa pri istovrstnih dohodkih ni razumnega razloga. Ker gre zato za neskladje z drugim odstavkom 14. člena (načelo enakosti pred zakonom), saj so enaki položaji urejeni različno, gre za protiustavno pravno praznino, ki je kot taka v neskladju z načelom pravne varnosti (2. člen Ustave). Ker je Ustavno sodišče ugotovilo neustavnost prvega odstavka 126. člena ZDoh-1 že zaradi neskladja z 2. členom Ustave, mu ni bilo treba presojati še drugih zatrjevanih neskladij izpodbijane ureditve. Ker ugotovljenega neskladja ni mogoče odpraviti z razveljavitvijo, je Ustavno sodišče zgolj ugotovilo neskladje in zakonodajalcu naložilo njegovo odpravo do začetka novega davčnega leta.

8. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 48. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) ter tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.