Mestni svet Mestne občine Celje je na podlagi 23. člena v zvezi s 175. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) in 17. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00 in 108/01) na seji dne 20. 6. 2006 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Mestne občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990-Celjskega prostorskega plana (Uradni list SRS, št. 4/88 in Uradni list RS, št. 18/91, 54/94, 25/98 in 86/01) sprejmejo Prostorski ureditveni pogoji za območje krajinske zasnove Šmartinsko jezero, ki jih je izdelal Razvojni center Planiranje d.o.o. Celje, pod št. 01/04 v januarju 2005.

    Sestavni del odloka so tekstualni in grafični del projekta ter smernice
in mnenja.
    Tekstualni del vsebuje:
    – Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje krajinske zasnove
Šmartinsko jezero
    – Tekstualni del
    – Smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja.
    Grafični del vsebuje:
 
IZREZ IZ KARTOGRAFSKE DOKUMENTACIJE
PLANA Z MEJO UREDITVENEGA OBMOČJA         M 1:5000
IZREZ IZ KRAJINSKE ZASNOVE ŠMARTINSKO
JEZERO Z MEJO UREDITVENEGA OBMOČJA        M 1:5000
SITUACIJA OBSTOJEČEGA STANJA Z MEJO
UREDITVENEGA OBMOČJA IN
PRIKAZOM OMEJITEV                         M 1:5000
INVENTARIZACIJA DEGRADIRANEGA
PROSTORA S PRIKAZOM OMEJITEV (DOF)        M 1:5000
UREDITVENA SITUACIJA                      M 1:5000
PRIKAZ MAX. KOTE OJEZERITVE IN
PRIOBALNEGA PASU                          M 1.5000
UREDITVENA SITUACIJA OBMOČJA
ZGORNJA DOBROVA                           M 1:2000
UREDITVENA SITUACIJA OBMOČJA LOČE         M 1:2000
UREDITVENA SITUACIJA OBMOČJA
BREZOVA VZHOD                             M 1:2000
UREDITVENA SITUACIJA OBMOČJA
BREZOVA ZAHOD                             M 1:2000
UREDITVENA SITUACIJA OBMOČJA
RUNTOLE                                   M 1:2000
SITUACIJA S PRIKAZOM CESTNE,
KOMUNALNE, ENERGETSKE,
TELEKOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE         M 1:5000

    Izhodiščna točka opisa meje je severno zahodni vogal območja obravnave.
    Meja ureditvenega območja prostorskih ureditvenih pogojev:
    Opis meje topografsko
na severu:  po lokalni cesti Šmartno v Rožni dolini – Vojnik do točke, kjer
            cesto preseka vododelnica
na vzhodu:  meja poteka vzporedno z vododelnico, kjer v območju Runtol
            zaobseže območje dela gozda
na jugu:    v območju Runtol poteka po gozdni cesti do Zgornje Dobrove do
            lokalne ceste do strnjenega dela Zg. Dobrove
na zahodu:  zaobseže celotno naselje Zg. Dobrove in nato poteka po grebenu
            neimenovanega hriba severno od Rožne doline, kjer se meja
            priključi na lokalno cesto in vododelnico in poteka po lokalni
            cesti v bližino Šmartnega v Rožni dolini. Tu se meja odcepi in
            poteka preko travnikov do izhodiščne točke – do ceste Šmartno v
            Rožni dolini – Vojnik.
    Velikost območja
    Velikost obravnavanega ureditvenega območja je 480 ha 4272m2.

Obravnavano območje obmestnega prostora, ki se bo urejalo s tem odlokom, vključuje glede na namen in varovanje naslednje površine:
– območja za poselitev:
– ureditvena območja naselij in zaselkov in druga ureditvena območja,
– stavbna zemljišča na območju razpršene poselitve,
– kmetijska zemljišča (najboljša in druga kmetijska zemljišča),
– območja gozdov (večnamenskega gozda, varovalnega gozda in gozda s posebnim pomenom),
– Šmartinsko jezero do maksimalne kote ojezeritve in priobalnim pasom ter pregrado,
– varovana območja naravnih vrednot in kulturne dediščine,
– prometne površine ter območje komunalne in energetske infrastrukture,
– varovalni pas okoli jezera.
Vsa zgoraj navedena območja so prikazana v kartografskem delu PUP.
V okviru razvoja je območje obravnave namenjeno bivanju in razvoju dejavnosti za stanovalce v obstoječih poselitvenih območjih, razvoju mehke rekreacijsko turistične dejavnosti, razvoju ustrezne kmetijske dejavnosti, ki ni v nasprotju z razvojem rekreacije in turizma, razvoju dopolnilnih dejavnosti kmetijstva ter storitvenih dejavnosti. Vsi predvideni posegi in dejavnosti pa ne smejo biti v nasprotju z prioritetno funkcijo Šmartinskega jezera, ki predstavlja zadrževanje visokih voda.
V okviru varstva okolja (vode, GZL – gozdovi s posebnim namenom lokalnega pomena – zaščitna funkcija, naravna dediščina, kulturna dediščina) so prikazani in upoštevani vsi varstveni vidiki.
Na opredeljenih stavbnih zemljiščih z izjemo priobalnega pasu jezera in vodotokov so ob upoštevanju meril predmetnega odloka dovoljeni:
– nadomestni objekti in novogradnje na opredeljenem stavbnem zemljišču kot zapolnitev vrzeli v strnjeno zazidalnem območju naselja ali zaselka
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za potrebe posameznih dejavnosti pod pogoji določb tega odloka in v skladu z opredeljeno namembnostjo posameznih naselij
– dozidave in nadzidave obstoječih objektov
– sprememba namembnosti obstoječih objektov kmetij ali delov teh objektov za potrebe turistične dejavnosti, za stanovanja in potrebe kmetijstva.
Na celotnem obravnavanem območju z izjemo priobalnega pasu jezera in vodotokov so dovoljeni tudi naslednji posegi:
– redno vzdrževanje obstoječih objektov in naprav, rekonstrukcije in adaptacije, nadomestne gradnje.
Na celotnem obravnavanem območju so dovoljeni naslednji posegi:
– ureditve kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki služijo izboljšanju stanja teh zemljišč, urejanje vodnih in priobalnih zemljišč ter druge vodnogospodarske ureditve;
– za energetsko, komunalno in prometno omrežje in naprave za zveze so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, odstranitve in razširitve oziroma dograditve.

Smernice za gozdove:
– krčitev gozdnih površin večnamenskih gozdov je možna le izjemoma, kolikor je namenjena izgradnji oziroma ureditvi rekreacijske infrastrukture;
– krčitev in sprememba namembnosti gozdov s posebnim namenom ni dovoljena;
– namensko je potrebno ohranjati privlačne gozdne ambiente, posamezne zanimive razglede s prometnic, zaprt gozdni rob in posamezne skupine drevja ter obmejke v negozdnem prostoru;
– gradnja novih objektov je možna samo znotraj obstoječih stavbnih zemljišč ali na njihovem robu, v kolikor nov objekt ne meji na gozd;
– odmik objekta od gozdnega roba naj bo ob večnamenskih gozdovih vsaj 1 drevesno višino odraslega sestoja. Znotraj tega pasu je možna postavitev enostavnih objektov, vendar ne bližje kot ½ drevesne višine od roba gozda;
– ob gozdovih s posebnim namenom mora biti vsaka gradnja od gozdnega roba odmaknjena vsaj 1 drevesno višino. Znotraj tega pasu ni dovoljena niti gradnja enostavnih objektov;
– pri oblikovanju funkcionalnih površin objektov ter vzdrževanju travnikov je potrebno ohranjati zaprt gozdni rob. Namensko naj se ohranjajo tudi posamezni obmejki ter posamezna drevesa izven gozda;
– ograjevanje delov gozda je lahko dovoljeno samo zaradi gozdnogojitvenih potreb ali zaradi ograditve posameznih vodnih zajetij. Za postavitev vseh vrst ograj na gozdnem robu pa je potrebno pred postavitvijo pridobiti mnenje Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Celje;
– v vseh gozdovih je potrebno cestno infrastrukturo načrtovati in graditi tako, da bo poleg nemotene gozdne proizvodnje ter dostopa do posameznih poselitvenih naselij usmerjala ter razpršila obisk rekreativcev v gozdovih;
– cestna infrastruktura mora biti prilagojena potrebam gozdne proizvodnje (utrditev vozišč, začasne deponije lesa, iztekališča vlak, sistem odvajanja meteornih vod);
– urejanje nove komunalne infrastrukture (predvsem vodovod, kanalizacija) naj se v največji meri naveže na obstoječe cestno omrežje;
– odlaganje odpadkov v vse gozdove ali na gozdni rob je prepovedano. Sistem odlaganja odpadkov je potrebno urediti znotraj posameznih ureditvenih območij naselij, dodatno pa še na vseh urejenih piknik prostorih;
– kurjenje v gozdu ali na gozdnem robu je dovoljeno le na za to urejenih posebnih prostorih;
– rekreacijske dejavnosti v vseh gozdovih morajo biti načrtovane na način, ki zagotavlja kar najmanjše obremenitve okolja. Po potrebi se zaradi ohranitve normalnega funkcioniranja gozda posamezni predeli zaprejo;
– ob pretiranem izkoriščanju posameznih dodatnih gozdnih proizvodov (borovnice, gobe) se lahko izkoriščanje v območju omeji. Omejitev izda pristojni organ lokalne skupnosti, nadzirajo občinski redarji ali pristojne inšpekcijske službe;
– vse objekte v gozdovih ali na gozdnih robovih, ki so zgrajeni brez ustreznih dovoljenj, je potrebno takoj odstraniti na stroške lastnika. Vzpostaviti je potrebno prvotno stanje pred posegom (planiranje in zasaditev z avtohtonimi drevesnimi vrstami);
– gozdne robove, ki mejijo na jezerske površine, je potrebno varovati v največji možni meri. Glede na obstoječo infrastrukturo se lahko oblikujejo le posamezna urejena kopališča, predvsem v bližini stavbnih zemljišč. Ostala neurejena kopališča je potrebno zapreti in sanirati;
– za vse posege v gozdu ali na gozdnem robu, kakor tudi za posege, ki bi imeli negativen vpliv na gozd, gospodarjenje z gozdom in funkcije gozdov, je potrebno pred posegom pridobiti mnenje Zavoda za gozdove, Območne enote Celje.

Večji del obravnavanega območja predmetnih prostorsko ureditvenih pogojev obsega umetna ojezeritev Šmartinsko jezero, ki je bila zgrajena z namenom protipoplavne zaščite severnih predelov mesta Celja oziroma zadrževanja poplavnih valov, kar je še nadalje njegova prioritetna naloga. Vsi predvideni posegi in dejavnosti ne smejo biti v nasprotju z to funkcijo. Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno upoštevati zlasti nihanje gladine jezera.
Umetni zadrževalnik Šmartinsko jezero se kot vodna infrastruktura lahko uporablja za druge namene, če to ni v nasprotju in ne omejuje dejavnosti zaradi katere je bila zgrajena, to je v tem primeru zadrževanje visokovodnih valov, za kar pa je v skladu z 48. členom ZV-1 (Uradni list RS, št. 67/02) potrebno pridobiti soglasje ministrstva, razmerja glede medsebojnih pravic in obveznosti pa urediti s pogodbo. Pri uporabi vodne infrastrukture za druge namene pa je potrebno upoštevati, tudi določilo 47. člena zakona o vodah in sicer, da ima izvajanje javnih služb prednost pred splošno rabo.
V skladu s 105. členom Zakona o vodah lahko vsakdo rabi vodno dobro, pod pogoji, ki jih določa ta zakon, če se s takšno rabo le neznatno vpliva na količino in kakovost voda oziroma splošno stanje voda in če se s tem ne omejuje ali onemogoča enakih pravic drugih in izvajanje vodnih pravic. Splošna raba voda obsega zlasti rabo vodnega dobra za pitje, kopanje, potapljanje, drsanje in druge osebne potrebe, če takšna raba ne zahteva uporabe posebnih naprav ali zgraditve objekta ali naprave. V okviru splošne rabe je dovoljeno uporabljati vodo za gašenje požarov, ter druge naloge zaščite in reševanja. Za vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, je potrebno pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije (108. člen ZV-1).
V skladu s 107. členom Zakona o vodah v okviru splošne rabe lahko vsakdo rabi vodno dobro za plovbo pod pogoji, ki jih določa ta zakon. Vlada lahko določi način in pogoje rabe vodnega dobra za plovbo pri čemer upošteva stanje voda, varstvo vodnih in obvodnih ekostistemov, varstvo pred škodljivim delovanje, voda in varstvo vodnih pravic.
V skladu s 66. členom Zakona o vodah je na celinskih vodah prepovedan prevoz tovora in vožnja s plovili na motorni pogon, razen za potrebe izvajanja javnih služb po tem zakonu, varstva voda, izvrševanja vodnih pravic, reševanj ljudi, živali in premoženja izvajanja nalog policije in zaradi obrambe države.
Posegi na kroni, ali kjer koli po telesu pregrade Šmartinskega jezera, ki bi lahko ogrožali stabilnost in varno obratovanje ter seizmično opazovanja pregrade, niso dopustni oziroma so mogoči samo s soglasjem ministrstva.
Vsi posegi v prostor morajo biti skladno s 14. in 37. členom Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02) od meje vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba brežine vodotokov in od najvišjega zabeleženega vodostaja Šmartinskega jezera (kota 266,50), odmaknjeni 5m, razen za gradnjo objektov javne infrastrukture, gradnjo objektov grajenega javnega dobra po tem ali drugih zakonih, ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave, gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
Kota najvišjega zabeleženega vodostaja oziroma maksimalna kota ojezeritve, ki predstavlja mejo vodnega zemljišča jezera ter meja priobalnega pasu je prikazana na posebni karti, ki je sestavni del projekta in odloka.
Zagotoviti je potrebno minimalne odmike sprehajalnih poti in drugih objektov javne infrastrukture od zgornjega roba brežin vodotokov na obravnavanem območju ter od najvišjega zabeleženega vodostaja Šmartinskega jezera, 5m za potrebe izvajanja vzdrževalnih del javne službe za upravljanje z vodami. Manjši odmiki so dopustni izjemoma, na odsekih kjer so prostorske možnosti omejene.
Na vodnem in priobalnem zemljišču vodotokov in Šmartinskega jezera, v skladu z 38. členom ZV-1 ni dovoljeno postaviti objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru.
Območja ob nižinskih delih vodotokov, pritokov Šmartinskega jezera so lahko ob visokih vodah le-teh poplavljena, zato je potrebno predvideti vse potrebne ukrepe, da v primeru poplave ne bo prišlo do škodljivih vplivov na vode in vodni režim, da se ne bo poslabšala poplavna varnost območja in da ne bo prišlo do drugih škodljivih vplivov na okolje in načrtovane objekte.
Na poplavnih območjih vodotokov so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda (86. člen Zakona o vodah, ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02).
Posegi v vodno in priobalno zemljišče morajo biti načrtovani v skladu z 84. členom Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02), in sicer tako, da ne bo ogrožena stabilnost vodnega in priobalnega zemljišča, da bo zagotovljena varnost pred škodljivim delovanjem voda, da ne bo oviran normalen pretok vode, plavin in plavja, ter da ne bo onemogočen obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. V primeru posegov v brežine ali strugo vodotoka, je potrebno poškodovane površine urediti in ustrezno zavarovati pred vodno erozijo.
Morebitne načrtovane premostitve preko vodotokov so skladno s 37. člen Zakona o vodah (ZV-1 člen Uradni list RS, št. 67/02) dopustne le kot objekti javne infrastrukture. Načrtovane in kasneje izvedene pa morajo biti tako, da ne bodo ovirale pretoka visokih voda, plavin in prodnih nanosov, da ne bodo poslabševale poplavne varnosti okolnih površin, oziroma, da ne bodo imele negativnega vpliva na vodni režim in stanje voda na sploh.
Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod je potrebno urediti v skladu s »Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode« (Uradni list RS, št. 105/02).
Odvajanje padavinskih voda na obravnavanem območju je potrebno predvideti v skladu s 92. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki …).
V primeru ureditve izpustov odpadnih padavinskih voda v vode morajo biti izpustne glave iztokov oblikovane pod naklonom brežin vodotokov in ne smejo segati v svetli profil vodotoka. Na območju iztokov morajo biti struge vodotokov ustrezno zavarovane pred vodno erozijo.
Gnojišča in gnojne jame morajo biti načrtovane v skladu s »Strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic« (Uradni list SRS, št. 10/85). Gnojenje kmetijskih površin mora biti v skladu z »Uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla« (Uradni list RS, št. 68/96) in »Navodilom za izvajanju dobre kmetijske prakse pri gnojenju« (Uradni list RS, št. 34/00).
V skladu s 65. členom Zakona o vodah je prepovedano gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin na priobalnih zemljiščih v tlorisni širini 5 metrov od meje brega voda II. reda.
Na erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih se pri načrtovanjih posegov v prostor upoštevajo omejitve skladno z Zakonom o vodah (87., 88. in 89. člen ZV-1).
Vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja (150., 151., 152. in 153. člen, Zakona o vodah, Uradni list RS, št. 67/02).

V naselju se varuje njegova arhitekturno zazidalna zasnova in pripadajoči odprti prostor. Novi objekti, nadomestne gradnje ter adaptacije pa naj spoštujejo zakonitosti obstoječe gručaste oziroma obcestne grajene strukture. Oblikovanje objektov ter njihove zunanje / vrtne ureditve naj sledijo tradicionalni ureditvi in ureditvenim prvinam, njihove mase naj ne presegajo največjih mas v naselju. Območje do jezerskega obrežja ni zazidljivo z novimi objekti, ohranja se površinski pokrov travnikov s sadnim drevjem. Morebitne nove krajinske ureditve se morajo po značaju, strukturi in merilu skladati z obstoječim prostorom.
Etnološki objekti (kozolci, gospodarska poslopja, kašče, stanovanjske hiše) naj se vzdržujejo v obstoječem stanju, varuje se njihova izvirna arhitekturna podoba. Morebitne spremembe namembnosti zaradi vsebinske spremembe kmetij pa potrebujejo predhodne pogoje in soglasje spomeniškega varstva.

V okviru krajinske zasnove so opredeljena večja območja posebnih kvalitet krajine. Le-ta območja se zaradi tega varujejo tudi v izvedbenem prostorskem dokumentu.
Na teh območij se ne gradi stanovanjskih, športnih, industrijskih ali infrastrukturnih objektov, ki bi uničili ali razvrednotili prostor. Nravno bolj ohranjeni deli območja bo pritočnih delih (trstičja in gozd) se izvzamejo iz con aktivnih dejavnosti. Te dele je možno urediti za obisk javnosti z ureditvijo poti, razgledišč, opazovališč, postavitvijo ograj, tabel z informacijami in opozorili, vendar tako, da se ne spremenijo lastnosti ekosistema in da je z dodatnimi ukrepi zagotovljeno, da prisotnost obiskovalcev ne bo vznemirjala živali in poškodovala rastišč.
Obstoječe morfološke značilnosti prostora se v čim večji meri ohranijo. Zasipavanje terena in ostala zemeljska dela se izvajajo v čim manjši možni meri in izključno na sonaraven način.
Urejanje vodotokov na območju se izvaja na sonaraven način z uporabo avtohtonega gradiva, ki kar najmanj poškodujejo življenjske prostore.
Vodnogospodarska dela se ne opravlja v razmnoževalnem času živali; opravljajo se s stroji, ki kar najmanj poškodujejo življenjske prostore.
Vode se praviloma ne odvzema, izjemoma pa se jo odvzema toliko, da v obdobju, ko je naravno stanje vode najnižje, lahko preživijo najbolj občutljive živali.
Na območju je mogoče izvajati nemoteče sprostitvene in rekreacijske aktivnosti. hrupne, moteče dejavnosti se ne izvajajo npr. mountainbike steze, motocross, paintball, skupinske igre z žogo itd. enako velja za množične prireditve, ki naj se locirajo zunaj teh območij.
Ureditve v okolice ne poslabšajo ekoloških razmer naravnih vrednot.
Na območju se ne odlaga odpadkov.
Lov, nabiranje, preganjanje ali uničevanje živali, ki so po posebnim varstvom, ni dovoljeno.
Vznemirjanje živali, ki so pod posebnim varstvom (približevanje gnezdiščem ter prostorom, kjer se živali zadržujejo, hranijo in razmnožujejo, umetno osvetljevanje živali, njihovih gnezdišč in bivališč) ni dovoljeno.
Biološka in kemična zaščitna sredstva se ne uporabljajo. Na območju se ne vnašajo naravna ali umetna gnojila, ki povzročajo spremembo hranilnih razmer v jezeru in obrežnem pasu.
Ribiška stojišča se uredijo le na delu obrežja, tako da je pretežni del obrežja neobremenjen.
Svetila, reklamne table, znamenja ali svetlobni napisi se na območji novo predlaganih naravnih vrednot ne postavljajo. Izjema so oznake samega območja in opozorilne table ter oprema pešpoti. Jezerskih in tekočih voda se ne onesnažuje.
Hrupa, eksplozij ali vibracij se ne povzroča.
Sestave biocenoze se ne spreminja z naseljevanjem tujerodnih rastlin in živali. V jezero se ne vnaša alohtonih vrst rib, preprečijo naj se večja nihanja vodne gladine in daljša osuševanja.
Ograje in druge fizične ovire se postavlja upoštevaje dnevne ali sezonske poti živali, tako da so živali čim manj ovirane. V primeru, da ograje motijo živali ali celo preprečujejo njihovo gibanje, se postavljajo le začasno ali z dodatnimi tehničnimi rešitvami omogoči prehod prek njih.

Novogradnje
Vsa nova gradnja je definirana v območjih zaokrožene poselitve znotraj stavbnih zemljišč. V območjih stavbnih zemljišč so dovoljeni posegi za novogradnje, nadomestne gradnje, prenove objekta, ki vplivajo na ustreznejšo arhitekturo objekta, prizidki, nadzidave, rekonstrukcije s katerimi bo dosežena kvalitetnejša arhitektura objekta in gospodarski objekti. Za vse posege gradnje je potrebno predhodno geološko mnenje.
Oblikovanje objektov mora slediti tradicionalni arhitekturi območja v smislu upoštevanja tipičnih gabaritov in razmerij posameznih arhitekturnih elementov, določanja orientiranosti objektov, tipa pozidave, ki mora upoštevati zakonitosti obstoječe gručaste oziroma obcestne grajene strukture. Mase predvidenih objektov naj ne presegajo največjih mas v naselju.
Novogradnje bodo podolgovate pravokotne tlorisne zasnove, razmerje stranic bo 1:1.6 ali 1:2. Izzidki in stolpiči niso dovoljeni. Etažnost je pritličje in lahko tudi ena etaža ali izzidano podstrešje. Na terenu v naklonu je možna tudi izvedba kleti, kjer bo klet delno vkopana v teren, v tem primeru je lahko nad pritličjem samo izzidano podstrešje. Strehe bodo simetrične dvokapnice (možna izvedba s čopi), naklona 35-45 stopinj. Kritine morajo biti rdeče ali temne barve (temni rdeče rjavo sivi barvni toni). Ostale barve kritine niso dovoljene. Fasade bodo v beli barvi ali drugih svetlih tonih v kombinaciji z lesom. Smer slemena je vzporedno s plastnicami oziroma izjemoma drugačna, če to narekuje lega okoliških objektov ali geološka sestava tal.
Velikost prizidka je lahko takšna, da skupna velikost (stari objekt + prizidek) objekta ne preseže tlorisnih dimenzij 12 x 18 metrov.
– Zgornja Dobrova
Za vse predvidene posege v naselju je potrebno upoštevati splošne usmeritve za gradnjo.
Tipologija obcestne gradnje na celotni dolžini naselja ni dovoljena. Način gradnje novih objektov na večjih prostih površinah mora upoštevati tipologijo gručaste poselitve, možna je gradnja več objektov ob skupnem dovozu.
V primeru gradnje več objektov hkrati je možno tudi drugačno oblikovanje objektov, vendar tako, da bo celotna zasnova predstavlja ubrano celoto. K načinu gradnje je potrebno pridobiti mnenje občinskega urbanista.
– Loče
Za vse predvidene posege v naselju je potrebno upoštevati splošne usmeritve za gradnjo.
Način gradnje novih objektov na večjih prostih površinah v severozahodnem delu naselja mora upoštevati tipologijo gručaste poselitve, možna je gradnja več objektov ob skupnem dovozu. Ostali objekti naj kot zapolnitve vrzeli tvorijo obcestno grajeno strukturo.
– Brezova vzhod in Brezova zahod, Runtole
Za vse predvidene posege v naselju je potrebno upoštevati splošne usmeritve za gradnjo.
V območju so možne dozidave obstoječih objektov, adaptacije in prenove objektov. Možna je gradnja novih prostostoječih stanovanjskih objektov in gospodarskih poslopij po predlogu ureditvene situacije.
Način gradnje novih objektov na večjih prostih površinah mora upoštevati tipologijo gručaste poselitve, to je na celotnem območju naselja Brezova vzhod in v južnem delu naselja Brezova zahod. V severnem delu naselja Brezova zahod je struktura obcestna. Možna je gradnja več objektov ob skupnem dovozu. Način gradnje novih objektov v Runtolah na večjih prostih površinah mora upoštevati tipologijo gručaste poselitve, možna je gradnja več objektov ob skupnem dovozu.
V primeru gradnje več objektov hkrati je možno tudi drugačno oblikovanje objektov, vendar tako, da bo celotna zasnova predstavlja ubrano celoto. K načinu gradnje je potrebno pridobiti mnenje občinskega urbanista.
Pomožni objekti, ograje
Za oblikovanje pomožnih objektov veljajo enaki pogoji kot za druge objekte. V primeru, ko gre za gradnjo več kot enega pomožnega objekta je le-te mogoče graditi skupaj le kot samostojen prostostoječ objekt, ko gre za združevanje več funkcij tako, da ima objekt v arhitekturnem smislu ustrezno maso gabarita in dimenzije. Izjema so le vrtne ute in bazeni. Tlorisna zasnova mora biti podolgovata pravokotna (najmanj v razmerju 1:1.5). Etažnost je pritličje.
Parcelne meje je možno ograditi z živimi mejami in žičnimi ali lesenimi ograjami. Zidane ograje niso dovoljene.
Lega
Natančne lokacije objektov v projektni dokumentaciji bodo določene na podlagi veljavnega stanja katastra. Gradnjo objekta je načeloma potrebno odmakniti od parcelne meje in meje stavbnega zemljišča za najmanj 2,0 metra, kadar je mejaš drugi lastnik. Objekt je možno postaviti na parcelno mejo s soglasjem mejaša. V primerih, ko gradbena parcela meji na parcelo v lasti istega lastnika, je možno objekt postaviti na parcelno mejo. Obvezno je upoštevati ustrezne odmike objektov od javnih cest in poti.

Gradbene parcele
V okviru funkcionalnih zemljišč obstoječih legalno zgrajenih objektov, ki v Celjskem prostorskem planu in v kartografskem delu PUP še nimajo opredeljenega stavbnega zemljišča, so dovoljeni posegi v obsegu kot so sicer dovoljeni za stavbna zemljišča v območju razpršene pozidave in skladno z določili tega odloka, razen dopolnilne gradnje.
Pri določanju velikosti gradbenih parcel novih objektov je potrebno upoštevati namembnost in velikost objektov, oblikovanost terena, lokacijo komunalnih vodov, priobalni pas vodotokov ter druge omejitve v prostoru ob upoštevanju predvidenega razvoja. Pri tem je potrebno zagotoviti sanitarno tehnične zahteve (osončenje, proste in zelene površine) in ostale urbanistične pogoje v zvezi z dovozi in drugimi utrjenimi površinami okrog objektov.
Za kmetije je potrebno zagotoviti velikost funkcionalnega zemljišča v takšnem obsegu, da bo prilagojeno obsegu proizvodnje in kmetijske mehanizacije.
Pri določanju funkcionalnih zemljišč je potrebno v maksimalni meri upoštevati namembnost kmetijskih zemljišč tako, da se v čim manjši meri posega na zemljišča, ki so namenjena kmetijski rabi.
Merila in pogoji iz tega člena smiselno veljajo tudi za določanje funkcionalnih zemljišč obstoječih objektov. Pri določanju funkcionalnih zemljišč obstoječih objektov in ostalih ureditev je potrebno obvezno upoštevati legalnost gradnje objekta in pri tem zagotoviti njegovo redno rabo.

Usmeritve za urejanje rekreacijskih območij
Za vsa območja rekreacije, predvidena s tem projektom, je potrebno izdelati projektno dokumentacijo z obveznim sodelovanjem arhitekta in krajinskega arhitekta. Vse ureditve v navedenih območjih morajo biti urejene tako, da bodo usklajene z okolico. Pretežni gradbeni material je les in steklo, utrjene površine ob bregu bodo lesene. Vse ureditve bodo ustrezno zasajene s pretežno avtohtono vegetacijo, ki ustreza ruralnemu okolju in vodnemu ambientu.
Pešpot okoli jezera
Okoli jezera je kot javni interes predvideno urediti pešpot. Pešpot je lahko urejena zvezno ali pa po posameznih odsekih. V grafični prilogi pešpot ni vrisana, definirano pa je območje lokacije na prostoru med obalo jezera in varovanim pasom jezera. Pešpot pa je možno urediti tudi na drugi lokaciji, če zato obstajajo interesi in možnosti. Dele pešpoti čez mokrišča je potrebno urediti tako, da so mokrišča varovana – lesena pešpot dvignjena na kole z manjšimi mostovži.
Mestoma je ob pešpoti potrebno urediti počivališča in na nekaj lokacijah tudi sanitarije. Sanitarije morajo biti arhitekturno urejene okolju primerno, ograjene z lesom.
V delih mokrišč kjer bo potekala pešpot je možno urediti park z obvodno vegetacijo.
Območja rekreacije ob obali jezera R3
Na teh površinah je možno urediti kopališča in potrebno infrastrukturo (sanitarije, dovoz, parkiranje), zahodno od parkirišča pri pregradi je možno urediti prostor za prikolice, spremljajoče objekte in športne površine. Breg jezera, pešpoti, razne pomole, eventualne senčnice, korita za kopanje položena v jezero, je potrebno ustrezno oblikovati.
Ribiški kot, parkirišče in ureditev rekreacije ob obali
V območju Ribiškega kota je potrebno ustrezno zaščititi breg pred erozijo, nekatere dele gozda urediti tako, da ne bo možno uničevanje podrastja, označiti poti in dostope tako, da ne bo možen dovoz z vozili vsepovsod po gozdu. Za zaščito gozda pred parkiranjem je treba urediti lesene ograje, ki bodo onemogočale dovoz. Območje, kjer je predvideno parkiranje, je potrebno omejiti, označiti in zavarovati drevesa in korenine pred uničevanjem. Območje ob vodi je predvideno urediti v kopališče, pristanišče za čolne, postaviti je možno objekt za sanitarije in garderobo, v letnem času je možno kampiranje posameznikov v omejenem številu.
V območju so potrebna predvsem interventna dela in redno vzdrževanje. Ograje, ki bodo preprečevale dovoz v območje gozda in kopališča ob bregu jezera, naj bodo lesene (lata). Na izvoženih delih gozda je potrebno posaditi nove sadike avtohtonih dreves.
Runtole pri Gradu
V območju ob obali je potrebno ustrezno zaščititi breg pred erozijo, označiti poti in dostope tako, da ne bo možen dovoz z vozili do obale. Območje, kjer je predvideno parkiranje, je potrebno omejiti in označiti. Območje ob vodi je predvideno urediti v kopališče, pristanišče za čolne, postaviti je možno objekt za sanitarije in garderobo, možno je kampiranje posameznikov v omejenem številu in druge športno rekreacije ter turistične dejavnosti v naravnem okolju.
Območje R2
Območje obravnave obsega obstoječo površino namenjeno parkiranju in kmetijska zemljišča severnozahodno od parkirišča. Parkirišče je urejeno na večji utrjeni površini. Površine namenjene razvoju rekreacije so v naravi travniki in potok z obvodno vegetacijo. Na delu travnika je opazen večji zemeljski izkop v katerega se nalagajo razni gradbeni in drugi odpadki.
S prostorskim planom je območje namenjeno parkirišču in ureditvi rekreacije.
Obstoječe parkirišče je potrebno ustrezneje urediti: z latami označiti parkirna mesta, v delu velike popeskane površine zasaditi nekaj dreves.
Glede na parkirišče, preko katerega je območje dostopno, je možnih več vrst rekreacije ali rabe: možno je realizirati športna igrišča (tenis, rokomet, odbojka, vadbišče), možno pa bi bilo urediti prostor za taborjenje ali prostor za avtoprikolice.
V primeru prostora namenjenega taborjenju in avtoprikolicam je potrebno: predvideti prostor za sanitarije na meji s parkirnimi površinami, območje ograditi in intenzivno ozeleniti.
Obstoječo črno deponijo je potrebno sanirati.
Servisne objekte, ki so funkcionalno povezani s funkcijo ureditve površin, je treba ustrezno arhitekturno oblikovati. Arhitektura objekta za recepcijo, sanitarije, garderobo naj bo sodobna z elementi kvalitetnih detajlov objektov v širši ruralni krajini, uporabljeni materiali pa les, steklo kamen.
Območje pri pregradi R1, območje Muzelj
Območje je namenjeno rekreaciji (pristan, kopališče, gostinski lokal, otroško igrišče, športne dejavnosti, sprehajalne poti, servisni objekti). Za izgradnjo območja je potrebno izdelati projektno dokumentacijo ter zasnovo ureditve uskladiti z nosilci urejanja prostora.
Vsi posegi v vodno in priobalno zemljišče jezera in vodotokov ter raba vode v okviru usmeritev za urejanje rekreacijskih območij, morajo biti v skladu z merili za upravljanje z vodami (člen 6).

Vodovodno omrežje
Zasnova vodooskrbe
Količina vode, ki priteče iz Vitanja, kapaciteta črpališča na Konjskem, dimenzija cevovoda do vodohrana v Zgornji Brezovi ter kapaciteta črpališča v Prekorju lahko po podatkih upravljalca sistema oskrbe z vodo zagotavljajo normalno oskrbo s pitno vodo celotnemu območju okolice Šmartinskega jezera.
Kot je že omenjeno, je pri zasnovi oskrbe z vodo upoštevana tako ureditev razmer v obstoječih naseljih kot tudi zagotovitev zadostnih količin vode na predvidenih območjih novogradenj, ki so predvidene na območjih ostalih zaokroženih poselitev. Upoštevana so predvidena ureditvena območja poselitve, rekreacije in turizma.
Za potrebe oskrbovanja območja je potrebno obstoječe vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti ustrezno rekonstruirati, oziroma zamenjati stare dotrajane sisteme z novimi ter za potrebe zaselkov, ki javnega vodovodnega omrežja še nimajo, dograditi nove sisteme.
Kanalizacijsko omrežje
Zasnova zbiranja in odvajanja odpadnih voda temelji na – projektih Idejna zasnova sanacije Šmartinskega jezera, LIMNOS podjetje za aplikativno ekologijo d.o.o., marec 2002 ter projektu Idejna zasnova komunalne opremljenosti Šmartinskega jezera, IEI d.o.o., Celje, št. 6KK02.
V zasnovi je opredeljen predlog rešitve zbiranja in odvajanja odpadnih voda, določene so okvirne trase kanalov in lokacije črpališč, obdelana je bila tudi alternativna rešitev s posameznimi lokalnimi čistilnimi napravami, kjer so bile preverjene možne lokacije čistilnih naprav (KČN – kompaktna čistilna naprava in RČN – rastlinska čistilna naprava).
V idejni zasnovi podajamo variantne rešitve odvajanja in čiščenja odpadnih voda, in sicer:
varianta 1 – Odvajanje in čiščenje vseh komunalnih odpadnih voda na centralni ČN Celje ter
varianta 2 – Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda naselij Brezova, Loče, Runtole, Lešje ter dislociranih objektov.
Varianta 1
V varianti 1 je predvideno odvajanje in čiščenje vseh komunalnih odpadnih voda prispevnega območja Šmartinskega jezera na centralni ČN Celje.
S tem je potrebna povezava navedenih prispevnih podobmočij v skupen sistem.
Varianta 2
V varianti 2 pa je predvideno odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda posameznih naselij (Brezova, Loče, Runtole, Lešje) ter dislociranih objektov.
Po tej varianti je predvidena izgradnja lokalnih čistilnih naprav in sicer:

    ČN Loče         200 PE
    ČN Loče 2       50 PE
    ČN Brezova      150 PE
    ČN Runtole      80 PE
    ČN Jezere       20 PE (tudi v varianti 1)

Glede na kakovostno stanje Šmartinskega jezera je nujno pričeti z reševanjem komunalnih odpadnih voda na prispevnem območju. Gnojišča je potrebno urediti po veljavni zakonodaji, za odpadne vode iz gospodinjstev pa je predvidena izgradnja kanalizacijskega sistema na prispevnem območju jezera in čiščenje teh voda na Centralni čistilni napravi Celje.
Pogoj za izvedbo je podaljšanje rajonskega zbiralnika RZ-6 do naselja Zg. Dobrova.
Alternativna rešitev je izgradnja lokalnih čistilnih naprav za posamezna naselja. V tem primeru bi bila potrebna izvedba 5 naprav, od katerih pa je le za napravo za naselje Runtole (in pogojno za Loče 2) možno zagotoviti takšno lokacijo naprave, da bi se očiščene odpadne vode vodile izven prispevnega območja jezera. Obe večji potrebni napravi za naselji Loče in Brezova pa bi bilo možno locirati le tako, da bi se očiščene odpadne vode vodile v jezero.
Do izgradnje sistema lahko investitor izjemoma ob novogradnji zgradi individualno čistilno napravo za enega ali več objektov, za katero si mora zagotoviti tudi izvajanje obratovalnega monitoringa v skladu s pravilniki in pogoji upravljavca omrežja v Mestni občini Celje.
Električno omrežje
Območje je pokrito z električnim nizko in visokonapetostnim omrežjem.
Pri načrtovanju novogradenj je potrebno upoštevati obstoječe in predvidene koridorje visokonapetostnih daljnovodov. Omrežje je mogoče je dograjevati, obnavljati in vzdrževati po projektu, ki ga kot idejno zasnovo določi upravljavec omrežja.
Ogrevanje
Na območju obravnave ni izgrajene javne komunalne infrastrukture v upravljanju Energetike Celje, zato upravljalec nima posebnih zahtev. Na podlagi idejne zasnove je omrežje mogoče načrtovati ter izgraditi skladno z razvojnimi programi nosilca urejanja prostora.
Omrežje zvez
Pretežni del območja je pokrit tudi s telefonskim in manjši del ob lokalnih središčih tudi s kabelskim omrežjem. Novo omrežje je načrtovati predvsem v skupnih komunalnih koridorjih ob cestnih telesih. Za potrebe omrežja zvez so mogoče tudi postavitve anten na ustreznih lokacijah, ki zagotavljajo nemoteno delovanje, hkrati pa zagotavljajo tudi ustrezne odmike od stavbnih zemljišč ob pogoju, da bistveno ne posegajo v izgled krajine.
Gradnja in vzdrževanje telefonskega omrežja se izvaja glede na ostale pogoje v prostorskih aktih, pri določanju lege objektov od TK infrastrukture je treba upoštevati odmike oziroma zaščitne ukrepe, ki jih predpiše Telekom Slovenije v projektnih pogojih oziroma soglasjih h gradbenemu dovoljenju za posamezne soseske ali objekte, smernice ne veljajo kot projektni pogoji ali kot soglasje za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Prometno omrežje
Novogradnjam je potrebno zagotoviti priključke na javno cestno omrežje in pri tem upoštevati Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Mestni občini Celje (Uradni list RS, št. 85/99) ter glede na sprejeto kategorizacijo cest pridobiti za vse posege, ki povzročajo nove priključke na ceste ali kakorkoli drugače posegajo v obstoječi prometni sistem, soglasje upravljavca le-teh.
Pri nestanovanjskih objektih je potrebno glede na vrsto dejavnosti zagotoviti ustrezno število parkirišč in manipulacijskih površin na svojem funkcionalnem zemljišču. Pri tem je zaradi emisij v okolje upoštevati vso veljavno okoljevarstveno zakonodajo.
Obstoječe občinske ceste je mogoče po potrebi rekonstruirati ter jih opremiti po potrebi s hodniki za pešce in kolesarje, avtobusnimi postajališči ter drugo prometno tehnično opremo.

V okviru varstva okolja v obravnavanem območju KZ Šmartinsko jezero se varuje: krajinske kakovosti prostora, kakovost vode Šmartinskega jezera in vseh pritokov, kakovost tal in zraka, bivalne kakovosti in kakovost grajene strukture (naselja, objekti etnoloških kakovosti).
Varstvo kakovosti in sanacije tistih prvin prostora, ki ne odgovarjajo merilom in pogojem ciljne kakovosti, je v projektu KZ zagotovljeno z usmeritvami in pogoji za urejanje in posege v prostor.
Sanacija
Za sanacijo kakovosti vode Šmartinskega jezera je LIMNOS podjetje za aplikativno ekologijo d.o.o. izdelalo projekt Idejne zasnove sanacije Šmartinskega jezera, marec 2002. Projekt je sestavni del projekta Idejna zasnova komunalne opremljenosti Šmartinskega jezera, IEI d.o.o., Celje, št. 6KK02.
Usmeritve projekta so sestavni del predmetnega PUP.
Ukrepi za varstvo pred hrupom
Za območje v celoti je določena III stopnja varstva pred hrupom, t.j. območje, kjer so dopustne mejne vrednosti hrupa za dan 60dBA, za noč 50dBA, oziroma kjer so kritične ravni hrupa za dan 69dBA in za noč 59dBA.
Ukrepi za varstvo zraka
Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih količin, določenih z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zrak (Uradni list RS, št. 73/94), Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94, 51/98, 83/98, 105/00).
Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne sme presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi.
Ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih vod:
Odvajanje padavinskih voda na obravnavanem območju je potrebno predvideti v skladu s 92. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02), in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki …).
V primeru ureditve izpustov odpadnih padavinskih voda v vode morajo biti izpustne glave iztokov oblikovane pod naklonom brežin vodotokov in ne smejo segati v svetli profil vodotoka. Na območju iztokov morajo biti struge vodotokov ustrezno zavarovane pred vodno erozijo.
Komunalni in drugi odpadki
Na območju urejanja se za komunalne odpadke namesti zabojnike za komunalne odpadke. Komunalni odpadki se odvažajo na odlagališče komunalnih odpadkov. Tip in velikost zabojnika določi upravljavec odvoza odpadkov.
Dostop do zabojnikov mora biti vedno dostopen specialnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov.
Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na območju Mestne Občine Celje.
Pri načrtovanju odjemnega mesta je potrebno upoštevati Odredbo o ravnanju z ločenimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/01).
Na območju morajo biti določena mesta – zbiralnice za ločeno oddajanje sekundarnih surovin. Območje s 500 prebivalci naj ima najmanj eno zbiralnico. Za zbiralnice naj bodo določena mesta, ki so v bližini naselij čim bolj dostopna večini prebivalcev. Primerne so lokacije ob krajevnih cestah, križiščih, avtobusnih postajah.
Posode za odpadke je potrebno postaviti na ekološko tehnično brezhiben prostor. Posode za smeti v območjih rekreacije morajo biti postavljene tako, da ne bodo vplivale negativno na ureditev rekreacije (smrad, vizualni izgled), do njih mora biti omogočen dostop za odvoz.
Površine, kjer bodo nameščene posode za smeti, je potrebno ograditi (ograja, nadstrešnica) in ozeleniti.
Lokacije za zbiralnice in za posode za smeti bodo določene ob izdelavi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za posamezne objekte.
Deponije gradbenega materiala
Za odlaganje odpadkov, ki bodo nastali pri rušitvi in odstranitvi obstoječih objektov in naprav ter za izkopani, kontaminirani material je treba upoštevati določila Pravilnika o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, št. 3/03) in odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Mestni občini Celje (Uradni list RS, št. 67/99).
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Požarna varnost objektov je zagotovljena z dovozi za interventna vozila po obstoječem in predvidenem omrežju cest.
Varen umik je možen na zunanje, nepozidane, funkcionalne površine objektov.
Promet in delovne površine za intervencijska vozila so po obstoječih cestah, na manipulativno dvorišče na severni strani in na parkirne površine na vzhodni strani objekta.
Vire za zadostno oskrbo vode za gašenje je potrebno urediti z izgradnjo novega vodovoda ali z rezervoarji vode. Za zahtevnejše objekte in objekte namenjene zadrževanju ljudi (rekreacija, gostilne) je treba upoštevati Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje in gašenje požarov (Uradni list RS, št. 30/91).
Na osnovi izračuna požarne obremenitve je pri projektiranju in izvedbi novih objektov potrebno upoštevati takšne materiale in njih zaščite, ki so varni pred požarom in širjenjem požara.
Način varovanja pred požarom za objekte bo opredeljen v PGD projektu in bo skladen z določili Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93) in Pravilnikom o požarno varnostnih zahtevah (Uradni list RS, št. 42/93).
Zaščita pred poplavo in erozijo
Na območjih, ki so lahko ob visokih vodah vodotokov poplavljena ter erozijskih območjih je potrebno upoštevati smernice s področja upravljanja z vodami. Na erozijskih in plazovitih območjih se pri načrtovanju posegov v prostor upoštevajo omejitve v skladu z Zakonom o vodah (87., 88. in 89. člen ZV-1).
Zaščite pred razlitjem nevarnih snovi
Na obravnavanem območju ni predviden prevoz nevarnih snovi. Pri prevozu in napajanju z gorivom (olje, plin) je potrebno upoštevati
Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96),
Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motorna vozila (Uradni list RS, št. 10/99).
Sanacijski ukrepi degradiranega prostora
Za doseganje ciljev – razvoja Šmartinskega jezera in širšega okolja je potrebno sanirati degradiran prostor
Prednost pri sanaciji naj bi imela naslednja območja:
– gozdovi s posebnim pomenom
– območja dediščine
– izjemne krajine
– varovalni gozdovi
– vidno izpostavljena območja
– območja z visoko stopnjo naravne ohranjenosti,
– vodna in priobalna zemljišča vodotokov in jezera,
Odstraniti je treba vse nelegalno postavljene objekte v okolici jezera, s tehničnimi ukrepi doseči čim ustreznejše, želeno stanje:
– sanacija reliefa in sanacija brežine jezera, rane v brežini jezera zaradi vkopov za shranjevanje čolnov,
– spremembo reliefa severno od ribiškega kota zaradi nasipavanja terena,
– odstranitev betonskih platojev v varovanem gozdu,
– odstranitev prikolic,
– odstranitev rasti bambusa v gozdu,
– sanacija deponij,
– ustreznejša ureditev območja ob pregradi,
– odstranitev neustreznega plavajočega otoka pri pregradi,
– sanacija drugih neustreznih posegov v vodno in priobalno zemljišče jezera in vodotokov.
V okviru razvoja bi bilo potrebno seznanjati in izobraževati potencialne graditelji o primerni arhitekturi in zunanji ureditvi.

Mogoče so tolerance pri gabaritih in namembnosti objektov v okviru načrtovanih ureditev ter v okviru iste ali sorodne panoge dejavnosti v območju, kar zadeva namembnost površin in objektov. Mogoča so odstopanja pri zasnovi objektov v prikazanih ureditvenih območjih, glede na optimalnejšo parcelacijo in lego objektov. Kot toleranca je mogoča umestitev območij rekreacije izven meja, prikazanih v projektu s soglasjem lastnikov zemljišč in nosilcev urejanja prostora.

Poleg določil tega odloka je potrebno upoštevati vse pogoje iz smernic in mnenj, ki so sestavni del projekta iz 1. člena tega odloka.
S tem odlokom se razveljavijo UN pri pregradi, UN Muzelj in LN Ribiški kot. Za posege na območjih teh dokumentov veljajo določila tega odloka. Za območja se v primeru kompleksnejših ureditev lahko izdelajo prostorsko izvedbeni akti.
Prav tako je potrebno upoštevati vsebine predhodno izdelanih strokovnih podlag:
– projekt Idejna zasnova sanacije Šmartinskega jezera, LIMNOS podjetje za aplikativno ekologijo d.o.o., marec 2002
– idejna zasnova komunalne opremljenosti Šmartinskega jezera, IEI d.o.o., Celje, št. 6KK02.

Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Mestne občine Celje in na Upravni enoti Oddelku za okolje in prostor.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.

Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.