Župan Občine Sežana je na podlagi 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) ter v povezavi s 7. in 30. členom Statuta Občine Sežana dne 26. 6. 2006 sprejel

1.1 Temeljne določbe
S tem programom se pričnejo postopki priprave Strategije prostorskega razvoja Občine Sežana (v nadaljevanju SPRO), ki je krovni prostorski akt občine. Namen SPRO je, da v skladu s strategijo prostorskega razvoja Slovenije določi vizijo prostorskega razvoja občine ter usmeritve na usklajen in vzdržen razvoj dejavnosti v prostoru in njegovo trajnostno rabo.
1.2 Ocena stanja
Podlaga za izdelavo programa priprave SPRO je bila v okviru »Izhodišč za pripravo strategije prostorskega razvoja in prostorskega reda Občine Sežana« opravljena obširnejša ocena stanja in teženj v občini na področju dosedanjega prostorskega razvoja in urejanja prostora tako glede prebivalstva, gospodarskega razvoja, poselitve, družbene javne infrastrukture, kulture, kmetijstva, gozdarstva in rudnin, ohranjanja narave, kulturne krajine in gospodarske javne infrastrukture.
Občino Sežana obdajajo sosednje občine Komen, Divača, Hrpelje – Kozina, Vipava in Občina Trst ter Repentabor v Republiki Italiji. Ustanovljena je bila dne 4. 10. 1994. V današnjem obsegu občina meri 217 km2 v kateri živi (po popisu iz leta 2002) 11.951 prebivalcev. Ima 12 krajevnih skupnostih (Avber, Dane pri Sežani, Dutovlje, Kazlje, Lokev, Pliskovica, Povir, Sežana, Štjak, Štorje, Tomaj in Vrabče) in 64 naselji. V mestu Sežana, ki predstavlja upravno, kulturno in gospodarsko središče občine živi 4.876 prebivalcev, kar predstavlja 40% vsega prebivalstva v občini.
1.2.1 Družbeni in gospodarski razvoj
Ocena je pokazala, da je položaj občine ugoden za nadaljnji razvoj poselitve in gospodarski razvoj, še posebej za turizem in rekreacijo, trgovino, logistiko, poslovne dejavnosti in za visoko tehnološke panoge.
Občina je redko naseljena. Demografski kazalci kažejo, da se število prebivalstva v zadnjih 10 letih skorajda ni spremenilo. Dolgoročno lahko pričakujemo stagnacijo prebivalstva, v kolikor se ne bo povečal priselitveni prirast.
V občini prevladujejo prebivalci s srednješolsko izobrazbo. Trend naraščanja višje in visoke izobrazbe je opaznejši v zadnjih letih. Stopnja brezposelnosti je nizka glede na republiško povprečje (5-7%) in se nadalje niža, delovni kontingent pa se zmanjšuje. Dnevne delovne migracije so v Sežano izrazite, predvsem na račun migracij iz občin Postojna in Ilirska Bistrica.
Na gospodarskem področju so močno zastopane terciarne dejavnosti (trgovina, storitve), pa tudi industrija (gradbeništvo, živilsko-predelovalna industrija, kovinska predelovalna in elektro industrija). V zadnjem času se razvija predvsem trgovina, logistika in visoko tehnološke dejavnosti. Največ industrijskih obratov je lociranih v Sežani; industrijske cone – Sežana GC in Sežana Zahod, ki so zapolnjene. Manjše obrtne cone v občini so Dutovljah in Lokvi in so v večjem delu še nezazidane. Povpraševanje po obrtnih in industrijskih lokacijah je veliko predvsem v Sežani, ki nima več prostih površin pripravljenih za gradnjo, v zadnjem času pa tudi po drugih naseljih v občini. Obrtništvo v občini je še vedno močno. Kljub temu primanjkuje obrtnih lokacij v naseljih oziroma obrtne cone ali njihove širitve v urbanih naseljih.
Turizem in gostinstvo v občini še ni dovolj razvito, kljub velikem naravnem potencialu Krasa, ki nudi veliko stopenj rekreacije in ima možnost razvoja turizma za široko Tržaško zaledje. Manjka tudi povezanost z drugimi ponudbami v regiji. Turistično je v občini najpomembnejša os Škocjanske jame – Lipica – Štanjel. Kongresni turizem v občini ni razvit. Enodnevni turisti večinoma prihajajo iz okolice Trsta, ki večinoma polnijo osmice, gostilne in turistične kmetije. Slovenski gosti navadno na Krasu ostajajo samo čez vikend. Prenočitvene kapacitete locirane v Sežani so v glavnem namenjene tranzitnim gostom. V občini obratuje več turističnih kmetij, veliko pa je še interesa za odpiranje novih. Turistične kmetije so v Dutovljah, Štorjah, Pliskovici, Avberju, Tomaju. V občini je dobro razvit sistem kolesarskih poti.
Na področju družbenih dejavnosti je mreža oskrbljenosti z zdravstvenimi storitvami zadovoljivo pokrita, razen lekarn. Na področju socialnega varstva so problem predvsem varovana stanovanja, ki jih v občini ni. Mreža možnosti predšolske vzgoje in osnovnošolskega izobraževanja je v Občini Sežana solidno razvita. Širitve mreže v prihodnosti niso predvidene in potrebne. Srednje šolstvo je locirano na skupni lokaciji vključno z večnamensko dvorano in zunanjimi igrišči, ki zadostuje trenutnim potrebam. Kažejo pa se potrebe po novih programih predvsem poklicnih (kamnoseštvo, fotografija, ipd.) in po izgradnji doma za dijake, študente in gostujoče profesorje. Prav tako je predvidena lokacija za razvoj višješolskih in visokošolskih programov, ki se v občini že uvajajo. Mreža kulturnih domov po naseljih je dobro razvita. V Sežani je Kosovelov dom, ki zadostuje za potrebe večjih prireditev. Muzeji, zasebne zbirke in arhivi so v občini dobro zastopani.
Športna infrastruktura v občini je zadovoljivo razvita predvsem v Sežani, kjer manjka predvsem pokrit bazen na že predvideni lokaciji. Športna infrastruktura v naseljih je ob šolah, ki se v popoldanskem času uporablja za rekreacijo vseh občanov in športnih društev v občini. Občina ima v Sežani centralni prireditveni prostor na prostem. Otroška igrišča, ki niso na šolskih površinah, so samo v mestu Sežana.
Rekreacija v občini še ni dovolj razvita. Edina večja površina je golf igrišče v Lipici. Vendar pa je samo območje Krasa zelo zanimivo za rekreacijo, saj so se tam razvile najrazličnejše sprehajalne poti, nekatere celo tematske, ravno tako pa so zelo lepo razvite poti za kolesarjenje, ki so povezana z ostalimi potmi po celi Sloveniji. V občini ni nobenega kampa. Razvito je tudi lovstvo, jamarstvo, taborništvo, planinarjenje. Vse te dejavnosti imajo zelo razvita društva, ki imajo organizirane tudi svoje prostore.
1.2.2 Naravni viri
V kmetijstvu je glavna kmetijska panoga vinogradništvo. Vinogradi se večinoma obnavljajo, njihov obseg pa ostaja nespremenjen. Ostale panoge, predvsem živinoreja, so zamrle. V zadnjem času se ponovno oživlja reja drobnice. Vrtnarstvo in sadjarstvo kot panogi v občini skoraj nista zastopana. Izredno malo je gospodarstev, ki se ukvarjajo izključno s kmetijstvom. Večinoma so kmetije mešane. Dopolnilne dejavnosti na kmetijah imajo bodočnost. To so privatne sušilnice in pršutarne kot dopolnilne dejavnosti na kmetijah, turistične kmetije in vinarstvo.
Agrarne operacije v občini niso bistveno razvite. Velik namakalni sistem obstaja le za potrebe turizma, na območju Lipice v sklopu golf igrišča. V zadnjem času je veliko teženj po urejanju malih namakalnih sistemov, v sklopu katerih vsak kmet namaka svoj vinograd. Izredno problematičen je z vidika izgubljanja kulturne krajine trend zaraščanja kmetijskih površin.
Gozdovi za Občino Sežana nimajo bistvenega gospodarskega pomena, kljub temu da je z gozdom pokrita približno polovica občine. Gospodarjenje z gozdovi služi zagotavljanju ekološke in socialne funkcije pa tudi pridelavo kakovostnega lesa. Gospodarski gozd v občini ni v celoti izkoriščen. Eden od vzrokov velike stopnje zaraščanja kmetijskih površin in s tem spreminjanja značilne kulturne krajine občine, je tudi premajhen izsek iz gozda. V občini je približno 0,6% vseh gozdnih površin zavarovanih kot varovalni gozd, gozdov s posebnim namenom ni. Na področju gozdarstva se problemi pojavljajo predvsem v konfliktu z drugimi rabami v prostoru – tako s kmetijstvom, rekreacijo in poselitvijo, kot z naravovarstvenimi zahtevami. Izredno velika je požarna ogroženost gozdov.
Rudarstvo je pomembna panoga v občini. V občini sta aktivna dva večja kamnoloma in sicer kamnolom Medvedjek za potrebe gradbeništva in Lipica za potrebe arhitekturnega gradbenega kamna. Kamnolom Lipica leži v vplivnem območju kobilarne in potrebna bo skrbna uskladitev s turističnim razvojem Lipice. Dejavnost je usmerjena predvsem v prodajo surovine- polizdelke namesto v izdelke. Velik del občine pokrivajo trije raziskovalni prostori mineralnih surovin, ki se pokrivajo z območji poselitev. Na območju občine pa je še nekaj manjših kamnolomov, katerih surovine so se uporabljale za gradnjo bližnjih naselij in mnogi od njih so že opuščeni, ampak še ne primerno sanirani.
Na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je ogroženost predvsem zaradi požarov.
1.2.3 Okoljske dejavnosti
Na področju okoljskih dejavnosti v občini imamo izdelan Operativni program odvodnje in čiščenja komunalnih odpadnih voda, ki izhaja iz Nacionalnega programa varstva okolja. Po tem programu je predvidena gradnja kanalizacijskega omrežja s pripadajočimi čistilnimi napravami v 22 aglomeracijah, ki po kriteriju naseljenosti presegajo 50 prebivalcev. Trenutno je zgrajena čistilna naprava v Sežani, na katero je priključeno okrog 60% objektov, sočasno se pripravljajo projekti komunalnega opremljanja za nekatere večje vasi.
Ker sta oskrba z vodo, odvod in čiščenje odpadne vode tako v bistvu enoten sistem, bi se po okoljevarstvenih načelih smeli vodovodi načrtovati le ob istočasnem reševanju sistema za odvod in čiščenje komunalne vode. Na območjih razpršene poselitve to načelo ni bilo uveljavljeno prvenstveno iz ekonomskih razlogov in manjše obremenitve okolja, vendar se na teh območjih, predvsem tam, kjer je definirana tudi stanovanjska raba prostora, gradijo objekti, ki ne služijo kmetijski dejavnosti (turizem, rekreacija, počitniški objekti, obrt). Prav to je dodaten razlog za skupno načrtovanje in izvedbo sistemov za oskrbo z vodo in za odvajanje in čiščenje odpadne vode.
V letu 2004 se je pristopilo k sanaciji odlagališča komunalnih odpadkov v Sežani in sicer skladno z izdelanim Programom prilagoditve odlagališča Pravilniku o odlaganju odpadkov. Na lokaciji odlagališča je zgrajen tudi center za ravnanje odpadkov CERO, kjer se zbirajo in pretovarjajo kosovni odpadki ter odpadki z zelenih otokov.
Problem je tudi onesnaževanje zraka zaradi termoelektrarne iz Tržiča, ki povzroča na območju občine sušenje in umiranje gozdov in velik tranzitni promet tovornjakov po avtocesti. Z zaraščanjem površin so se klimatske spremembe v občini nekoliko spremenile kar se odraža z pojavom megle.
1.2.4 Poselitev
Glede na obstoječ policentrični urbani sistem ima izrazito gravitacijsko moč v Občini Sežana, ki je razen občinskega središča tudi glavni medobčinski Kraški zaposlitveni center. Dnevne delovne migracije v Sežano so izrazite iz celotnega Krasa. Razen tega postaja Kraško območje atraktivno za odpiranje novih delovnih mest tudi zaradi prenaseljenosti Slovenske obale. Po drugi strani pa se nadaljuje stagnacija nekaterih območij ali naselij (krajevni skupnosti Vrabče, Štjak, Štorje). Razen Sežane in Dutovelj, je nivo oskrbnih in zaposlitvenih dejavnosti v lokalnih središčih občine preskromen.
Glede na tipološko opredelitev pomembnejših naselji v občini ugotavljamo, da je razvoj urbanizacije spremenil tipologijo nekdanjih naselij. Naselja so postala po načinu bivanja urbana ali polurbana, v morfološkem pogledu pa ostajajo jedra vasi oziroma strnjena naselja dokaj prvinska. Vpliv urbanizacije se kaže predvsem v širitvi naselij, kjer ponekod prevladuje urbana struktura stavbnih kompleksov z običajno geometrično parcelacijo z večjimi gradbenimi parcelami pozidanimi s prostostoječimi hišami, ali pa naključno locirana redka nova pozidava stanovanjskih hiš v nadaljevanju ali okoli vasi, največkrat ob prometnicah v menjavi s kmetijskimi zemljišči. Urbana naselja v občini so Sežana, Dutovlje in Lokev.
Sežana je središče regionalnega pomena. Zaradi svoje prometne in obmejne lege je razvila številne gospodarske dejavnostni znotraj treh industrijskih con in bistveno spremenila nekdanjo podobo naselja. Težišče širitve urbanega prostora je proti jugu in proti državni meji. Dutovlje je pomembnejše lokalno središče h kateremu gravitira severno območje občine. Ima dobro razvite oskrbne in storitvene dejavnosti, ki oskrbujejo urbano prebivalstvo naselja in širšo okolico. Razen tega je naselje hkrati manjši zaposlitveni center s svojo obrtno cono. Težišče širitve urbanega prostora je proti naselju Skopo. Enako velja za Lokev, kjer je trend širjenja proti Sežani.
Največja dinamika pozidave je v večjih naseljih občine (10 naselij z povprečno nad 300 prebivalci), ki so vsa locirana ob glavnih prometnicah kjer živi 70% vsega prebivalstva občine.
Edino turistično naselje v občini je Lipica. Spalna naselja v občini so predvsem Dane, kot satelit Sežane in deloma Križ. Naslednji nivo je 10 naselij v velikosti okoli 150 prebivalci v katerih živi 12,5% prebivalcev občine. Vsa ostala poselitev so majhna naselja in zaselki.
Razpršena poselitev na Krasu ni tipična, kot je to v drugih okoljih. Ne gre za običajno razpršenost stanovanjskih hiš v odprtem prostoru oziroma krajini, temveč za »načrtovano-legalno« razpršenost neposredno ob naseljih ali v njihovem nadaljevanju. Vzrok za to je v neustreznem načrtovanju površin za poselitev, ki so v večini naselij predimenzionirane. Zaradi preobsežnih površin, ki ne bodo nikoli zapolnjene s stanovanjskimi hišami nastaja pozidava na različnih delih nezazidanih zemljišč znotraj ureditvenih območij naselij, ki v naravi delujejo kot razpršena gradnja v neposredni bližini strnjenih kraških naselij.
Kljub temu, da so po naseljih planirane nove površine za poselitev v velikem obsegu, je težavno pridobivanje nezazidanih zemljišč za gradnjo, deloma zaradi neurejene zemljiške politike v občini, deloma pa tudi zaradi neustreznega načrtovanja novih površin za gradnjo, sama gradnja pa ne steče zaradi komunalno neopremljenih nezazidanih stavbnih zemljišč. Zato bo treba za večino naselij ponovno preveriti ustreznost lociranja površin za gradnjo, njihovo velikost in preveriti rešitve za komunalno urejanje naselij.
Osnovni prostorski plan občine ni bil sistemsko pripravljen. V grafičnem delu je bil tudi pomanjkljiv. Kljub pomanjkljivostim je bila za Sežano opredeljena jasna globalna vizija prostorske razmestitve dejavnosti in prometne infrastrukture. Predvideni sta bili dve urbanistični zasnovi in sicer za Sežano in Dutovlje. Izdelana je bila samo urbanistična zasnova za Sežano v letu 1992, ki ni bila dovolj uporabna, istočasno pa je imela presplošno in nepreverjeno in pomanjkljivo namensko rabo. Prostorski akt ni bil sprejet, čeprav se je deloma uporabljal, kot podlaga za opredelitev območij zazidalnih načrtov. Nova urbanistična zasnova za Sežano (Uradni list RS, št. 75/04) celostno in sistemsko obravnava širši urbani prostor, vključno s sosednjim mejnim območjem in je tako že izdelana podlaga za vključitev v bodočo strategijo prostorskega razvoja občine. Za razvoj poslovnih površin za obdobje 10–15 let so opredeljene površine vse do državne meje in za razvoj stanovanjske gradnje na jugu. V skladu z urbanistično zasnovo je mogoče širiti Sežano še za nadaljnjih 100 ha proti jugu.
Z dolgoročnim planom občine je bila predvidena tudi izdelava krajinske zasnove za Lipico, brez natančno opredeljenih mej območja obravnave. Krajinska zasnova ni bila izdelana.
S spremembami in dopolnitvami dolgoročnega in srednjeročnega plana občine je bil prostorski plan sistemsko dopolnjen in usklajen z manjkajočimi vsebinami drugih nosilcev urejanja prostora. Nerazčiščena je bila še vedno namenska raba površin za stanovanja v odnosu do kmetijske rabe, kar povzroča nesistemsko (razpršeno) pozidavo stanovanjskih hiš v pretirano obsežnih površinah za poselitev in je vzrok za večkratne spremembe in dopolnitve namenske rabe prostora.
Prostorski ureditveni pogoji v Občini Sežana so v svojih določilih presplošni ali pa preveč omejevalni. Usmeritev za oblikovanje in racionalno izrabo parcelacije stavbnih zemljišč v naseljih ni. Posledice teh pomanjkljivosti so slabo pozidan prostor in neprimerno arhitekturno oblikovanje stavb.
1.2.5 Javna gospodarska infrastruktura
V občini sta dva velika vodovodna sistema (magistralni vodovod Brestovica–Sežana–Kozina in regionalni vodovod Sežana–Divača in Sežana–Italija (tržaški vodovod). Vsa naselja v občini so pokrita z vodooskrbo razen naselja Vrhe. Izgube vode na vodovodnem omrežju v občini so približno 30% zaradi starih lokalnih vodovodov, ki so večinoma oporečne kvalitete. Problematična je oskrba z vodo je na območju Križ–Šepulje–Tomaj, ki nima zadostnih količin vode.
Na območju občine je manjši del prebivalcev priključen na kanalizacijsko omrežje. Obstoječa ČN in kanalizacijski sistemi v občini so: Sežana, Terminal Sežana in Lipica. Kanalizacijski sistem v Sežani je ločen in pokriva 60% naselja.
Obstoječe plinovodno omrežje je priključeno na tržaški plinovodni sistem. Planira se koridor novega primarnega plinovoda. Na ta vod bo možna naknadna priključitev, ki pa v trenutnih načrtih ni predvidena.
Naselja v občini nimajo daljinskega ogrevanja.
Državno omrežje cest je relativno dobro razvito in omogoča kakovostno dostopnost navzven predvsem v smeri proti Ljubljani z izgradnjo avtoceste. Slabša je medregionalna povezava Nova Gorica–Koper. Problematični so predvsem odseki skozi Kraška naselja (npr. v Tomaju, Dutovljah, Koprivi …), širitve cest in izgradnja pločnikov zaradi obstoječe pozidanosti.
Od občinskih cest je najbolj obremenjena cesta Štorje-Podnanos, na katero se v primeru močne burje na odseku Razdrto–Vipavska Dolina preusmeri promet s te ceste. Velika večina lokalnih cest je asfaltiranih. Obsežne predvidene širitve naselij, ki se jih nenanačrtno poziduje, so brez načrtovanih uličnih mrež. Notranje ceste po naseljih so preozke, parkirna mesta so nezadostno urejena v vseh naseljih v občini. V mestu Sežana so pločniki večinoma dobro urejeni, manjkajo pa urejene kolesarske steze in obcestni drevoredi in parkirišča. Poseben problem je izgradnja obvoznic skozi naselja (Tomaj, Dutovlje, Lokev, Sežana–Lipica). Kolesarsko omrežje po Krasu je dobro razvejano.
Problematika poteka železniške proge skozi naselja je največja v Sežani, ki povzroča vrsto problemov (samo en most preko železnice) tranzitnega prometa, ki poteka skozi mestno jedro.
Mreža javnega potniškega prometa je v občini zelo slabo razvita. Javni avtobusni prevoz obratuje le na regionalnih povezavah. Med Trstom in Sežano je vzpostavljena avtobusna povezava.
1.2.6 Krajina
V celotni občini je značilna kulturna krajina pomembna prvina prepoznavnosti. Še posebej so pomembne naravne značilnosti ter kulturna dediščina, ki skupno oblikujeta edinstveno kulturno krajino tega območja. Za to edinstvenost in prepoznavnost so predvsem pomembne naravne prvine Krasa (značilen relief in mikrorelief, odsotnost površinskih voda), značilna kulturna krajina, značilne oblike poselitve – mestna in vaška jedra. Degradacije v krajini niso zelo izrazite. Največkrat se pojavlja zaraščanje kulturne krajine, nekaj je tudi neustrezno lociranih infrastrukturnih posegov v prostor ter odprtih kopov in odlagališč, ki kazijo krajinsko sliko občine.
1.2.7 Medobčinsko sodelovanje
Medobčinsko sodelovanje v južnoprimorski regiji in sodelovanje z tržaško pokrajino ni dovolj razvito na različnih področjih kot so turizem, izobraževanje, razvoj urbanega regionalnega sistema, razvoj delovnih mest oziroma poslovnih in proizvodnih con, ureditev boljših prometnih povezav in vzpostavitev regionalnih povezav okoljskih dejavnosti (regionalna komunalna deponija).
1.3 Razlogi za pripravo
V letu 2003 je začel veljati nov Zakon o urejanju prostora (v nadaljevanju: ZUreP-1), ki predpisuje izdelavo povsem novih prostorskih aktov na državnem, regionalnem in lokalnem nivoju. Državni zbor RS in Vlada RS sta na podlagi ZUreP-1 sprejela dva ključna državna prostorska akta – Strategijo prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, v nadaljevanju: SPRS) in Prostorski red Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, v nadaljevanju: PRS). Za zagotovitev prostorskih aktov, usklajenih z novo prostorsko zakonodajo ter novimi strateškimi dokumenti mora tudi občina začeti s pripravo strateškega prostorskega akta občine, to je Strategije prostorskega razvoja občine (v nadaljevanju SPRO).
Prostorske sestavine – Dolgoročni družbeni plan Občine Sežana za obdobje 1986 – 2000 in Družbeni plan Občine Sežana za obdobje 1986- 1990, ki so bili izdelani v prejšnji družbeno ekonomski ureditvi v okviru sistema družbenega planiranja, zaradi spremenjenega družbenega, ekonomskega in pravnega sistema v Republiki Sloveniji, kljub naknadno sprejetim spremembam opredelitev, ne zagotavljajo več želenega usmerjanja prostorskega razvoja. Veljavne prostorske sestavine dolgoročnega plana je treba nadomestiti z v ZUreP-1 določeno prostorsko strategijo, ki bo opredelila prostorski razvoj Občine Sežana in usmeritve za urejanje prostora na območju Občine Sežana v novih družbeno gospodarskih pogojih.
1.4 Pravna podlaga
Pravno podlago za pripravo strategije prostorskega razvoja občine predstavlja ZUreP-1.
2. odstavek 12. člena ZUreP-1 določa, da urejanje prostora v občinski pristojnosti obsega tudi usmerjanje prostorskega razvoja občine z določanjem ciljev in usmeritev za urejanje prostora v občini ob upoštevanju državnih usmeritev za urejanje prostora na lokalni ravni.
Na podlagi 27. člena ZUreP-1 se prostorski akt začne pripravljati na podlagi programa priprave prostorskega akta, v skladu s četrtim odstavkom 171. člena ZUreP-1 pa morajo občine sprejeti strategije prostorskega razvoja občine najkasneje v treh letih po uveljavitvi strategije prostorskega razvoja Slovenije, to je do 20. julija 2007.

Predmet SPRO je določitev zasnove prostorskega razvoja in prostorskih usmeritev za umeščanje dejavnosti v prostor tako, da se ob upoštevanju varstvenih zahtev zagotavlja celovit, usklajen in vzdržen prostorski razvoj Občine Sežana izhodišča za prostorsko načrtovanje na lokalni in širši ravni. Zasnova prostorskega razvoja oziroma zasnova prostorskih ureditev ima podlago v sprejetih državnih prostorskih aktih: SPRS in PRS. Poleg navedenega mora SPRO upoštevati tudi strokovne podlage Regionalne zasnove prostorskega razvoja za Južno Primorsko statistično regijo.
V skladu s Pravilnikom o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave strategije prostorskega razvoja občine in vrstah njenih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 17/04; v nadaljevanju: Pravilnik o SPRO) ter ob upoštevanju navedenih usmeritev, se:
– določi izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine ob upoštevanju SPRS in PRS;
– opredeli zasnovo razmestitve dejavnosti v prostoru;
– opredeli zasnovo poselitve, krajine in komunalne infrastrukture;
– izdela urbanistično zasnovo za naselje Sežana ter za druga naselja, če se za to izkaže potreba v času izdelave SPRO;
– opredeli ukrepe za izvajanje strategije.
Programska izhodišča strategije prostorskega razvoja občine so predvsem iz prostorskega vidika zagotoviti:
– usklajenost gospodarskih, družbenih in okoljskih vidikov razvoja v prostoru ter priprava izhodišč za koordinacijo razvojnih interesov ob upoštevanju varstvenih zahtev,
– povezovanje posameznih območij in njihovo vključevanje na območju občine,
– spodbujanje kvalitetnega lokalnega prostorskega razvoja,
– povezovanje z regionalnim prostorom,
– doseganje kakovosti in humanega razvoja naselij,
– doseganje vzdržnega prostorskega razvoja v varovanih območjih z ohranjanjem narave in doseganjem trajnostne rabe naravnih virov in varstva kulturne dediščine,
– usmerjanje prostorskega razvoja z upoštevanjem območij, ogroženih zaradi naravnih ali drugih nesreč,
– krepitev prepoznavnih naravnih in kulturnih značilnosti in prednosti posameznih območij ter reševanje obstoječih problemov.
Pri tem bodo upoštevane tudi razvojne težnje v prostoru občine, ki so opredeljene v Izhodiščih za pripravo strategije prostorskega razvoja in prostorskega reda Občine Sežana. Občina Sežana bo, v kolikor bo izražen interes za izdelavo skupnih elementov strategije prostorskega razvoja, predvsem na področju turizma, prometa, infrastrukture, deponiranja odpadkov ter drugih skupnih projektov, usklajevala svoje interese z interesi sosednjih občin.

Strategije prostorskega razvoja občine se izdela za celotno območje Občine Sežana.

Pripravljavec plana Občina Sežana mora pred začetkom priprave strategije prostorskega razvoja občine Ministrstvu za okolje in prostor poslati obvestilo o svoji nameri. Obvestilo mora vsebovati podatke o vrsti, vsebini in ravni natančnosti, za katero bo plan izdelan, vključno z ustreznim kartografskim prikazom določenih ali načrtovanih posegov ali območja, ki ga plan obsega.
Ministrstvo v 60 dneh po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka pisno sporoči pripravljavcu plana, da je za plan treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje. Z javnim naznanilom v svetovnem spletu in v enem od dnevnih časopisov, ki pokrivajo območje cele države, ministrstvo obvesti tudi javnost, da bo za plan izvedena celovita presoja vplivov na okolje.
Občina Sežana kot pripravljavec prostorske strategije vključi morebitno obvezo po celoviti presoji vplivov na okolje v program priprave.
Občina Sežana po sprejemu programa priprave pozove pristojne nosilce urejanja prostora, da v roku 30 dni podajo smernice za načrtovanje predvidenih prostorskih ureditev. Nosilci urejanja prostora, ki pripravijo smernice za pripravo strategije prostorskega razvoja občine, so ministrstva in organi v njihovi sestavi ter nosilci javnih pooblastil, ki sodelujejo pri pripravi strategije prostorskega razvoja občine in so določeni s tem programom priprave (v nadaljevanju: nosilci urejanja prostora). Nosilci urejanja prostora pripravijo smernice v skladu z 29. členom ZUreP-1 in posredujejo občini strokovne podlage razvoja in/ali varstva s svojega področja za pripravo strategije prostorskega razvoja občine.
V primeru, da nosilci urejanja prostora v 30 dneh ne bodo podali smernic, se bo v skladu z 29. členom ZUreP-1 štelo, da nimajo smernic. V primeru, da smernice nekaterih nosilcev urejanja prostora ne bodo podane, mora načrtovalec prostorske strategije, kljub temu upoštevati vse veljavne predpise in druge pravne akte.
Pristojni nosilci urejanja prostora, ki v smernicah in strokovnih podlagah opredelijo izhodišča za prostorski razvoj, pomembna s področja njihove pristojnosti so:
1. Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostorski razvoj poda izhodišča za razvoj poselitve;
2. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za varstvo okolja, Urad za okolje, poda izhodišča za varstvo okolja in ravnanje z odpadki;
3. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Sektor za ohranjanje narave poda izhodišča za ohranjanje narave;
4. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za varstvo okolja, Urad za upravljanje z vodami, poda izhodišča za rabo voda in priobalnih zemljišč;
5. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za varstvo okolja, Območna pisarna Koper, poda izhodišča za varstvo okolja lokalnega pomena;
6. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za podjetništvo in konkurenčnost poda izhodišča in usmeritve za področje gospodarskega razvoja Slovenije, spodbujanje investicij in krepitev konkurenčnih sposobnosti gospodarstva;
7. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za notranji trg, Sektor za preskrbo in blagovne rezerve poda izhodišča za področje preskrbe in državnih blagovnih rezerv;
8. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo poda izhodišča za racionalno rabo energije in energetskih virov ter za prostorsko zasnovo omrežja energetske infrastrukture;
9. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, Sektor za rudarstvo poda izhodišča za rabo potencialnih nahajališč mineralnih surovin;
10. Ministrstvo za promet, Direktorat za ceste, železnice, letalstvo in pomorstvo, poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega cestnega, železniškega, letalskega in vodnega prometa;
11. Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, Sektor za planiranje in analize poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega cestnega omrežja in državnih kolesarskih poti, razen omrežja avtocest;
12. Ministrstvo za promet, Uprava RS za civilno letalstvo poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj civilnega letalstva, letališč in vzletišč;
13. Družba za avtoceste RS poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega avtocestnega omrežja;
14. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo opredeli izhodišča prostorskega razvoja ter režimov urejanja območij in infrastrukture, ki so namenjena za potrebe obrambe;
15. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje opredeli izhodišča, usmeritve in ukrepe za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
16. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami opredeli izhodišča, usmeritve in ukrepe za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
17. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo, pripravi izhodišča za rabo in ohranjanje potencialov kmetijskih zemljišč;
18. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Sektor za gozdarstvo pripravi izhodišča za rabo in ohranjanje gozdov;
19. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Sektor za lovstvo in ribištvo pripravi izhodišča za razvoj dejavnosti lovstva in ribištva;
20. Ministrstvo za zdravje poda izhodišča za razvoj omrežja ustanov zdravstvene dejavnosti;
21. Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat RS, Območna enota Koper, Izpostava Sežana poda izhodišča in usmeritve za zagotavljanje zdravstvene ustreznosti pitne vode objektov in naprav za javno preskrbo s pitno vodo;
22. Ministrstvo za šolstvo in šport poda izhodišča za razvoj omrežja izobraževalnih in znanstvenih ustanov osnovnega, srednjega in višjega šolstva ter razvoja športa;
23. Ministrstvo za kulturo, Uprava RS za kulturno dediščino poda izhodišča za varstvo kulturne dediščine ter druge dejavnosti kulture, ki so prostorsko relevantne;
24. Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko poda izhodišča za usklajen in trajnosten regionalni in lokalni prostorski razvoj;
25. Regionalna razvojna agencija za južno primorsko regijo poda izhodišča in programe za razvoj južno primorske regije vezane na občino Sežana;
26. Zavod za gozdove Slovenije, OE Sežana poda izhodišča za področje gozdarstva lokalnega pomena;
27. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, OE Nova Gorica poda izhodišča za ohranjanje narave;
28. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Nova Gorica poda izhodišča za varstvo kulturne dediščine lokalnega pomena;
29. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica poda izhodišča za razvoj kmetijstva na lokalnem nivoju;
30. Geoplin, d.o.o. Ljubljana, poda izhodišča za področje transporta in skladiščenja zemeljskega plina;
31. ELES Elektro – Slovenija, d.o.o., Ljubljana poda izhodišča za področje prenosa električne energije;
32. Elektro Primorska, d.d., DE Sežana poda izhodišča za področje prenosa in distribucije električne energije lokalnega pomena;
33. Kraški vodovod Sežana, d.o.o. poda izhodišča za področje vodooskrbe;
34. Komunalno stanovanjsko podjetje, d.d. Sežana poda izhodišča za področje odvajanja in čiščenja odpadnih vod in ravnanja z odpadki na lokalnem nivoju;
35. Telekom Slovenije, d.d., poda izhodišča za področje telekomunikacij in zvez lokalnega pomena;
36. Občina Sežana poda izhodišča za področje razvoja gospodarstva, družbene javne infrastrukture (zdravstva, šolstva, športa, socialnega varstva, javne uprave …) lokalnega pomena, turizma, kmetijstva, prometa (lokalnih cest) in druge infrastrukture lokalnega pomena;
37. Druga ministrstva in nosilci urejanja prostora na lokalnem nivoju v skladu z interesom sodelovanja pri pripravi SPRO in PRO glede na prostorsko relevantnost dejavnosti.

5.1 Obstoječe strokovne podlage in drugi akti
Pri izdelavi SPRO Sežana naj izdelovalec upošteva naslednje obstoječe strokovne podlage, v kolikor le te niso v nasprotju z izhodišči ZUreP-1 ali drugih predpisov sprejetih po izdelavi strokovne podlage ali programskimi izhodišči določenimi v tem programu priprave:
– dolgoročni plan in družbeni plan Občine Sežana ter prostorski akti Občine Sežana;
– popisi in pregledi kulturno zgodovinskih, etnoloških, naravnih in krajinskih znamenitosti, ter popis in pregled promocijskega gradiva o turistični ponudbi in turističnih ponudnikov v Občini Sežana;
– proučitev razvojnih prioritet Občine Sežana;
– predlogi za širitev naselij;
– program izgradnje komunalne infrastrukture v Občini Sežana;
5.2 Obvezne strokovne podlage za pripravo prostorskih aktov
V skladu s sprejetim Prostorskim redom Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04 z dne 12. 11. 2004) so obvezne strokovne podlage za pripravo prostorskih aktov:
1. analiza stanja in teženj v prostoru,
2. analiza razvojnih možnosti za posamezne dejavnosti v prostoru,
3. študija ranljivosti prostora,
4. druge strokovne podlage.
5.2.1 Analiza stanja in teženj prostorskega razvoja
Z analizo stanja in teženj se opiše stanje v prostoru in ugotovi težnje v prostoru. Analiza je izhodišče za pripravo analize razvojnih možnosti za posamezne dejavnosti v prostoru in za študijo ranljivosti prostora, vsebovati pa mora:
– opis naravnih in ustvarjenih sestavin prostora;
– ocena dosedanjega razvoja v prostoru, položaj in vlogo obravnavanega območja v širšem prostoru;
– pravno stanje iz predpisov, ki določajo ureditve, ukrepe in omejitve v prostoru;
– analizo trga zemljišč;
– prikaz ključnih problemov in razvojnih teženj v prostoru.
5.2.2 Analiza razvojnih možnosti
Z analizo razvojnih možnosti za posamezne dejavnosti v prostoru se ugotavlja privlačnost prostora, dela prostora ali njegove sestavine, ki je neposredno povezana z razvojem določene dejavnosti ali načrtovanjem določene ureditve. Vsebovati mora:
– cilje prostorskega razvoja;
– analize, iz katerih so razvidne različne možnosti prostorskega razvoja z vidika gospodarskih, kulturnih in socialnih koristi;
– merila za ugotavljanje privlačnosti prostora za razvoj dejavnosti oziroma za bodočo namensko rabo prostora, ki temelji na vrednotenju ustreznosti zemljišča, zlasti z vidika dostopnosti, opremljenosti in družbene strukture območja.
5.2.3 Študija ranljivosti prostora
S študijo ranljivosti prostora se ugotavlja ranljivost prostora, dela prostora ali njegove sestavine, ki je neposredno povezana z razvojem določene dejavnosti ali načrtovanjem prostorske ureditve.
Obseg ali stopnja ranljivosti se določi s presojo količinske in kakovostne spremembe prostora na podlagi analize stanja in teženj v prostoru. Vsebovati mora:
– opredelitve načrtovanih prostorskih ureditev ter z njimi povezanih opravil;
– opredelitve in vrednostno analizo posrednih in neposrednih vplivov posameznih prostorskih ureditev na naravne in ustvarjene sestavine prostora.
V študiji ranljivosti prostora so podane usmeritve za umeščanje določene dejavnosti v prostor, ki naj bi vključevale varstvene vidike. Na tej osnovi so predlagane konkretne prostorske rešitve za lociranje novih površin in konkretni predlogi za opustitev oziroma spremembo dejavnosti na nekaterih območjih.
5.2.4 Druge strokovne podlage
Druge strokovne podlage z različnih področij razvoja, ki vsebujejo:
1. razvojne cilje in potrebe posameznih dejavnosti;
2. stanje, probleme in težnje prostorskega razvoja v povezavi z gospodarskimi in družbenimi razmerami ter stanjem
3. lokalne, regionalne, državne in mednarodne dejavnike, ki vplivajo na urejanje prostora;
4. stanje ponudbe in povpraševanja na trgu nepremičnin obravnavanega območja;
5. prostorski potencial za razvoj različnih dejavnosti;
6. kvantificirane ocene potreb po prostoru ali po naravnih virih na osnovi trendov in projekcij glede na načrtovani razvoj v prostoru in glede na ugotovljene razlike med načrtovanim in dejanskim stanjem v prostoru;
7. koncepte razvoja v prostoru;
8. pravno stanje iz veljavnih predpisov in drugih pravnih aktov.
Druge strokovne podlage s področja varstva okolja in njegovih delov, ohranjanja narave ter varstva kulturne dediščine vsebujejo:
1. namere, cilje ali strategijo varstva oziroma razvoja za področje, ki ga zastopa nosilec urejanja prostora;
2. opredelitve varovanih, zavarovanih ali ogroženih območij in morebitnih prioritet v rabi prostora;
3. opredelitev potencialnih varovanih, zavarovanih ali ogroženih območij s predlogi za omejitve rabe prostora.
5.3 Strokovne podlage pripravljavca
Pripravljavec v sodelovanju z izdelovalcem zagotovi izdelavo naslednjih strokovnih podlag, ki temeljijo na vsebinskih izhodiščih izdelave obveznih strokovnih podlag in se izdelajo za naslednje vsebine oziroma področja:
1. Analiza stanja in teženj prostorskega razvoja Občine Sežana;
2. Študija razvojnih možnosti prostorskega razvoja za izbrane dejavnosti (bivanje, obrtne dejavnosti in manjši industrijski obrati, družbene dejavnosti, turizem);
3. Analiza trga zemljišč;
4. Strokovne podlage za poselitvena območja in poselitev izven poselitvenih območij;
5. Podrobnejše strokovne podlage za potrebe izdelave urbanističnih zasnov za naselja Dutovlje, Lokev, Križ in drugih naselij, za katera se ob pripravi SPRO planira intenzivnejši razvoj oziroma naselja, ki zahtevajo celovit koncept prostorskega razvoja ter dopolnitev obstoječih strokovnih podlag poselitve z izdelavo variantnih rešitev;
6. Strokovne podlage s področja krajine in za potrebe izdelave krajinske zasnove;
7. Strokovne podlage s področja lokalne javne gospodarske infrastrukture;
8. Okoljsko poročilo v skladu z Zakonom o varstvu okolja in Zakonu o ohranjanju narave, če bo potrebo po izdelavi te strokovne podlage ugotovilo Ministrstvo za okolje in prostor RS;
9. Analize ranljivosti (privlačnosti in ustreznosti) za posamezne dejavnosti;
10. Druge strokovne podlage, ki izhajajo iz nadrejenih prostorskih aktov ali zahtev pristojnih nosilcev urejanja prostora in obravnavajo vsebine, ki so v skladu z veljavno zakonodajo v pristojnosti Občine Sežana.
Strokovne podlage se pripravijo na osnovi projektnih nalog, ki jih pripravi občinska strokovna služba skupaj z izbranim izdelovalcem SPRO, ob upoštevanju izdelane »Analize stanja in teženj Občine Sežana«.
Posamezni nosilec urejanja prostora v skladu s programom priprave strategije prostorskega razvoja občine pripravljavcu na njegovo zahtevo predloži strokovne podlage s svojega področja, pri čemer mora upoštevati raven podrobnosti obravnavane problematike.
Strokovne podlage nosilcev urejanja prostora in nosilcev javnih pooblastil na lokalnem nivoju bodo potrebne predvsem s področij vodooskrbe in varovanja vodnih virov, odvajanja in čiščenja odpadnih vod, zbiranja odpadkov, oskrbe z električno energijo in plinom, razvoja telekomunikacijskega omrežja in omrežja KTV, gozdarstva in kmetijstva, varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave ter razvoja lokalnega prometnega omrežja.
Strokovne podlage morajo vsebovati:
– podatke in analize stanja in teženj prostorskega razvoja dejavnosti,
– predlogi morebitnih strateških razvojnih potreb ali prostorskih ureditev s področja dejavnosti nosilca urejanja prostora, vključno z njihovimi operativnimi programi,
– drugi pogoji in omejitve za razvoj dejavnosti v prostoru.
Nosilci urejanja prostora posredujejo strokovne podlage najmanj v natančnosti, ki je s pravilnikom o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave strategije prostorskega razvoja občine ter vrstah njenih strokovnih podlag (v nadaljevanju: pravilnik) predpisana za SPRO ter v digitalni obliki v skladu z 31. členom pravilnika o SPRO.

Strokovne rešitve se pridobivajo v skladu z določili Zakona o urejanju prostora. Občina odda izdelavo strokovnih podlag ter izdelavo strategije prostorskega razvoja občine z izbiro najugodnejšega izdelovalca v skladu z Zakonom o javnih naročilih.
Izbrani izdelovalec strategije prostorskega razvoja občine izdela ali pa najmanj koordinira izdelavo vseh strokovnih podlag za izdelavo strategije.
Občina določi merila za izbor izdelovalca strokovnih podlag, pri čemer mora v merilih upoštevati najmanj:
– reference podjetja ponudnika pri izdelavi strateških prostorskih aktov občin v zadnjih 10 letih;
– reference odgovornega vodje projekta pri izdelavi strateških prostorskih aktov občin v zadnjih 10 letih;
– interdisciplinarnost strokovne skupine ponudnika, pri čemer mora ponudnik za izdelavo strategije zagotavljati strokovnjake s področja arhitekture, krajinske arhitekture, gradbeništva, geodezije, prostorske informatike ter drugih potrebnih strok za področje prostorskega planiranja in načrtovanja;
– stopnjo izobrazbe strokovne skupine;
– roke izdelave naloge;
– ponudbeno ceno.

Kot geodetske podlage za izdelavo strategije prostorskega razvoja občine se uporabijo uradne geodetske podlage državne geodetske službe, ki se pridobijo in uporabljajo na način in pod pogoji, ki jih določa državna geodetska služba.
Za pripravo strategije se kot strokovna podlaga uporabijo vse geodetske podlage državne geodetske službe v digitalni obliki, predvsem pa:
– topografske karte meril 1:25.000 in 1:50.000 in topografski podatki
– temeljni topografski načrti meril 1:5.000 in 1:10.000
– orto-foto načrti merila 1:5.000 in 1:1.000
– register prostorskih enot
– zemljiški kataster
– kataster stavb
Geodetska podlaga za grafične prikaze v kartografskem delu strategije je za zasnove posameznih prostorskih sistemov lokalnega pomena na topografskih kartah praviloma v merilu 1:50.000 ali podrobnejšem. Vsebine urbanistične in krajinske zasnove se prikažejo praviloma na topografskih načrtih, ki ustrezajo najmanj natančnosti merila 1:10.000.
Poleg podatkov državnih geodetskih podlag se, v postopku priprave strategije, kot strokovna podlaga za podrobnejše obravnave, uporabljajo tudi podatki lokalne geodetske službe, predvsem topografski načrti merila 1:1.000 za območja, za katera te podlage obstajajo.
Geodetske podatke državne geodetske službe pridobi in uporablja občina v skladu s pravili državne geodetske službe in na lastne stroške. Geodetske podlage lokalne geodetske službe financira občina iz občinskega proračuna.
Za prikaz osnovnih grafičnih prilog se uporabijo topografske karte v merilu 1:50.000 (ali 1:25.000). Za prikaz urbanistične zasnove se uporabijo temeljni topografski načrti v merilu 1:5.000 (ali 1:10.000). Za publikacijske karte in za pregledne karte se uporabijo tudi digitalni orto foto načrti v merilu DOF25, DOF5 in DOF1.
Za izdelavo strokovnih podlag za pripravo strategije prostorskega razvoja občine se uporabijo tudi druge geodetske podlage državne geodetske službe in podatki lokalne geodetske službe oziroma nosilcev javnih pooblastil za izvajanje lokalnih javnih gospodarskih služb.

Priprava SPRO bo ob sodelovanju nosilcev urejanja potekala po priloženem terminskem planu. Vzporedno s pripravo prostorske strategije je potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje po ZVO-1 in postopek presoje sprejemljivosti izvedbe prostorske strategije po ZON-B.
Pomembnejši mejniki pri pripravi strategije prostorskega razvoja občine so:

+-------------------------------------------------------+------------------+
|Faza v postopku                                        |       Rok izvedbe|
|                                                       |                  |
+-------------------------------------------------------+------------------+
|Presoja MOP o potrebi vodenja                          |        april 2006|
|postopka celovite presoje vplivov na okolje            |                  |
|                                                       |                  |
+-------------------------------------------------------+------------------+
|Prva prostorska konferenca SPRO                        |        april 2006|
|                                                       |                  |
+-------------------------------------------------------+------------------+
|Sprejem programa priprave SPRO                         |        junij 2006|
|                                                       |                  |
+-------------------------------------------------------+------------------+
|Pridobitev smernic in strokovnih podlag nosilcev       |        julij 2006|
|urejanja prostora                                      |                  |
|                                                       |                  |
+-------------------------------------------------------+------------------+
|Izdelava strokovnih podlag za SPRO                     |    september 2006|
|                                                       |                  |
+-------------------------------------------------------+------------------+
|Izdelava variantnih rešitev urbanističnih zasnov       |      oktober 2006|
|                                                       |                  |
+-------------------------------------------------------+------------------+
|Izdelava predloga SPRO                                 |     november 2006|
|                                                       |                  |
+-------------------------------------------------------+------------------+
|Izdelava in revizija okoljskega                        |     november 2006|
|poročila po zakonu o varstvu okolja (ZVO-1) in Zakonu o|                  |
|ohranjanju narave (ZON-B)                              |                  |
|                                                       |                  |
+-------------------------------------------------------+------------------+
|Druga prostorska konferenca SPRO                       |     november 2006|
|                                                       |                  |
+-------------------------------------------------------+------------------+
|Javna razgrnitev in javne obravnave SPRO               |    december 2006–|
|                                                       |       januar 2007|
|                                                       |                  |
+-------------------------------------------------------+------------------+
|Izdelava in sprejem stališč do pripomb iz javne        |      februar 2007|
|razgrnitve SPRO                                        |                  |
|                                                       |                  |
+-------------------------------------------------------+------------------+
|Izdelava dopolnjenega predloga SPRO                    |        marec 2007|
|                                                       |                  |
+-------------------------------------------------------+------------------+
|Pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora k          |    april–maj 2007|
|dopolnjenemu predlogu SPRO                             |                  |
|                                                       |                  |
+-------------------------------------------------------+------------------+
|Pridobitev sklepa Ministrstva za okolje in prostor po  |        junij 2007|
|ZVO-1 in ZON-B                                         |                  |
|                                                       |                  |
+-------------------------------------------------------+------------------+

Ministrstvo za okolje in prostor pripravlja tudi spremembo prostorske zakonodaje, ki naj bi bistveno posegla v proceduro sprejema prostorskega akta. V primeru spremembe prostorske zakonodaje se bo postopek sprejema in posledično terminski plan prilagodil novim predpisom.

Finančna sredstva za pripravo strategije prostorskega razvoja občine zagotovi pripravljavec v okviru sprejetega proračuna za leto 2006 in predvidenih sredstev v naslednjih proračunskih obdobjih.
Pripravljavec zagotovi sredstva za izdelavo strategije prostorskega razvoja občine in strokovnih podlag za izdelavo strategije prostorskega razvoja občine iz njegove pristojnosti ter za pridobitev geodetskih podlag.

Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati z dnem objave.