Na podlagi 38. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 93/05) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa območje, kriterije in pogoje za dodeljevanje regionalnih državnih pomoči.

Cilj regionalnih državnih pomoči je znižanje vstopnih stroškov vlagateljem, katerih naložba bo imela ugodne učinke na izboljšanje relativnega položaja manj razvitih območij (upravičenih območij) v primerjavi z območji v soseščini glede gospodarske razvitosti, zaposlenosti in kakovosti življenja.

(1) Skladno s 3.2. točko Smernic o regionalnih državnih pomočeh (UL C št. 54 z dne 4. 3. 2006, str. 13; v nadaljnjem besedilu: Smernice 2007–2013) se kot regionalna karta, ki prikazuje upravičeno območje za dodeljevanje regionalnih državnih pomoči, določi celotno ozemlje Republike Slovenije.
(2) Najvišje dovoljene intenzivnosti regionalnih državnih pomoči so določene v 4. členu te uredbe.
(3) Regionalna karta iz prejšnjega odstavka velja do 31. 12. 2013.

(1) Najvišja dovoljena stopnja regionalnih državnih pomoči na upravičenem območju iz prejšnjega člena lahko znaša do 30 odstotkov upravičenih stroškov naložb ali stroškov ustvarjenih delovnih mest povezanih z investicijo za velika podjetja, izraženo v bruto ekvivalentu dotacije. Za srednja podjetja se tako določena zgornja meja lahko poveča za 10 odstotnih točk in za mala podjetja 20 odstotnih točk, razen za podjetja, ki poslujejo v sektorju transporta.
(2) Za velike investicijske projekte, katerih upravičeni stroški so večji od 50.000.000 eurov se dovoljena višina intenzivnosti regionalnih državnih pomoči določi v skladu s 15. členom te uredbe.

(1) Določbe te uredbe veljajo za regionalne državne pomoči, dodeljene v vseh panogah gospodarstva, razen v ribištvu in premogovništvu.
(2) Določbe te uredbe ne veljajo za pridelavo kmetijskih pridelkov, naštetih v Prilogi I Pogodbe o ustanovitvi Evropskih skupnosti.
(3) Določbe te uredbe veljajo za predelavo in trženje kmetijskih pridelkov in proizvodov, vendar samo do meje, ki so določene s predpisi, ki urejajo državne pomoči v kmetijstvu.
(4) Če se regionalna državna pomoč dodeljuje podjetju, ki posluje v sektorju transporta ali ladjedelništvu, je treba poleg določb te uredbe upoštevati še posebna pravila, ki urejajo dodeljevanje državnih pomoči za ta področja.
(5) Regionalna državna pomoč podjetjem v jeklarstvu in železarstvu, ki se ukvarjajo s proizvodnjo izdelkov, naštetih v Prilogi I Smernic 2007–2013, ni dovoljena.
(6) Regionalna državna pomoč podjetjem v industriji sintetičnih vlaken, ki se ukvarjajo s proizvodnjo izdelkov, naštetih v Prilogi II Smernic 2007–2013, ni dovoljena.
(7) Regionalno državno pomoč je dovoljeno dodeliti podjetjem v težavah ob upoštevanju posebnih pravil Evropske unije, ki urejajo pomoč pri reševanju in prestrukturiranju podjetij v težavah in Zakona o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah (Uradni list RS, št. 112/05 – uradno prečiščeno besedilo). Pred dodelitvijo te pomoči velikim in srednjim podjetjem v težavah, je potrebna individualna priglasitev državne pomoči.

Do regionalnih državnih pomoči za namene iz 7. člena te uredbe so upravičene gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki, zadruge in zadružne zveze (v nadaljnjem besedilu: podjetja).

(1) Regionalne državne pomoči se lahko dodelijo za sofinanciranje začetnih naložb.
(2) Sofinancirajo se naložbe v osnovna opredmetena in neopredmetena sredstva pri:
– vzpostavitvi novega obrata,
– širitvi obstoječega obrata,
– diverzifikaciji izdelkov obrata z novimi dodatnimi izdelki,
– bistveni spremembi proizvodnega procesa v obstoječem obratu.
(3) Opredmetena osnovna sredstva so zemljišča, zgradbe, oprema in stroji.
(4) Neopredmetena osnovna sredstva so prenos tehnologije z nakupom patentov, licenc, know-howa ali nepatentiranega tehničnega znanja.
(5) Neposreden nakup premoženja podjetja, ki je prenehalo poslovati ali bi prenehalo poslovati, če ne bi bilo prodano, se šteje kot začetna naložba, če je podjetje kupil neodvisen kupec. Pri nakupu podjetja se šteje kot začetna naložba strošek nakupa osnovnih sredstev podjetja, če so kupljena od tretje osebe po tržnih pogojih.
(6) Nakup delnic ali deleža podjetja v primeru iz prejšnjega odstavka se ne šteje kot začetna naložba.

Sredstva regionalnih državnih pomoči se dodeljujejo v obliki subvencij, subvencij obresti, ugodnih posojil, poroštev, kapitalskih vložkov ter davčnih oprostitev in olajšav, kot so določene z davčnimi ali drugimi predpisi.

(1) Zgornja meja intenzivnosti regionalne državne pomoči iz 4. člena te uredbe velja ne glede na to iz katerih javnih virov (sredstva občinskih proračunov, državnega proračuna ali mednarodnih virov) je pomoč dodeljena in ali je pomoč dodeljena po več shemah hkrati.
(2) Regionalna državna pomoč za začetne naložbe in regionalna državna pomoč za ustvarjanje novih delovnih mest, povezanih z začetnimi naložbami, se lahko združita ob upoštevanju meje intenzivnosti iz 4 člena te uredbe.
(3) Če so stroški investicije, ki so upravičeni do regionalnih državnih pomoči, v celoti ali delno upravičeni tudi do pomoči za druge namene ali po drugih shemah, veljajo za skupni del upravičenih stroškov najugodnejši pogoji iz posameznih shem.
(4) Regionalna državna pomoč za investicijo se ne sme združevati z državno pomočjo dodeljeno po pravilu de minimis glede na iste upravičene stroške, če bi s tem presegla intenzivnosti, določene v 4. členu te uredbe.

Dajalci regionalnih državnih pomoči po tej uredbi morajo vsako leto do 28. februarja skladno z Zakonom o spremljanju državnih pomoči (Uradni list RS, št. 37/04) in Uredbo o posredovanju podatkov in poročanju o dodeljenih državnih pomočeh in pomočeh po pravilu »de minimis« (Uradni list RS, št. 61/04) poročati o prejemnikih teh pomoči za prejšnje leto organu, pristojnemu za regionalni razvoj ali upravljavcu regionalne sheme.

(1) Upravičeni stroški naložbe lahko zajemajo:
– stroške nakupa zemljišč,
– gradnjo in nakup objektov,
– nakup strojev in opreme,
– stroške nematerialnih naložb, ki pomenijo prenos tehnologije z nakupom patentiranih pravic, licenc, know-howa in nepatentiranega tehničnega znanja. Pri velikih podjetjih lahko upravičeni stroški nematerialnih naložb znašajo največ do 50 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.
(2) Za mala in srednja podjetja so upravičeni stroški tudi stroški pripravljalnih študij in svetovanj, če so povezana z začetno naložbo, v višini do 50 odstotkov dejanskih stroškov.
(4) Stroški, ki so povezani z zakupom sredstev, ki niso zemljišča ali zgradbe, se štejejo za upravičene stroške samo pod pogojem, če je zakup izveden v obliki finančnega zakupa in zakupna pogodba vsebuje določbe o obveznem nakupu sredstev po izteku zakupa.
(5) Stroški zakupa zemljišč in zgradb se štejejo za upravičene stroške, če je zakupna pogodba sklenjena za obdobje najmanj petih let po predvidenem dokončanju naložbe za velika podjetja in najmanj treh let za mala in srednja podjetja.
(6) Razen pri malih in srednjih podjetjih in pri prevzemih morajo biti nabavljena osnovna sredstva nova. Pri prevzemu je treba vrednost osnovnih sredstev, pridobljenih z regionalno državno pomočjo dodeljeno še pred nakupom, odšteti od vrednosti sredstev, ki so predmet nakupa.
(7) Upravičeni stroški za ustvarjanje delovnih mest, povezanih z izvedbo začetne naložbe, so pod posebnimi pogoji iz 13 člena te uredbe tudi stroški dela na novo zaposlenih delavcev za največ dveletno obdobje, ki lahko zajemajo bruto plačo in obvezne prispevke za socialno varnost.
(8) Pod pogoji, določenimi v 14. členu te uredbe, spadajo med upravičene stroške tudi stroški tekočega poslovanja podjetij.
(9) V podjetjih, ki poslujejo v sektorju transporta, stroški nakupa transportne opreme (premično premoženje) ne spadajo med upravičene stroške.

(1) Prejemnik regionalne državne pomoči mora prispevati lastna sredstva v višini najmanj 25 odstotkov upravičenih stroškov, ki ne smejo vsebovati javnih sredstev.
(2) Naložbeni projekt mora ostati v regiji vsaj 5 let po končani naložbi. V kolikor so prejemniki regionalne državne pomoči mala in srednja podjetja mora projekt ostati v regiji vsaj 3 leta po končani naložbi.
(3) Regionalno državno pomoč je mogoče dodeliti samo, če je prosilec zanjo vložil prošnjo pred začetkom izvajanja projekta in če mu je dajalec pisno potrdil, da projekt ustreza določbam te uredbe. Če se je projekt začel izvajati pred izdajo pisnega potrdila o ustreznosti projekta, projekt ni več upravičen do pomoči. Za začetek izvajanja projekta se šteje trenutek, ko se začno gradbena dela ali je sklenjena prva obvezujoča zaveza za naročilo opreme.
(4) Nematerialne naložbe se morajo uporabljati izključno v podjetju, ki je prejelo regionalno državno pomoč, obravnavati jih je treba kot sredstva, ki se amortizirajo. Kupljena morajo biti od tretje osebe po tržnih pogojih, vključena morajo biti v osnovna sredstva podjetja in morajo vsaj pet let ostati v velikem podjetju in tri leta v malem ali srednjem podjetju, ki je prejelo regionalno državno pomoč.

(1) Regionalne državne pomoči za ustvarjanje novih delovnih mest se lahko dodelijo, če gre za delovna mesta, ki so povezana z izvedbo projekta začetne naložbe. To pomeni, da se nanašajo na dejavnost, za katero je bila izvedena naložba in so ustvarjena v treh letih po končani naložbi. Upoštevajo se tudi delovna mesta, ustvarjena v treh letih po končani naložbi, zaradi povečanja stopnje izkoriščenosti zmogljivosti s pomočjo nove naložbe.
(2) Povečanje števila delovnih mest se ugotavlja kot neto povečanje v primerjavi s povprečjem zadnjih dvanajstih mesecev.
(3) Če je regionalna državna pomoč za začetno naložbo povezana z odprtjem novih delovnih mest morajo biti ta zasedena v treh letih po končani naložbi.
(4) Nova delovna mesta, odprta na podlagi začetne naložbe, morajo ostati v regiji najmanj pet let, šteto od datuma, ko je bilo delovno mesto prvič zasedeno.
(5) Pri malih in srednjih podjetjih se lahko doba iz prejšnjega odstavka skrajša na tri leta, šteto od datuma, ko je bilo delovno mesto prvič zasedeno.

(1) Regionalne državne pomoči za tekoče poslovanje podjetij se lahko dodelijo za kritje največ 50 odstotkov stroškov nadomestnih naložb, prevoznih stroškov in stroškov dela. Pomoč mora biti omejena na 6 let in se mora postopoma zmanjševati ter ne sme biti namenjena spodbujanju izvoza.
(2) Pomoč za tekoče poslovanje podjetij v sektorju finančnih storitev ali za dejavnosti znotraj skupine ni dovoljena.

(1) Velik naložbeni projekt je začetna naložba, pri kateri upravičeni stroški pri projektu presegajo vrednost 50.000.000 eurov. Vrednost upravičenih stroškov mora biti izračunana na podlagi cen oziroma menjalnih tečajev na dan dodelitve regionalne državne pomoči ali pri velikih projektih, pri katerih je potrebna posamična priglasitev, na podlagi cen in menjalnih tečajev na dan priglasitve.
(2) Da se prepreči umetna razdelitev velikega naložbenega projekta v več manjših projektov zaradi izogibanja določbam te uredbe se za velik naložbeni projekt šteje tudi skupina posameznih projektov, ki posamezno ne dosegajo vrednosti 50.000.000 eurov, če podjetje ali podjetja v treh letih začno posamezne naložbe v osnovna sredstva, ki se lahko združena obravnavajo na ekonomsko nedeljiv način ali pomenijo ekonomsko celoto, v skupni vrednosti 50.000.000 eurov.
(3) Če pri projektu vrednost upravičenih stroškov presega 50.000.000 eurov se dovoljena intenzivnost regionalnih državnih pomoči iz 4 člena te uredbe določi na naslednji način:
– do 50.000.000 eurov je dovoljena intenzivnost 30 odstotkov upravičenih stroškov investicije, izraženo v bruto ekvivalentu dotacije,
– med 50.000.000 eurov in 100.000.000 eurov je dovoljena intenzivnost 15 odstotkov upravičenih stroškov naložbe, izraženo v bruto ekvivalentu dotacije,
– nad 100.000.000 eurov je dovoljena intenzivnost 10,2 odstotka upravičenih stroškov naložbe, izraženo v bruto ekvivalentu dotacije.
(4) Upravljavec regionalne sheme je dolžan v 10 dneh po dodelitvi regionalne državne pomoči velikemu naložbenemu projektu, ki ga predhodno ni potrebno priglasiti, Ministrstvu za finance poročati podatke, kot so opredeljeni v Prilogi III Smernic 2007–2013.
(5) Individualna priglasitev regionalne državne pomoči Evropski komisiji je obvezna za vsak projekt pri katerem višina te pomoči iz vseh virov presega vrednost 22.500.000 eurov ali če skupna vrednost regionalne državne pomoči iz vseh virov presega 75 odstotkov vrednosti dovoljene regionalne državne pomoči pri projektu, pri katerem upravičeni stroški dosegajo vrednost 100.000.000 eurov ob največji dovoljeni intenzivnosti iz prejšnjega odstavka in pri katerem:
– ima prejemnikov proizvod/proizvodi pred naložbo tržni delež, večji od 25 odstotkov trga pred oziroma bo imel po naložbi delež, večji od 25 odstotkov trga, ali
– če bo zmogljivost proizvodnje po končanem projektu prejemnika regionalne državne pomoči presegla 5 odstotkov velikosti trga, merjeno s podatki o očitni potrošnji, razen če je povprečna rast očitne potrošnje proizvoda/proizvodov v zadnjih petih letih nad povprečjem povprečne rasti BDP skupnega evropskega prostora.
(6) Veliki naložbeni projekti niso upravičeni do dodatkov za mala in srednja podjetja iz 4. člena te uredbe.

(1) Poleg upravičenih stroškov iz 11. člena te uredbe se sofinancirajo še pravni, svetovalni in administrativni stroški, ki so neposredno povezani z ustanovitvijo novega podjetja, ter naslednji stroški, ki nastanejo v prvih petih letih od ustanovitve podjetja:
– obresti zunanjih finančnih virov in dividende na lastni kapital, uporabljen pri ustanovitvi novega podjetja, če te ne presegajo referenčne obrestne mere,
– povračilo stroškov najema proizvodnih prostorov, strojev in/ali opreme,
– povračilo stroškov porabljene energije, vode, ogrevanja, davkov in administrativnih taks,
– povračilo amortizacije in stroškov zakupa proizvodnih prostorov, strojev in opreme, in
– povračilo stroškov plač, vključno s povračilom obveznih socialnih prispevkov, če ti niso vključeni v drugih oblikah ali virih regionalne državne pomoči.
(2) Povračilo davka na dodano vrednost, davka na dobiček ali na dohodek ni upravičen strošek.
(3) Najvišja dovoljena intenzivnost regionalnih državnih pomoči za namene iz prvega odstavka tega člena je 35 odstotkov upravičenih stroškov projekta, ki nastanejo tri leta po ustanovitvi podjetja oziroma 25 odstotkov četrto in peto leto po ustanovitvi podjetja.
(4) Najvišja dovoljena višina regionalne državne pomoči posameznemu podjetju za namene iz prvega odstavka tega člena ne sme preseči 2.000.000 eurov, pri čemer znesek pomoči ne sme preseči 33 odstotkov te vrednosti letno.
(5) Regionalna državna pomoč za namene iz prvega odstavka tega člena ni dovoljena podjetjem, v katerih imajo lastniški delež večji kot 25 odstotkov osebe, ki so imele enak ali večji lastniški delež v podjetju, ki je prejelo državno pomoč za namene iz prvega odstavka tega člena in je prenehalo poslovati, tri leta od prenehanja prvotne družbe.
(6) Državna pomoč za investicijo za namene iz prvega odstavka tega člena se ne sme združevati z državnimi pomočmi za isto naložbo, dodeljene po drugih shemah državnih pomoči, vključno s pomočmi, dodeljenimi po pravilu de minimis.

Minister, pristojen za regionalni razvoj, določi cilje, učinke, kazalce in način merjenja učinkovitosti in uspešnosti regionalnih državnih pomoči.

Z dnem uveljavitve te uredbe prenehata veljati Pravilnik o regionalni karti za izvajanje politike regionalnih državnih pomoči v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 58/01 in 37/04) in Pravilnik o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter regionalnih razvojnih spodbud samoupravnim lokalnim skupnostim in regionalnim razvojnim agencijam (Uradni list RS, št. 108/02, 59/03 in 70/04).

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2007.