Na podlagi prvega in tretjega odstavka 74. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrI-A in 41/04 – ZVO-1) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa vodovarstveno območje za vodno telo vodonosnika Selniška dobrava (v nadaljnjem besedilu: vodovarstveno območje) na območju Občine Selnica ob Dravi, ki se uporablja za oskrbo prebivalstva s pitno vodo, ter vodovarstveni režim in roke, v katerih morajo lastniki ali drugi posestniki nepremičnin na tem območju svoje delovanje prilagoditi določbam te uredbe.

(1) Vodovarstveno območje sestavljajo območje zajetja in tri notranja območja, ki so prikazana v publikacijski karti v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Območje zajetja, določeno okoli črpalne vrtine GV-1, je v publikacijski karti iz prejšnjega odstavka označeno z belo barvo in oznako »0«.
(3) Notranja območja so v publikacijski karti iz prvega odstavka tega člena označena na naslednji način:
– najožje vodovarstveno območje z oranžno barvo in oznako »VVO I«,
– ožje vodovarstveno območje z rumeno barvo in oznako »VVOII« in
– širše vodovarstveno območje z zeleno barvo in oznako »VVO III«.

(1) Meje vodovarstvenega območja, območja zajetja in notranjih območij so poligoni, določeni v digitalni obliki kot poseben sloj geografskega informacijskega sistema in prikazani na karti, ki jo v izvirniku hrani ministrstvo, pristojno za vode (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(2) Seznam parcel, ki ležijo na vodovarstvenem območju, je naveden v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe. Seznam parcel je povzet po digitalnem zemljiškem katastru iz marca 2005, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije.
(3) Parcele, ki ležijo na vodovarstvenem območju, se ne smejo združevati s parcelami, ki imajo različen vodovarstveni režim, ali parcelami zunaj vodovarstvenega območja.

(1) Na najožjem vodovarstvenem območju je prepovedana raba podzemne vode, razen za javno oskrbo s pitno vodo.
(2) Na ožjem in širšem vodovarstvenem območju se lahko podeli vodna pravica za rabo podzemne vode, če to ne vpliva na količino in kakovost vode, ki se rabi ali je namenjena za oskrbo s pitno vodo.

Ne glede na določbe prvega odstavka prejšnjega člena je na najožjem vodovarstvenem območju dovoljena raba podzemne vode za lastno oskrbo s pitno vodo za kmetijo z identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva KMG-MID 100288246 in je za rabo pridobljena vodna pravica.

(1) Na območju zajetja je prepovedana gradnja, razen gradnje, ki je namenjena za oskrbo s pitno vodo in je zanjo pridobljeno vodno soglasje.
(2) Na območju zajetja je prepovedano opravljanje dejavnosti, ki bi lahko vplivale na spremembo lastnosti ali kakovost pitne vode.

(1) Na notranjih območjih je prepovedana gradnja, ki je v tabeli 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3, ki je sestavni del te uredbe, označena z oznako »-«.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je na notranjih območjih dovoljena rekonstrukcija ali nadomestna gradnja stanovanjskih ali nestanovanjskih stavb iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe, če se ne spremeni namembnost objekta oziroma sprememba rabe objekta ne pomeni povečanja tveganja za onesnaženje vodnega telesa.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je na notranjih območjih dovoljena rekonstrukcija ali nadomestna gradnja vojaških objektov in objektov za potrebe zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah, če se ne spremeni namembnost objekta oziroma sprememba rabe objekta ne pomeni povečanja tveganja za onesnaženje vodnega telesa.
(4) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je na notranjih območjih dovoljena odstranitev objektov ob hkratni ukinitvi internega kanalizacijskega omrežja.

(1) Na notranjih območjih je dovoljena gradnja, ki je v tabeli 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označena z oznako »+«.
(2) Za gradnjo na notranjih območjih, ki je v tabelah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označena z oznako »pd«, je treba pridobiti vodno soglasje.
(3) Na notranjih območjih je dovoljena gradnja, ki je v tabelah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označena z oznako »pp«, če so v projektnih rešitvah iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtovani zaščitni ukrepi, za katere je iz rezultatov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje sprejemljivo, k projektnim rešitvam za gradnjo in izvedbo zaščitnih ukrepov pa je izdano vodno soglasje.
(4) Na notranjih območjih je dovoljena gradnja, ki je v tabelah 1.1 in 1.2 priloge 3 te uredbe označena z oznako »pip«, če gre za gradnjo infrastrukture v skladu z državnim ali občinskim lokacijskim načrtom, ki je bil sprejet v skladu s predpisi o urejanju prostora in za katerega je izvedena celovita presoja vplivov na okolje ter pridobljeno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. Sprejemljivost vplivov objekta infrastrukture na vodni režim in stanje vodnega telesa ter vplive zaščitnih ukrepov na zmanjšanje tveganja za onesnaženje preverja ministrstvo na podlagi izsledkov analize tveganja za onesnaženje v postopku izdaje mnenja k lokacijskemu načrtu.
(5) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena za gradnjo na območju, ki se ureja z lokacijskim načrtom, ministrstvo preveri sprejemljivost vplivov objekta na vodni režim in stanje vodnega telesa v postopku izdaje mnenja k lokacijskemu načrtu v skladu s predpisi o urejanju prostora.
(6) Ne glede na določbe tretjega odstavka tega člena za gradnjo na območju, ki se ureja z lokacijskim načrtom, ministrstvo preveri sprejemljivost vplivov objekta na vodni režim in stanje vodnega telesa ter vplive zaščitnih ukrepov na zmanjšanje tveganja za onesnaženje v postopku izdaje mnenja k lokacijskemu načrtu.

(1) Vodno soglasje se lahko izda za gradnjo na vodovarstvenem območju, če je zagotovljen priključek objekta na javno kanalizacijo za odvajanje odpadnih voda in so vplivi objekta na vodni režim in stanje vodnega telesa sprejemljivi.
(2) Če gre za gradnjo na območju poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, ter v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ta ni zahtevana, se vodno soglasje lahko izda, če se komunalna odpadna voda zbira v mali komunalni čistilni napravi ali nepretočni greznici, ki mora biti zgrajena v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.

(1) Ne glede na določbe 7. člena te uredbe je samo za potrebe kmetije iz 5. člena te uredbe gradnja na najožjem vodovarstvenem območju na parcelah iz priloge 4, ki je sestavni del te uredbe, dovoljena, če gre za:
– gradnjo stanovanjskega objekta,
– gradnjo pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov iz tabele 1.3 priloge 3 te uredbe, navedenih pod zaporedno številko 3, razen krmišča, molzišča, ribnika in zbiralnika gnojnice in gnojevke do 150 m3,
– gradnjo garaže za kmetijsko mehanizacijo,
– gradnjo nove žage,
– povečanje zmogljivosti silosov za spravilo pridelka,
– postavitev rastlinjakov,
– povečanje zmogljivosti zbiralnika gnojnice in gnojevke, pri čemer mora biti dno zbiralnika gnojnice in gnojevke najmanj 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode glede na povprečje nivoja gladin v zadnjih 10 letih in ne sme presegati velikosti 150 m3. Objekt mora biti neprepusten za vodo.
(2) Za gradnjo objektov in izvedbo gradbenih del iz prejšnjega odstavka se lahko izda vodno soglasje, če:
– je zagotovljeno zbiranje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi ali nepretočni greznici v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode, ali
– je zbiranje komunalne odpadne vode določeno kot investicija v načrtu razvojnih programov Občine Selnica ob Dravi ter programu opremljanja zemljišč za gradnjo, ki je izdelan v skladu s predpisi o urejanju prostora, oziroma se v skladu s programom opremljanja zemljišč gradnja javne kanalizacije zagotovi z ustrezno pogodbo med Občino Selnica ob Dravi in investitorjem, in
– med gradnjo in rabo objekta to ne pomeni povečanja tveganja za onesnaženje vodnega telesa; objekt mora biti izveden tako, da je preprečeno ponikanje ali spiranje odpadnih voda ali drugih sredstev v podzemne vode ali zajetje; skladiščenje snovi v objektu, ki pomenijo tveganje za onesnaženje podzemne vode, ni dovoljeno, in
– gre za nujna vzdrževalna dela ali rekonstrukcijo obstoječih stavb, s katero se preprečita ogrožanje zdravja in življenja ljudi ter nastanek škode na premoženju v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.

(1) Ne glede na določbe 7. člena te uredbe sta na ožjem vodovarstvenem območju gradnja in izvedba gradbenih del na parcelah iz priloge 5, ki je sestavni del te uredbe, dovoljeni in se za gradnjo lahko izda vodno soglasje, če gre:
– za širitev gramoznice;
– po prenehanju izkoriščanja gramoza v gramoznici za gradnjo stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, razen nestanovanjskih stavb iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe, navedenih pod zaporednimi številkami 5, 8, 9, 10, 10 a, 14, 16, 17, 18, 19 in 21 ter 3 in 6, če je za gradnjo objektov potrebna presoja vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, in 13, če gre za znanstvenoraziskovalno delo. Gradnja novih objektov je dovoljena šele takrat, ko so vsi obstoječi objekti na območju priključeni na urejeno javno kanalizacijo v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.
(2) Ne glede na določbe 7. člena te uredbe sta na ožjem vodovarstvenem območju na levem bregu Drave na območju, na katerem je dostop do zaščitenega kulturnozgodovinskega spomenika sv. Janeza Nepomuka, gradnja in izvedba gradbenih del dovoljeni in se lahko izda vodno soglasje, če gre za ureditev parkirišča, ki mora biti izvedeno tako, da se padavinska voda s parkirišča, očiščena v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, odvaja v Dravo. Očiščena odpadna voda, ki se odvaja v vodotok, ne sme pred njim ponikati v podzemno vodo.

(1) Na notranjih območjih je prepovedano gnojenje zemljišč na način, ki je v tabeli 1.4 priloge 3 te uredbe označen z oznako »-«.
(2) Na notranjih območjih je prepovedano ravnanje z gozdom na način, ki je v tabeli 1.4 priloge 3 te uredbe označen z oznako »-«.
(3) Na notranjih območjih je prepovedana uporaba fitofarmacevtskih sredstev in sredstev za zaščito lesa na način, ki je v tabeli 1.4 priloge 3 te uredbe označen z oznako »-«.
(4) Na najožjem vodovarstvenem območju sta paša živine in reja živali na prostem dovoljeni, če gre za pašo in rejo živali v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo kmetijskih pridelkov in rejo živali.
(5) Na najožjem vodovarstvenem območju je dovoljeno namakanje kmetijskih zemljišč v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo kmetijskih pridelkov in rejo živali, in če je za rabo vode pridobljena vodna pravica.
(6) Na najožjem vodovarstvenem območju morajo biti kmetijske obdelovalne površine zarasle s kmetijskimi rastlinami vse leto oziroma morajo ta zemljišča ostati zarasla z gozdom.
(7) Na ožjem območju sta paša živine in reja živali na prostem dovoljeni, če ni presežena dovoljena mejna vrednost števila glav velike živine iz predpisa, ki ureja mejne vrednosti vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla.
(8) Prepovedi iz tega člena se uporabljajo, če s predpisi, ki urejajo mejne vrednosti vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla ter fitofarmacevtska sredstva, ni določen strožji režim.

Ne glede na določbe tretjega odstavka prejšnjega člena je na ožjem vodovarstvenem območju dovoljena uporaba fitofarmacevtskih sredstev, ki se glede na razvrstitev v skupino nevarnosti, embalaže in načina uporabe smejo prodajati tudi v cvetličarnah in prodajalnah z neživilskim blagom oziroma v posebnem delu prodajaln z živili.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe v zvezi:
1. s prepovedjo v zvezi z ravnanjem na kmetijskih zemljiščih in v gozdu ter s prepovedjo uporabe fitofarmacevtskih sredstev in sredstev za zaščito lesa na kmetijskih zemljiščih opravljajo inšpektorji, pristojni za kmetijstvo,
2. z gradnjo objektov in izvedbo gradbenih del ter prepovedjo gradnje enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja v skladu s predpisom, ki ureja vrste zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov in pogoje za gradnjo teh objektov, opravljajo gradbeni inšpektorji,
3. s prepovedjo v zvezi z ravnanjem na nekmetijskih zemljiščih in prepovedjo uporabe fitofarmacevtskih sredstev in sredstev za zaščito lesa na nekmetijskih zemljiščih in z drugimi določbami te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja, in
4. s prepovedmi in omejitvami neposredno ob zajetju opravljajo zdravstveni inšpektorji.

(1) Z globo od 1.000.000 do 10.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
1. rabi vodo v nasprotju z določbami prvega odstavka 4. in 5. člena te uredbe,
2. gradi objekt ali opravlja dejavnost v nasprotju s prepovedmi iz 6. in 7. člena te uredbe, ali gradi brez vodnega soglasja ali v nasprotju z vodnim soglasjem iz drugega in tretjega odstavka 8., 10., 11. in 19. člena te uredbe,
3. na notranjih vodovarstvenih območjih uporablja zemljišča ali gozd ali dopusti ravnanje z zemljišči ali gozdom v nasprotju z določbami 12. člena te uredbe,
4. na notranjih vodovarstvenih območjih uporablja fitofarmacevtska sredstva in sredstva za zaščito lesa ali vnaša rastlinska hranila v nasprotju z določbami 12. člena te uredbe,
5. ne zagotovi za obstoječo stanovanjsko ali nestanovanjsko stavbo odvajanja industrijsko odpadne vode v rokih in na način iz 17. člena te uredbe,
6. ne zagotovi za stanovanjsko in nestanovanjsko stavbo odvajanja oziroma zbiranja komunalne odpadne vode v rokih in na način iz 18. člena te uredbe,
7. ne prilagodi ravnanja na nekmetijskih zemljiščih v rokih iz drugega in tretjega odstavka 22. člena te uredbe in
8. lastnik odlagališča ne odstrani obstoječega odlagališča avtomobilov v roku iz prvega odstavka 22. člena te uredbe.
(2) Z globo od 30.000 tolarjev do 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
(3) Z globo od 50.000 tolarjev do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi posameznik.

Določbe te uredbe se ne uporabljajo za gradnjo objektov in izvedbo gradbenih del, za katera je bilo pred uveljavitvijo te uredbe:
– pridobljeno pravnomočno oziroma dokončno gradbeno dovoljenje,
– pridobljeno lokacijsko dovoljenje,
– izdana informacija o pogojih gradnje, ki lahko vpliva na vodni režim ali stanje voda v postopku za pridobitev vodnega soglasja,
– izdano vodno soglasje ali
– sprejet lokacijski načrt v skladu s predpisi o urejanju prostora.

(1) Lastnik obstoječe stanovanjske ali nestanovanjske stavbe na vodovarstvenem območju, v kateri nastaja industrijska odpadna voda, mora najpozneje do 31. decembra 2007 zagotoviti, da se industrijska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo, če je ta zgrajena, sicer pa se mora na novozgrajeno javno kanalizacijo priključiti najpozneje v šestih mesecih od dneva, ko je javna kanalizacija dana v uporabo. O gradnji javne kanalizacije Občina Selnica ob Dravi obvesti občane z javnim naznanilom, ki ga objavi na krajevno običajen način z navedbo datuma izteka roka za priključitev na javno kanalizacijo.
(2) Lastnik obstoječe stanovanjske ali nestanovanjske stavbe na vodovarstvenem območju, v kateri nastaja industrijska odpadna voda in je na območju poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, mora najpozneje do 31. avgusta 2010 zagotoviti, da se industrijska odpadna voda zbira v mali komunalni čistilni napravi ali nepretočni greznici, ki mora biti zgrajena v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.

(1) Lastnik obstoječe stanovanjske ali nestanovanjske stavbe na najožjem vodovarstvenem območju, v kateri nastaja komunalna odpadna voda in je na območju poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, mora najpozneje do 31. decembra 2010 zagotoviti, da se komunalna odpadna voda zbira v mali komunalni čistilni napravi ali nepretočni greznici, ki mora biti zgrajena v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
(2) Lastnik obstoječe stanovanjske ali nestanovanjske stavbe na ožjem ali širšem vodovarstvenem območju, v kateri nastaja komunalna odpadna voda in je na območju poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, mora najpozneje do 31. decembra 2010 zagotoviti, da se komunalna odpadna voda zbira v mali komunalni čistilni napravi ali nepretočni greznici, ki mora biti zgrajena v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.

Ne glede na določbe prvega odstavka 9. člena te uredbe se za gradnjo na območju poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, ter je ta zahtevana v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, vodno soglasje lahko izda, vendar najpozneje do 31. decembra 2010, če je do izgradnje javne kanalizacije zagotovljeno zbiranje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi ali nepretočni greznici, ki mora biti zgrajena v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.

Direkcija Republike Slovenije za ceste mora najpozneje do 1. januarja 2015 zagotoviti rekonstrukcijo državne ceste G1-1 v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest.

Ne glede na določbo prvega odstavka 7. člena te uredbe je na notranjih območjih dovoljena gradnja lokalnih cest in javnih poti, distribucijskih elektroenergetskih vodov in plinovodov za zemeljski plin ter cevovodov za pitno in odpadno vodo iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe, če gre za komunalno opremljanje zemljišč za obstoječe objekte na teh območjih.

(1) Lastnik odlagališča izrabljenih motornih vozil na ožjem vodovarstvenem območju mora najpozneje do 31. decembra 2007 odstraniti obstoječe odlagališče izrabljenih motornih vozil.
(2) Občina Selnica ob Dravi in javno podjetje, ki na območju Občine Selnica ob Dravi opravlja javno službo oskrbe prebivalcev s pitno vodo, morata najpozneje do 31. decembra 2007 zagotoviti režim dostopa in vzdrževanje dovozne ceste do območja zajetja.
(3) Občina Selnica ob Dravi mora najpozneje do 31. decembra 2007 zagotoviti odstranitev nepravilno odloženih odpadkov z najožjega in ožjega vodovarstvenega območja.

(1) Upravljavec vodovodnega omrežja mora izdelati načrt postavitve tabel za označevanje vodovarstvenega območja v skladu s predpisom, ki ureja označevanje vodovarstvenega območja najpozneje do 31. decembra 2007.
(2) Upravljavec vodovodnega omrežja mora na podlagi načrta iz prejšnjega odstavka zagotoviti, da so območja zajetja in notranja območja označena s tablami za označevanje vodovarstvenega območja najpozneje do 31. avgusta 2008.

Vodovarstveno območje se evidentira v zemljiškem katastru kot atributni del digitalne zbirke podatkov najpozneje do 31. decembra 2007.

Prepoved združevanja parcel iz tretjega odstavka 3. člena te uredbe ne velja za postopke, začete pred uveljavitvijo te uredbe.

Določbe prvega, četrtega in petega odstavka 12. člena te uredbe se začnejo uporabljati 1. januarja 2012.

Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.