Na podlagi 3., 4. in člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 15. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Mežica (Uradni list RS, št. 39/97, 25/01 in 26/02), 62. člena Odloka o izvajanju gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinski voda (Uradni list RS, št. 59/04) in 16. člena Statuta Občine Mežica (Uradni list RS, št. 16 /99, 73/00 in 16/03), je Občinski svet Občine Mežica na 27. seji dne 26. 6. 2006 sprejel

S tehničnim pravilnikom o javni kanalizaciji (v nadaljnjem besedilu: tehnični pravilnik) se podrobneje urejajo tehnični normativi in postopki pri odvajanju in čiščenju odpadnih voda.

Tehnični pravilnik je obvezen za vse sodelujoče pri projektiranju, gradnji, komunalnem opremljanju in upravnem postopku, za izvajalca javne službe in uporabnike javne kanalizacije.

Javna kanalizacija so medsebojno funkcionalno povezane naprave in objekti, ki so namenjeni za odvajanje in čiščenje odpadnih voda uporabnikov. Naprave in objekti javne kanalizacije so:
– kanalizacijsko omrežje z revizijskimi jaški,
– razbremenilniki visokih voda,
– zadrževalni bazeni padavinskih voda,
– črpališča odpadnih voda,
– čistilne naprave za čiščenje odpadnih voda,
– drugi objekti in naprave, ki so namenjeni za pravilno in nemoteno odvajanje in čiščenje odpadnih voda.

Notranja kanalizacija so naprave in objekti, ki so namenjeni za odvajanje in čiščenje odpadnih voda samo enemu uporabniku in ki je priključena na javno kanalizacijo.
Za notranjo kanalizacijo se štejejo:
– vertikalna in horizontalna kanalizacija v objektu,
– naprave za akumulacijo, prečrpavanje in nevtralizacijo odpadnih voda,
– spojni kanal,
– kontrolni jašek na spojnem kanalu,
– čistilna naprava za predčiščenje.

Notranja kanalizacija je praviloma priključena na javno kanalizacijo po spojnem kanalu v najbližji revizijski jašek. V predelih, kjer je zgrajeno ločeno kanalizacijsko omrežje za zbiranja odpadnih in padavinskih voda, mora biti notranja kanalizacija zgrajena tako, da se padavinske vode odvajajo po ločenem spojnem kanalu.

Kanalizacijsko omrežje in naprave se po svojem namenu in funkciji delijo na sekundarne, primarne in magistralne.
a) Sekundarno omrežje in naprave:
– kanalizacija mešanega in ločenega omrežja za neposredno priključevanje porabnikov na posameznem območju (stanovanjskem, industrijskem, turističnem, manjših naselji),
– črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode na sekundarnem območju,
– naprave za čiščenje odpadne na posameznem območju (stanovanjskem, industrijskem, turističnem, manjših naselij).
b) Primarno omrežje in naprave:
– kanalski cevovodi za odvajanje odpadnih in padavinskih voda iz dveh ali več stanovanjskih ali drugih območjih v ureditvenem območju naselja (industrijskih območjih, turističnih območij, manjših naseljih),
– črpališča za prečrpavanje odpadnih in padavinskih voda iz več stanovanjskih in drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območjih, turističnih območij, manjših naselij),
– naprave za čiščenje odpadnih voda iz več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območjih, turističnih območij, manjših naseljih).
c) Magistralno omrežje
7. čistilna naprava, s katerimi se zaključuje zbirni kanal.

Drugi izrazi v tem pravilniku imajo naslednji pomen:
– notranja kanalizacija je kanalizacija v objektu in zunaj njega do priključka na javno kanalizacijo,
– kanal je cevovod za odvajanje odpadnih voda, ki je položen v zemljo in deluje po težnostnem načelu,
– spojni kanal je kanal od objekta do priključka na javno kanalizacijo,
– kontrolni jašek na spojnem kanalu za meritve in odvzem vzorcev,
– revizijski jašek je jašek na notranji ali javni kanalizaciji za opravljanje nadzora vzdrževalnih del,
– podslapje je vertikalni cevovod ob revizijskem jašku za premostitev višinske razlike v kanalu ali na priključku,
– kaskada je prelivna stopnica v kanalu,
– zadrževalni bazen je bazen za akumulacijo padavinskih voda,
– razbremenilnik visokih voda je jašek za regulacijo vtoka padavinskih voda v javno kanalizacijo,
– peskolov je jašek za izločanje peska odpadnih voda,
– črpališče je objekt za prečrpavanje odpadnih voda,
– čistilna naprava je objekt za primarno, sekundarno in terciarno čiščenje odpadnih voda,
– čistilna naprava za pred čiščenje je naprava v lasti uporabnika, ki je zgrajena z namenom, da se iz odpadnih voda popolnoma ali delno izločijo tiste škodljive snovi, ki bi poslabšale lastnosti odpadne vode v javni kanalizaciji in je nameščena praviloma pred priključkom na javno kanalizacijo.

Pri načrtovanju javne kanalizacije se morajo upoštevati določila tega pravilnika in smernice, ki jih opredeljujejo izvajalec javne službe, državni standardi SIST in Evropski standardi EN. Pri projektiranju in izgradnji kanalizacije je potrebno zagotoviti takšno izvedbo, da je na vsakem mestu možen dostop z ustrezno mehanizacijo za potrebe obratovanja in vzdrževanja javne kanalizacije in naprav.

Za gradnjo kanalov javne kanalizacije se lahko uporabljajo naslednje vrste cevi:
– tesal,
– plastične,
– specialne betonske s tesnilom.
Vse vgrajene kanalizacijske cevi morajo imeti ateste za predpisano temensko trdnost, ki je določena glede na vrsto prometne obremenitve.
Uporabljene cevi in jaški morajo biti vodotesni in morajo imeti atest vodotesnosti. V primeru, da se kanal betonira na mestu ali montira iz elementov, morajo biti stene kanala zglajene do čistega sijaja.

Najmanjši dovoljeni profil kanala javne kanalizacije je Ø 200 mm, najmanjši dovoljeni profil sekundarnega kanala je Ø 150 mm.

Najmanjši dovoljeni padec kanala javne kanalizacije se določi tako, da hitrost v kanalu pri srednjem dnevnem pretoku ni manjša od 0,5 m/s.

Kadar zaradi terenskih razmer ne bi bilo mogoče zgraditi kanala z največjim dovoljenim padcem, se v revizijskem jašku zgradi kaskada.
Kadar je razlika med priključkom in glavnim kanalom večja od 1 m, se mora zgraditi podslapje dimenzionirano na sušni pretok.
Podslapje se zgradi na zunanji ali notranji strani revizijskega jaška z vertikalno cevjo in iztočnim lokom 90º.

Cevi za kanale javne kanalizacije se mora polagati na peščeno posteljico debeline 10 cm, v območju talne vode, pa je zahtevano polaganje na betonsko podlago.

Cevi za javne kanalizacije ali spojni kanal se morajo zasipati z nevezanim materialom v taki debelini, da je kanal zaščiten pred mehanskimi poškodbami in zmrzovanjem. V primeru, da cevi ne bi prenesle temenske obremenitve, jih je potrebno zaščititi z betonsko oblogo v debelini, ki se določi na podlagi statičnega računa.

Na kanalu morajo biti revizijski jaški za potrebe vzdrževanja. Maksimalna razdalja revizijskih jaškov na omrežju je 50 m. Revizijski jašek se mora zgraditi na vseh mestih spremembe smeri, profila ali padca kanala.

Revizijski jašek se zgradi iz montažnih elementov ali zabetonira na mestu samem iz vodotesnega betona.
Tlorisna dimenzija jaška na kanalu javne kanalizacije je najmanj 80×100 cm ali Ø 100 cm, na spojnem kanalu pa najmanj 60×80 cm ali Ø 80 cm.
Jašek mora biti pokrit z litoželeznim pokrovom dimenzije 60×60 cm ali Ø 60 cm. Nosilnost pokrova na jaških, zgrajenih na voznih površinah, mora biti najmanj 15 t, na ostalih površinah pa najmanj 5 t.
Pokrov na jašku, ki je zgrajen na poplavnem terenu, ne sme biti perforiran.

Na spojnem kanalu za odvod padavinskih voda z utrjenih površin v javno kanalizacijo mora biti zgrajen peskolov. Dimenzioniran mora biti tako, da je največja hitrost pretoka skozi peskolov 0,2 m/s.

Kjer obstaja možnost onesnaženja odpadnih voda z olji ali maščobami (garaže, delavnice, pralne ploščadi, kuhinje itd.), mora biti pred priključkom na javno kanalizacijo zgrajen lovilec olj oziroma maščob.

Kjer obstaja možnost, da bi zaradi okvar ali drugih vzrokov lahko odtekala v javno kanalizacijo taka odpadna voda, ki bi lahko povzročila okvaro javne kanalizacije ali porušila režim na čistilni napravi, mora biti notranja kanalizacija zgrajena tako, da je možno odvod v javno kanalizacijo trenutno prekiniti oziroma zadržati.

Izvajalec javne službe ni odgovoren za posledice nepravilno izvedene notranje kanalizacije, kot je npr. neposredna priključitev objektov, ki so pod nivojem pokrovov revizijskih jaškov na javni kanalizaciji itd.

Vsak novozgrajeni kanal mora biti preizkušen na vodotesnost z zrakom oziroma vodo od jaška do jaška. Jašek se preizkuša na vodotesnost posebej. Preizkus vodotesnosti opravljajo pooblaščene pravne ali fizične osebe, ki o preizkusu napravijo zapisnik.
Vsak novo zgrajeni kanalizacijski kanal mora biti geodetsko odmerjen in vrisan v kataster kanalizacije in kataster podzemnih vodov. Posnetek kanalizacije je potrebno predložiti upravljavcu kanalizacijskega omrežja.

Komunalni vodi (telekomunikacijski ali električni vodi, vodovod, toplovod, plinovod itd.), ki potekajo vzporedno s kanalom javne kanalizacije, morajo biti praviloma odmaknjeni najmanj 1 m od kanala. Kadar navedenih pogojev ni mogoče zagotoviti, se odmik za vsak primer posebej dogovori z izvajalcem javne službe.
Vsa križanja vodov morajo biti projektno, tlorisno in višinsko obdelana.

Investitor gradnje kanalizacije, ki ima značaj javne kanalizacije, mora le-to predati v lastništvo občine. Občina preda to kanalizacijo v upravljanje izvajalcu javne službe. Ob primopredaji, o kateri se sestavi zapisnik, mora investitor izročiti občini oziroma izvajalcu javne službe naslednjo dokumentacijo:
8. projekt z gradbenim dovoljenjem,
9. projekt izvedenih del, izdelan po določbah pravilnika o podzemnem katastru, (vsebovati mora podatke, ki so vsebovani v katastru izvajalca javne službe),
10. zapisnik o preizkusu vodotesnosti,
11. uporabno dovoljenje,
12. evidence, knjigovodske in blagajniške podatke, listine o lastništvu, podatke o terjatvah in dolgovih in druge poslovne zadeve.
Na podlagi zapisnika o prevzemu kanalizacije izvajalec javne službe le-te vnese v kataster komunalnih naprav, občina pa v svoja osnovna sredstva.

V primeru, da gre za prevzem v upravljanje javne kanalizacije, ki jo je do tedaj upravljala krajevna skupnost, vaški odbor ali druge pravne ali fizične osebe, ki ni bil organiziran po veljavnih predpisih v smislu ustrezne lokalne javne službe za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, so dovoljena odstopanja od zahtev. V primeru mora imeti javna kanalizacija, ki se predaja, vsaj:
1. izdelan grafični prikaz javne kanalizacije v merilu najmanj 1:5000,
2. izdelano hidravlično in sanitarno-tehnično analizo obstoječega stanja s predlogi morebitnih nujnih kratkoročnih sanacijskih ukrepov in oceno potrebnih vlaganj (sanacijski program),
3. izdelano strokovno mnenje o splošnem stanju javne kanalizacije v smislu zadovoljevanja zahtev odtoka o odvajanju in čiščenju odpadnih komunalnih in padavinskih voda ter drugih veljavnih standardov in normativov za kanalizacijska omrežja za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda,
4. izdelano strokovno mnenje vključevanju javne kanalizacije v kratkoročni koncept odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda,
5. knjigovodske podatke za posamezne vrste objektov, če pa teh ni, pa je potrebno pridobiti ustrezne vrednostne podatke s pomočjo pooblaščenega cenilca,
6. uporabno dovoljenje.

Investitor objekta, predvidenega za priključitev na javno kanalizacijo, si mora k lokaciji in gradnji objekta pridobiti soglasje izvajalca javne službe.
Kadar na podlagi lokacijske dokumentacije ni mogoče opredeliti vseh pogojev priključitve objekta na javno kanalizacijo, se izda posebno dovoljenje h gradnji objekta.
S soglasjem se opredelijo pogoji za izgradnjo notranje kanalizacije in priključitev na javno kanalizacijo.

Investitor predloži k v logi za pridobitev soglasja iz prejšnjega člena ali pred priključitvijo objekta naslednjo dokumentacijo:
a) Za soglasje k prostorskim izvedbenim aktom:
– situacijo z vrisanim objektom ali kanalizacijskim priključkom v merilu 1:1000 sli 1:500,
– hidravlični izračun s presojo vpliva na obstoječe razmere v omrežju odvajanja in čiščenja,
– opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode in oceno kvalitete in tipa odpadne vode,
– izjavo investitorja, da odpadne vode iz predvidene gradnje ne bodo vsebovale take snovi, ki se ne bodo mogle mehansko ali biološko razgraditi,
– izjavo prisotne strokovne institucije o vplivu predvidene gradnje na podtalnico in vodne vire v primeru, da je predvidena gradnja v varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov.
b) Za soglasja k lokacijski dokumentaciji:
– lokacijsko dokumentacijo,
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– hidravlični izračun s presojo vpliva na obstoječe razmere v omrežju za odvajanje in čiščenje,
– opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode,
– izjavo investitorja, da odpadne vode iz predvidene gradnje ne bodo vsebovale take snovi, ki se ne bodo mogle mehansko ali biološko razgraditi,
– izjavo pristojne strokovne institucije o vplivu predvidene gradnje na podtalnico in vodne vire v primeru, da je predvidena gradnja v varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov.
c) Za soglasja k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja:
– pravnomočno lokacijsko dovoljenje,
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja s projektom za priključitev na javni vodovod,
– hidravlični izračun s presojo vpliva na obstoječe razmere v omrežju za odvajanje in čiščenje,
– soglasja lastnikov ali uporabnikov parcel, po katerih bo potekal priključek, oziroma sodna odločitev, ki nadomesti soglasje,
– izjavo investitorja, da odpadne vode iz predvidene gradnje ne bodo vsebovale take snovi, ki se ne bodo mogle mehansko ali biološko razgraditi,
– izjavo pristojne institucije o vplivu predvidene gradnje na podtalnico in vodne vire v primeru, da je predvidena gradnja v varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov.
d) Za soglasje za priključitev, če ni bilo izdano v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o legalnosti gradnje (zemljiškoknjižni izpisek z navedbo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967),
– katastrski načrt (mapna kopija),
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– hidravlični izračun s presojo vpliva na obstoječe razmere v omrežju za odvajanje in čiščenje,
– načrt strojne (vodovodne) napeljave,
– soglasje za prekop cestišča,
– soglasja lastnikov oziroma uporabnikov parcel, preko katerih bo potekal priključek, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje,
– izjavo investitorja, da odpadne vode iz predvidene gradnje na podtalnico in vodne vire v primeru, da je predvidena gradnja v varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov.
e) Za soglasje za začasni priključek:
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– hidravlični izračun s presojo vpliva na obstoječe razmere v omrežju za odvajanje in čiščenje,
– odločbo upravnega organa o začasnem objektu,
– opis predvidene porabe vode,
– izjavo investitorja, da odpadne vode iz predvidene gradnje na bodo vsebovale take snovi, ki se ne bodo mogle mehansko ali biološko razgraditi,
– izjavo pristojne strokovne institucije o vplivu predvidene gradnje na podtalnico in vodne vire v primeru, da je predvidena gradnja v varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov.
f) Za soglasje k vlogi za uporabno dovoljenje:
– situacijo izvedenega stanja kanalizacijskega priključka v merilu 1:1000 ali 1:500, potrjeno od izvajalca in nadzornega gradnje,
– izjavo investitorja, da odpadne vode iz predvidene gradnje ne bodo vsebovale take snovi, ki se ne bodo mogle mehansko ali biološko razgraditi,
– izjavo pristojne strokovne institucije o vplivu predvidene gradnje na podtalnico in vodne vire v primeru, da je predvidena gradnja v varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov.
Za pridobitev soglasja za obstoječe objekte se uporablja točka d) tega člena, pravnomočno gradbeno dovoljenje pa se predloži, če je bilo izdano.
Izvajalec javne službe lahko z namenom, da racionalizira postopke, po lastni strokovni presoji za konkretne primere zmanjša obseg potrebne dokumentacije iz točk a) do f) tega člena.
Strokovno institucijo, pooblaščeno za izdajo izjav o vplivu predvidene gradnje na podtalnico in vodne vire v primeru, da je predvidena gradnja v varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov, določajo veljavni predpisi o varovanju posameznih vodnih virov.

Izvajalec javne službe mora k soglasju opredeliti:
– možnosti in tehnične pogoje priključitve objekta na javno kanalizacijo,
– koto priključitve in druge tehnične pogoje priključitve,
– zahteve o ureditvi prečiščenja in izgradnji kontrolnega jaška,
– pogoje glede posegov na obstoječo javno kanalizacijo,
– pogoje, ki jih mora investitor izpolniti pred pridobitvijo soglasja h gradnji, kadar je pridobitev takega soglasja potrebna,
– pogoje, katerim mora ustrezati odpadna voda za izpust v javno kanalizacijo,
– postopek za neposredno priključitev na javno kanalizacijo.

Izvajalec javne službe je dolžan izdati ali odkloniti soglasje najkasneje v 30 dneh od prejema popolne vloge oziroma od dne, ko je investitor dostavil potrdilo o poravnavi obveznosti plačila prispevka za priključitev na javno kanalizacijo.

Za priključitev objekta na javno kanalizacijo mora bodoči uporabnik javne kanalizacije izpolniti prijavo za priključitev. K prijavi za priključek mora priložiti naslednje dokumente:
– gradbeno dovoljenje za objekt,
– načrt spojnega kanala oziroma izvršilni načrt,
– dokumentacijo o izpolnitvi posebnih pogojev iz soglasja k lokaciji oziroma gradnji,
– potrdilo o plačanem prispevku za priključitev na javno kanalizacijo v skladu s sklenjeno pogodbo o priključitvi.

Pred priključitvijo objekta na javno kanalizacijo ali že aktivirano notranjo kanalizacijo skleneta investitor in izvajalec javne službe pogodbo o priključitvi, s katero opredelita medsebojne obveznosti.

Na podlagi prijave za priključitev in predložene dokumentacije izvajalec javne službe odobri neposredno priključitev na javno kanalizacijo s tem, da izvede priključitev ali dopusti izvedbo pod neposredno kontrolo izvajalca javne službe.
Smatra se, da je priključek izveden, ko izvajalec javne službe pregleda spojni kanal in priključek ter ugotovi ustreznost izvedbe. Svoje ugotovitve dokumentira v obrazcu prijave. V primeru, da spojni kanal ni zgrajen v skladu z izdanim soglasjem in določil tega pravilnika, se priključitev odloči dokler se pomanjkljivosti ne odpravijo.

Priključitev spojnega kanala na javno kanalizacijo se izvede v revizijskem jašku. Uporabnih javne kanalizacije, ki je po odloku o odvajanju in čiščenju odpadnih komunalnih in padavinskih voda dolžan na spojnem kanalu zgraditi kontrolni jašek, si mora pred projektiranjem notranje kanalizacije pridobiti od izvajalca javne službe smernico za izgradnjo kontrolnega jaška.

Sekundarna kanalizacija do prvega jaška na primarnem omrežju je v upravljanju in lasti lastnika objekta.
V posameznih primerih lahko upravljavec kanalizacije, na podlagi pisne vloge lastnika, odloči drugače.

V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati odpadne vode samo v primeru, da te ne vplivajo škodljivo na naprave za odvajanje odpadnih voda in na njihovo delovanje. Poleg tega morajo ustrezati zahtevam, določenim v odloku o odvajanju odpadnih komunalnih in padavinskih voda.
V kanalizacijo se lahko odvajajo odpadne vode, ki ne presegajo kriterijev po Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 36/96).

Lastnosti odpadnih voda se ugotavljajo z rednimi analizami vzorcev odpadne vode. Uporabniki javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo v tehnološkem postopku proizvodnje ali uporabljajo večje količine čistilnih sredstev, morajo v skladu s predpisi redno izvajati preiskave fizikalnih, kemijskih ali bioloških lastnosti odpadnih voda.
Odvzem in analiziranje vzorcev lahko opravlja samo pravna ali fizična oseba, ki ima pooblastilo pristojnega ministrstva.
Uporabnik javne kanalizacije mora en izvod vsake analize dostaviti izvajalcu javne službe v roku osmih dni po prejemu rezultatov analiz.
Pooblaščena pravna ali fizična oseba mora vse analize odpadnih voda, ki se izvajajo pri uporabnikih, ki odvajajo odpadne vode v javno kanalizacije, s katero upravlja izvajalec javne službe, dostaviti izvajalcu istočasno kot uporabniku.

Zaradi nadzora lastnosti odpadnih voda, ki se odvajajo v javno kanalizacijo, se opravljajo kontrolne analize odpadnih voda.
Vzorec odpadne vode za kontrolno analizo se praviloma vzame v pristojnosti predstavnika uporabnika javne kanalizacije in predstavnika izvajalca javne službe. O odvzemu vzorca se napravi zapisnik.
Kadar se s kontrolno analizo ugotovi, da odpadna voda vsebuje škodljive snovi nad določenimi mejnimi koncentracijami, mora uporabnik javne kanalizacije takoj stopiti k sanaciji razmer in izvajalcu javne službe povrniti morebitno nastalo škodo na objektih javne kanalizacije ter stroške kontrolne analize.

Za ugotavljanje lastnosti odpadnih voda je odločilna analiza reprezentativnega vzorca, za ugotavljanje mejnih koncentracij škodljivih snovi, določenih v 35. členu tega pravilnika, pa tudi analiza trenutnega vzorca.

V primeru večjih okvar na napravah posameznega uporabnika javne kanalizacije, ki bi lahko povzročile izpust odpadnih voda v javno kanalizacijo, kateri ne ustreza predpisom, se opravijo izredne analize odpadne vode na stroške uporabnika. V takih primerih se takoj obvesti inšpektorat za varstvo okolja.

Onesnaženost odpadnih voda se ugotavlja po njenih fizikalnih, kemijskih in biokemijskih lastnostih.
Pri določanju količin odpadnih voda, mejnih koncentracij škodljivih snovi ali potrebnih učinkov prečiščenja lahko izvajalec javne službe predlaga upravnemu organu za določenega uporabnika:
– namesto najvišjih dopustnih koncentracij škodljivih snovi, predlaga najvišjo dovoljeno dnevno količino onesnaženja,
– predpiše strožje pogoje, kot so predpisani,
– določi izjemne pogoje za izpuščanje odpadnih voda v skladu s predpisi.

Izvajalec javne službe ima ob vsakem času pravico dostopa do vseh javnih kanalizacijskih objektov in naprav zaradi njihovega vzdrževanja, meritev in snemanj, zaznamovanj in drugih dejavnosti, ne glede na to, kdo je lastnik oziroma imetnik pravice uporabe teh objektov oziroma naprave ali zemljišča, na katerem so kanalizacijski objekti ali naprave.

Vsakdo, ki povzroči materialno škodo na kanalizacijskem omrežju, objektih in napravah oziroma povzroči škodo zaradi škodljivih odpadnih voda, je dolžan to škodo povrniti.

Izvajalec javne službe je dolžan skrbeti za nemoteno obratovanje, vzdrževanje ter nadzor delovanja in uporabe javne kanalizacije. Nadzor uporabe javne kanalizacije obsega tudi nadzor obratovanja in vzdrževanja notranje kanalizacije. O obratovanju, vzdrževanju in nadzoru objektov javne kanalizacije se mora voditi posebna evidenca.

Pri vzdrževanju javne kanalizacije mora izvajalec javne službe zagotavljati predvsem:
– tekoči nadzor stanja na objektih javne in notranje kanalizacije, ki obsega sistematične preglede, kontrolo iztokov in spojnih kanalov, zasledovanje in analiziranje podatkov iz kontrolnih instrumentov ter zbiranje predlogov in pripomb uporabnikov javne kanalizacije;
– sistematično čiščenje in vzdrževanje objektov javne kanalizacije;
– čiščenje in popravilo javne kanalizacije.
Za redno obratovanje in vzdrževanje črpališč in čistilnih naprav mora izvajalec javne službe sprejeti poslovnik o obratovanju za posamezen objekt, za druge objekte pa letni plan vzdrževanja.

Odlaganje gošč iz čistilnih naprav, vzdrževanje in kontrola odlagališča se opravlja po posebnem poslovniku odlagališča.

Enkrat letno se mora na vseh kanalizacijskih objektih opraviti deratizacijo v skladu s predpisi o deratizaciji.

O obratovanju, vzdrževanju, intervencijah in drugi problematiki v zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda se najmanj enkrat letno sestavi pisno poročilo, ki je na voljo organom nadzora in kontrole. Rok hranjenja tega poročila je 5 let od datuma sestave.

Izvajalec javne službe vodi kataster javne kanalizacije v skladu s predpisi o podzemnem katastru.

Za vsak objekt javne kanalizacije mora biti izdelan projekt izvedenih v skladu s predpisi o podzemnem katastru. Vsebovati mora podatke, ki jih uporablja kataster izvajalca javne službe.

Projekt izvedenih del mora investitor predati izvajalcu javne službe ob predaji objekta v upravljanje ali pa izdelavo takega projekta naročiti pri izvajalcu javne službe pred začetkom gradnje.

Izvajalec javne službe mora voditi posebno evidenco priključkov na javno kanalizacijo in kataster notranje kanalizacije.

Lastniki propustnih greznic morajo le-te preurediti v neprepustne v skladu s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 105/02).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.