Na podlagi 12. in 23. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popravek, 58/03 – ZZK-1) ter 10. in 33. člena Statuta Občina Jesenice (Uradni list RS, št. 2/01), je Občinski svet Občine Jesenice na 37. seji dne 29. 6. 2006 sprejel

(1) Ob upoštevanju družbenega plana Občine Jesenice (UVG št. 20/1986, 2/88, 2/90 in 107/99, 8/88, 6/89 in Uradni list RS, št. 28/90, 31/90, 20/94, 51/98, 41/99, 107/99, 113/04 in 56/98) in z upoštevanjem Programa razvoja turizma v Občini Jesenice se sprejme občinski lokacijski načrt daljinske kolesarske povezave v Občini Jesenice. V skladu z zastavljenimi cilji je minister za promet in zveze, na podlagi vloge Občine Jesenice, ministru za okolje, prostor in energijo predlagal, da se izdela občinski lokacijski načrt daljinske kolesarske povezave v Občini Jesenice kot lokacijski načrt, s katerim se načrtuje prostorska ureditev skupnega pomena, v skladu s 16. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03).
(2) Občinski lokacijski načrt je izdelal Atelje Prizma, d.o.o. Jesenice, Cesta maršala Tita 7, Jesenice pod številko 097/04 decembra 2005 in dopolnil marca 2006.

(1) Odlok o občinskem lokacijskem načrtu daljinske kolesarske povezave v Občini Jesenice (v nadaljnjem besedilu: odlok) določa ureditveno območje, prostorske in prometno – tehnične pogoje urejanja ureditvenega območja, zasnovo projektnih rešitev za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje poti in počivališč, zasnovo zaščite in varovanja prometne, energetske, komunalne, in telekomunikacijske infrastrukture, ureditve na območjih kmetijskih zemljišč in varovanje narave, rešitve in ukrepe za varovanje okolja in ohranjanje narave in kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin, etapnosti izvedbe, obveznosti investitorjev in izvajalcev, tolerance ter nadzor nad izvajanjem določil tega odloka.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v občinskem lokacijskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor, Občini Jesenice in Upravni enoti Jesenice.

(1) Ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta daljinske kolesarske povezave obsega parcele oziroma dele parcel, na katerih so načrtovani trajni objekti (območje trase daljinske kolesarske povezave z vsemi počivališči).
(2) Ureditveno območje obsega naslednje parcele oziroma dele parcel po naslednjih katastrskih občinah in po naslednjih pododsekih:
Pododsek 1
k.o. Hrušica, 457, 458, 459, 466, 194/2, 195/1, 196/2, 196/4, 206/1, 460
Pododsek 3
k.o. Hrušica, 460, 147, 148, 150, 157, 158, 159, 160, 461, 152/1, 152/5, 164/1, 165/1, 168/1, 176/1, 179/1, 182/1, 182/2, 188/3, 193/100, 193/2, 193/54, 193/55, 193/57, 193/58, 193/59, 193/60, 193/61, 193/62, 193/63, 193/64, 193/66, 193/69, 193/73, 193/74, 193/76, 193/79, 193/80, 193/84, 193/89, 193/90, 193/91, 193/96, 193/97, 410/1, 149, 152/2,
k.o. Podmežaklja, 796/116, 796/36, 796/37, 796/38, 796/40, 796/41, 796/42, 815/1, 815/2, 815/3, 817/2, 817/3, 817/4, 817/6, 861/1, 796/123, 796/35, 812, 813/7, 817/7
Pododsek 5
k.o. Jesenice, 2640/2, 2645/3, 2645/4, 2640/3, 2645/1, 2640/1
k.o. Podmežaklja, 861/1, 794/11, 794/13, 794/3, 794/4, 794/5, 794/6, 794/7, 794/8, 796/119, 796/122, 796/128, 796/132, 796/133, 796/134, 796/135, 796/136, 796/137, 796/138, 796/139, 796/140, 796/32, 796/33, 796/4, 796/6, 804/4, 859/1, 859/4, 867/1, 867/2, 867/3, 867/5, 870/4, 870/2, 870/3, 870/1
Pododsek 6
k.o. Podmežaklja, 870/2, 870/3, 792/42, 792/43, 792/47, 792/49, 792/51, 792/52, 792/48, 870/1
Pododsek 7
k.o. Jesenice, 805, 807, 802/1, 804/2, 804/3,
k.o. Podmežaklja 792/48, 792/1, 792/13, 792/21, 792/22, 792/38, 792/39, 792/40, 792/41, 792/44, 792/55, 870/8, 870/1
k.o. Blejska Dobrava 191/1, 2045/1
Pododsek 9
k.o. Jesenice 2238, 2632/1, 2557, 2556, 2555, 2554, 2550, 2553, 2570, 2571, 2635, 2573, 2620,2615, 2616, 2621, 2618, 2619
Pododsek 9a
k.o. Jesenice 2619, 2621, 2618,
k.o. Blejska Dobrava 360/5, 276/23, 723/9, 1307/1, 1304, 1303/2, 1303/1, 1393/1, 359/10, 359/25, 1387, 1386, 1629
Pododsek 13a
k.o. Blejska Dobrava 2047/6, 2047/9, 2047/8, 2047/3, 548/11, 548/15, 548/14, 2047/14, 2047/15, 2047/16, 556/3, 556/4, 556/2, 555/3, 555/4, 555/2, 2047/23, 2047/21,2047/17, 2047/20, 2047/18, 2047/19, 553/2, 566, 569, 572/3, 572/4, 572/5, 2041/4, 2041/3, 2047/22, 2041/1, 2044, 2041/5, 572/2, 573/2
(3) Izven posameznih sklenjenih ureditvenih območij tega občinskega lokacijskega načrta se izvede prestavitve oziroma kabliranje DV 10 KV Mežakla, katerega je lastnik Enos, d.o.o Jesenice, zaradi gradnje serpentin na pododseku 7.
(4) Ureditveno območje ne obsega delov trase kolesarske povezave, ki tečejo po že zgrajenih cestah, kjer se bo promet za kolesarje urejal s prometno signalizacijo na osnovi prostorskih ureditvenih pogojev oziroma prostorskih redov ter ne obsega dela kolesarske poti skozi poslovno cono Jesenice, za katerega je izdano gradbeno dovoljenje in se gradi. Lokacijski načrt je povzel oznake iz idejnega načrta, zato so navedeni samo pododseki, ki se urejajo s tem odlokom ter zato niso zaporedno oštevilčeni.

(1) Ureditveno območje obsega:
– območje daljinske kolesarske povezave z vsemi spremljevalnimi objekti in ureditvami (odcepi, mostovi, opornimi zidovi) po posameznem pododseku,
– območje ureditve prostora ob kolesarski povezavi,
– območje ureditve zaščite komunalnih naprav,
– območje ureditve vodotokov.
(2) Po zaključeni gradnji se določi trajna raba kolesarske povezave in spremljajočih ureditev. Izvede se nova parcelacija.

(1) Trasa kolesarske povezave v Občini Jesenice je del bodoče kolesarske povezave Rateče Ljubljana (910 200). Odsek skozi občino Jesenice je dolg 12,876 km, sega od km 25,097 do km 37,973. Trasa kolesarske povezave se začne na Hrušici na meji z Občino Kranjska Gora in poteka na stiku pobočij Mežaklje s travniki ob avtoceti Hrušica Vrba. Pri podvozu na Verdnikovo ulico se pot vzpne v opuščeni kamnolom v pobočju Mežaklje. Iz kamnoloma se pot spusti v serpentinah pod viaduktom avtoceste v Staro Savo. Trasa kolesarske povezave teče skozi Staro Savo in skozi poslovno cono Jesenice do začetka zadrževalnega bazena HE Moste, ki ga prečka na zahodni strani ter se po desnem bregu Save dvigne v Lipce. Od Lipc poteka trasa kolesarske povezave po obstoječi poti do mostu čez avtocesto in ob severni strani avtoceste preko Dobravskega polja in se spusti proti jezu HE Moste kjer je meja z Občino Žirovnica.
(2) Pododseki so:
– Pododsek 1 od km 29 + 097 do km 26 + 037, dolžina pododseka je 940 m.
– Pododsek 3 od km 26 + 988 do km 28 + 369, dolžina pododseka je 1371 m.
– Pododsek 5 od km 28 + 369 do km 29 + 810, dolžina pododseka je 1121 m.
– Pododsek 6 od km 29 + 810 do km 30 + 360, dolžina pododseka je 550 m.
– Pododsek 7 od km 30 + 360 do km 31 + 347, dolžina pododseka je 987 m.
– Pododsek 9 od km 33 + 414 do km 34 + 600, dolžina pododseka 1165 m.
– Pododsek 9a od km 34 + 579 do 35+549 km dolžina pododseka je 970 m.
– Pododsek 13a od km 36 + 350 do km 37+ 973, dolžina pododseka je 1623 m.
– Ostali pododseki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji in s sprejetim zazidalnim načrtom.
(3) Kolesarska povezava ima sledeče tehnične elemente:
Skloni so v mejah, podanih v navodilih za gradnjo kolesarskih steza, razen na nekaterih delih kjer v krajših dolžinah dosežejo sklone od 7% do največ 19%. V občinskem lokacijskem načrtu je minimalno uporabljeni radij R = 5.0 m, v serpentinah na pododseku 7, kjer se hitrost omeji na 15 km/h.
(4) Karakteristični prečni profili se razlikujejo po pododsekih:
Prečni profili se na trasi venomer spreminja, tako da je po pododsekih različen. To pa je zato, ker kolesarska površina ni namenjena povsod le kolesarjem.
V pododseku 1 je površina namenjena le kolesarjem. Prečni prerez je skupaj širok 3,00 m z voznim pasom 2 x 1,25 m in bankino 2 x 0,25 m.
V pododseku 3 in 5 je površina namenjena kolesarjem in intervencijskim vozilom ter gospodarskim vozilom za lastnike sosednjih zemljišč. Prečni prerez je skupaj širok 3,50 m z voznim pasom 2 x 1,50 m in bankino 2 x 0,25 m.
V pododseku 6 je površina je namenjena kolesarjem in tudi vozilom do rekreacijskega centra. Prečni prerez je skupaj 5,00 m z voznim pasom 2 x 2,00 m in bankino 2 x 0,50 m.
Pododsek 7 je namenjen le kolesarjem. Prečni prerez je skupaj širok 3,00 m z voznim pasom 2 x 1,25 m in bankino 2 x 0,25 m.
Pododseka 9 in 9a sta namenjen le kolesarjem. Prečni prerez je skupaj širok 3,00 m z vozni pasom 2 x 1,25 m in bankino 2 x 0,25 m.
V pododseku 13a je površina namenjena kolesarjem in gospodarskim vozilom za lastnike sosednjih zemljišč do km 37.5 + 69 od tu pa je namenjena samo za kolesarje do priključka na obstoječo pot Blejska Dobrava–Žirovnica skozi Kavčke. Prečni prerez je skupaj širok 3,50 m z voznim pasom 2 x 1,50 m in bankino 2x0,25 m.

Uredijo se vsi priključki in križišča, na obstoječe lokalne ceste na zaključkih posameznih pododsekov, ki se zaključijo na lokalni cesti.

Počivališče »1« je v km 26.0 + 24 na severni strani kolesarske poti v pododseku 1, počivališče »2« je v km 30,4 + 30 na južni strani poti v pododseku 7, počivališče »4a« je v km 37.4 + 12 na severni strani povezave, v pododseku 13a.

(1) Zaradi gradnje daljinske kolesarske povezave se izvedejo naslednji odcepi poljskih poti, da se zagotovijo obstoječe povezave in dostopi:
– odcep poljske poti v km 27.5 + 70, odcep poljske poti v km 27.8 + 70,
– odcep poljske poti v km 28.0 + 96, odcep poljske poti v km 28.2 + 00 vse v pododseku 3,
– odcep poljske poti v km 29.6 + 88 k stanovanjski hiši v pododseku 5,
– odcep poti na plato v km 33.7 + 96, odcep na dostopno cesto do elektrarne v km 34.1 + 55,
– odcep na dostopno cesto do stanovanjske hiše v km 34.5+39 vse v pododseku 9,
– odcep poljske poti v km 36.4 + 74, 36.5 + 52, 36.9 + 43, 37.4 + 86 in 37.5 + 70 ter odcep na gozdno pot v km 37.9 + 43 vse v pododseku 13a.
(2) Poleg ureditev določenih v tem členu je investitor dolžan urediti dostope, ki nadomeščajo prekinjene obstoječe poti in v tem odloku niso določene, bodo pa utemeljeno zahtevane v postopku urejanja premoženjsko pravnih zadev in pridobitve gradbenega dovoljenja.

Zaradi gradnje daljinske kolesarske povezave se izvedejo naslednje premostitve in oporni zidovi:
(1) Objekti: most od km 33.5 + 44 do km 33.5 + 9 v pododseku 9
(2) Podporni zidovi: zid L = 194 m v km 30.7 + 25, zid L = 20 m v km 30.8 + 28, zid L = 35 m v km 31.0 + 32 vse v pododseku 7, kamnita obloga na severni strani v km 34.8 + 00 dolžine 74 m, v km 34.9 + 80 dolžine 18 m, v km 35.1 + 32 dolžine 10 m, v km 35.1 + 82 dolžine 39 m, v km 35.2 + 72 dolžine 20 m, v km 35.3 + 31 dolžine 18 m vse v pododseku 9a.

(1) Objekte – most, cestno opremo in nasipe se krajinsko oblikuje s sodobnimi principi oblikovanja v skladu s tipiko prostora ter v sozvočju z urbano in krajinsko podobo prostora. Oprema na kolesarski povezave mora izkazovati enotne oblikovalske elemente.
(2) Nasipe in vkopne brežine se izvede z nagibom 1:1,5 z zokroženim iztekom v okoliški teren. Brežine se stabilizira, humuzira in zatravi oziroma zasadi z višjo vegetacijo.

Počivališča se oblikujejo z uporabo lesa, betonskih tlakovcev, betonske podporne konstrukcije in lesenih ploskev.

Med gradnjo se vegetacija odstrani samo tam, kjer je nujno potrebno. Vse brežine in nasipi se zatravijo. Z zasaditvijo se zagotovi čim večja vpetost posega v prostor na področju serpenitin v km 31,00. Zasaditev se zasnuje skladno s krajinskim vzorcem. Ostali deli trase potekajo po krajinsko že izoblikovanih področjih in jih razen zatravitve nasipov in usekov ni potrebno krajinsko urejati.

(1) Zaradi gradnje daljinske kolesarske povezave je potrebno zamenjati ali zaščititi komunalne, energetske in telekomunikacijske vode, objekte in naprave. Projektiranje in gradnja komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture mora potekati v skladu s pogoji posameznih upravljavcev objektov in naprav, v kolikor niso v nasprotju s tem odlokom.
(2) Za dopustno odstopanje po tem odloku se lahko šteje tudi druga križanja komunalnih vodov, ki niso določena s tem odlokom. K vsaki drugačni rešitvi križanj komunalnih vodov mora investitor voda pridobiti soglasje investitorja oziroma upravljavca poti.

Na trasi daljinske kolesarske povezave se lokalno prestavijo ali zaščitijo sledeči vodovodi:
– vodovod Fe fi 133 mm v km 25.9 + 10 v pododseku 1, vodovod PVC fi 250 mm v km 25.9 + 13 v pododseku 1
– vodovod Al 2« v km 28.1 + 61 za komunalno deponijo Mežakla v pododseku 3,
– vodovod Al 90 v km 31.3 + 45 v pododseku 7,
– vodovodni priključek stanovanjske hiše v km 34.5 + 62 in vodovod Završnica PC fi 80 v km 35.5 + 43 v pododseku 9a,
– vodovod Završnica fi 150 PVC prečka kolesarsko povezavo v km 37.8 + 54 ter poteka ob ali v cestnem telesu od km 37.8 + 74 do km 37.9 + 24 ter še enkrat prečka traso v km 37.9 + 39 odcep fi 80 PVC Završnica v pododseku 13a.

Na trasi daljinske kolesarske povezave se zaščiti fekalna kanalizacija za precedne vode iz komunalne deponije v km 28.1 + 62 v pododseku 3.

Zaščitijo ali prestavijo se sledeči elektroenergetski vodi:
NN vod v km 29.7 + 62 k stanovanjski hiši v pododseku 5, Dv 10 kV čez Mežakljo kabliran na delu pod AC (last Energetika) križanje v km 30.7 + 35, v km 30.9 + 00, v km 30.9 + 60 in v km 31.1 + 26 v pododseku 7, NN priključek stanovanjske hiše v km 34.5 + 59 v pododseku 9.

Daljinska kolesarska povezava tangira plinovod v upravljanju JEKO-Ina Zemeljski plin v km 34.5 + 22 do km 34.6 + 20 v pododseku 9 in delno 9a. Trasa se približa plinovodu v km 34.7 + 50 do km 34.8 + 40 v pododseku 9a. Plinovod ima nazivni pritisk 1bar.
Trasa daljinske kolesarske povezave prečka plinovod P 295 MPR Jesenice – Železarna s tlakom 10 barov v upravljanju Geoplina d.o.o. v km 33.4 + 67 v pododseku 9 z objektom, ko prečka tudi energetske napeljave Železarne Jesenice. Varnostni pas plinovoda je 5 m na vsako stran in se dela v pasu izvajajo pod posebnim pogoji.
Pred kakršnim koli posegom na plinovodu je potrebno označiti traso plinovoda ob prisotnosti nadzora upravljavca plinovoda ter upoštevati ukrepe za gradnjo v varstvenem pasu plinovoda.

Daljinska kolesarska povezava tangira obstoječe telekomunikacijske naprave na odsekih 7, 8, 9a, in 13a. Pred pričetkom gradbenih del je obvezno potrebno zakoličiti in ustrezno zaščititi obstoječe zemeljske telekomunikacijske naprave v skladu z navodili predstavnika Telekoma Slovenije d.d.

Zaradi gradnje kolesarske povezave je potrebno odstraniti dva pomožna objekta v km 35.3 + 98
– pomožni pritličen objekt „A“ velikosti 6,4 x 6,4 m na parceli 1393/1 k.o. Bl. Dobrava na zahodni strani kolesarske povezave,
– pomožni pritličen objekt „B“ velikosti 2,0 x 2,5 m na parceli 1387 k.o. Bl. Dobrava na vzhodni strani kolesarske povezave.

(1) Posege v tla se izvede tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi površine na katerih so tla manj kvalitetna. Vse gradbene površine, vključno z začasnimi prometnimi utrditvami in gradbenimi površinami, na katerih bodo potekala dela, se opredeli pred začetkom gradbenih del.
(2) Pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, ter le materiali, za katere obstojajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov se prepreči emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. S teh površin se tudi prepreči odtekanje vod na kmetijske obdelovalne površine. Predvidi se nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi, zaradi nezgod na delih, kjer poteka tudi motorni promet.
(3) V sklopu izdelave projektne dokumentacije se izdela projekt o ravnanju in uporabi rodovitnega dela prsti. Prst se odstrani in deponira ter uporabi za sanacijo razgaljenih površin. Deponije prsti se izvedejo tako, da se ohrani njena rodovitnost in da višina deponij ne presega 1,20 m. Z viški rodovitne zemlje razpolaga lokalna skupnost v skladu z veljavnimi občinskimi predpisi.

Investitor je dolžan omogočiti dostop na kmetijska zemljišča v času gradnje in po izgradnji čez priključke obstoječih poljskih poti zaradi sočasne rabe cestišča, predvsem zaradi varnosti, oviranja dejavnosti, onesnaževanja. Tehnične karakteristrike obremenitve vozišča na tem območju naj upoštevajo obremenitev s kmetijsko mehanizacijo in s tem debelejši asfalt.

(1) Zaradi gradnje daljinske kolesarske povezave se vodni režim na vplivnem območju ne sme poslabšati.
(2) Nasipavanje retencijskih površin, zasipavanje vodotokov, sprožanje erozijskih procesov ali rušenje ravnotežja na labilnih tleh pri načrtovanju posegov ni dovoljeno.
(3) Na priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati objektov ali ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru.
(4) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko imeli škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost, ki bi ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.
(5) Izdelati je potrebno projekt mostu (med km 33,6 in km 33,7), predvidenih ureditev brežin vodotoka zaradi posega in biotehnične zaščite oziroma sanacije s posegom prizadetih površin.
(6) Vsi propusti za odvajanje izvirnih zalednih voda in hudournikov morajo biti ustrezno hidravlično dimenzionirani. Predvideti je treba stabiliziranje struge in zavarovanje brežin hudournika v kolikor je potrebno. Dimenzioniranje, ukrepi stabilizacije in zavarovanje morajo biti projektivno in izvedbeno gradbeno tehnično, hidravlično in ekološko ustrezni ter skladni s predpisi.
(7) Urediti je potrebno odvodnjavanje padavinskih voda. Padavinske, drenažne in čiste zaledne vode naj se kontrolirano neškodljivo odvajajo oziroma ponikajo, ne da bi prišlo do erodiranja, zamakanja ali poplavljanja okoliških površin ali poškodb na povirjih in vodotokih.
(8) Odlaganje odpadnega gradbenega in izkopanega materiala na priobalna in vodna zemljišča, na brežine, v pretočne profile vodotokov ter na nestabilna ali mesta, kjer bi lahko prišlo do splazitve ali erodiranja ni dovoljeno. Z odpadnim gradbenim in izkopanim materialom ni dovoljeno zasipavati pretočne profile vodotokov, potokov in izvirnih voda ali material nezavarovan deponirati na strmih pobočjih in brežinah.
(9) Potrebno je preventivno preprečevati obremenitve obrežnih ekosistemov, onesnaženje vod in okolja.

(1) Za odvodnjavanje padavinske in pobočne vode se izvedejo propusti kot so načrtovani v grafičnih prilogah.
Na vseh pododsekih, ki se bodo gradili se sme v naravne vodotoke spuščati le čista padavinska voda, oziroma voda, ki po kvaliteti ustreza predpisom in navodilom, ki določa katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij snovi in toplote pri odvajanju voda iz virov onesnaževanja.
(2) Utrjene površine na katerih se izvaja pretakanje goriv je treba urediti tako, da ni možno neposredno odtekanje odpadnih ali odcednih vod na tla. Ureditev je potrebno predvideti že v okviru programa gradbenih del.

Trasa kolesarske povezave poteka tudi ob in preko naravne vrednote reke Save Dolinke, evidentirane pod številko 268. Za potrebe izgradnje kolesarske povezave se poseka čim manj dreves. Morebitni odvečni zemeljski material se odpelje na ustrezno deponijo.
Med gradnjo ni dopustno odlaganje gradbenega ali izkopanega materiala, splakovanje delovnega orodja, spuščanje betonskega mleka, odtekanje naftnih derivatov, ki se uporabljajo za delovanje gradbenih strojev.

(1) Trasa kolesarske povezave poteka mimo enot kulturne dediščine, opredeljenih v Strokovnih zasnovah za varstvo kulturne dediščine v Občini Jesenice, ZVNKD v Kranju, november 2001 in vpisanih v Register nepremične kulturne dediščine na Ministrstvu za kulturo v Ljubljani in so prikazani v situaciji 1:5000, vendar niso nikjer tangirani s traso.
(2) Potrebno je upoštevati naslednje kulturnovarstvene pogoje:
– Ureditve in prometni znaki naj se umestijo v prostor tako, da ne bodo motili značilnih pogledov na kulturno dediščino.
– S primerno oblikovanimi oznakami se opozori na prisotno kulturno dediščino ob poti. V zvezi z obliko in vsebino napisov se je potrebno obrniti na pristojne konservatorje ZVKDS na OE Kranj.
– Med potekom del je treba preprečiti odlaganje orodja in drugega gradbenega materiala v bližino varovanih objektov.
– Posebej je potrebno paziti na objekt (daljnovodni steber v km 35.4+05 v pododseku 9a).

Varstveni ukrep pred vplivom hrupa za časa gradnje je, da se gradbena dela opravljajo med 8 in 19 uro.
Vpliv hrupa med obratovanjem kolesarske steze ne bo moteč.

V času gradnje mora izvajalec poskrbeti za vlaženje materialov ali nezaščitenih površin ter preprečevati raznos materialov iz gradbišča ter čiščenje vozil pri vožnji z gradbišč na javne prometne površine in prekrivanje sipkih tovorov pri transportu po javnih prometnih površinah.

Požarna varnost objektov in območij se ne sme poslabšati zaradi izgradnje daljinske kolesarske povezave. Zagotovljeni morajo biti dostopi do vseh območij, preskrba s požarno vodo ne sme biti okrnjena. Med gradnjo mora izvajalec upoštevati določila predpisov s področja varovanja pred požarom v naravnem okolju.

Deponija materiala ni predvidena. Odvečni material se odpelje na komunalno deponijo za potrebe zasipavanja komunalne deponije. Predvideno je največ do 40.000 m3.

Etape gradnje daljinske kolesarske povezave se lahko izvajajo posamezno po pododsekih ali skupaj, predstavljati pa morajo povezane zaključene funkcionalne celote.

Organizacija gradbišča je omejena na širino trase posega. Za potrebe gradbišča se uporabljajo obstoječe komunikacije in se ureja čim manj dostopnih poti. Obveznosti izvajalca v času gradnje so tudi:
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
– ustrezna ureditev in protiprašna zaščita vseh cest, ki bi služile obvozu ali transportu med gradnjo pred začetkom del, po končanih delih pa eventualna sanacija poškodb,
– zagotovitev dostopov do kmetijskih in gozdnih površin v času gradnje,
– ustrezna zaščita infrastrukturnih objektov, naprav ter ostalih objektov, po končani gradnji pa eventualna sanacija,
– zagotovitev nemotene komunalne oskrbe objektov preko vseh obstoječih infrastrukturnih napeljav,
– v času gradnje zagotovitev vseh potrebnih varnostnih ukrepov in organizacije na gradbišču, da se prepreči onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev,
– investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del na gradbišču hranijo ali začasno skladiščijo odpadke, ki nastajajo pri gradbenih delih, ločeno po vrstah gradbenih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov tako, da ne onesnažujejo okolja in da je zbiralcu gradbenih odpadkov omogočen dostop za njihov prevzem, ob oddaji vsake pošiljke odpadkov je potrebno izpolniti evidenčni list, določen s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki. Za ravnanje z gradbenimi odpadki je treba izdelati poročilo o gospodarjenju z gradbenimi odpadki, ki je sestavni del projekta izvedenih del.

Investitor mora pripraviti ustrezne razmejitve, predati potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem ter preskrbeti za primopredajo vseh odsekov poti, vodnogospodarskih ureditev, komunalnih vodov in drugih naprav v skladu s predpisi.

Razmejitev investicije med upravljavci javnih cest ter cestnih površin in komunalne infrastrukture se določi v skladu s predpisi, ki urejajo področje javnih cest.

(1) Izbiro dreves za posek opravi pristojni revirni gozdar ZGS, KE Jesenice.
Preprečevati je potrebno poškodbe debel robnih dreves in omejevati poškodbe na koreninah robnih dreves.
(2) Vse prestavitve ali odprave poškodb obstoječih elektroenergetskih naprav zaradi gradnje objekta bodo izvršene na stroške investitorja, kakor tudi izguba pri prodaji električne energije.
Vsa križanja elektroenergetskih kablov se izvedejo s kabelsko kanalizacijo. Kabelska kanalizacija se izvede pravokotno na os prometnice, izjemoma je dovoljeno odstopanje 30 stopinj. Pred začetkom gradnje je potrebno naročiti zakoličbo obstoječih elektroenergetskih naprav. Na vsaki strani prometnice (vključno s pločnikom) se kabelska kanalizacija podaljša za 0,5 m. Razmak med gornjim robom cevi in nivojem prometnice sme biti najmanj 0,8 m. Z izkopi ne sme biti ogrožena stabilnost obstoječih opornih točk nadzemnih elektroenergetskih vodov, zato mora biti oddaljenost kanala od oporne točke vsaj 1,5 m.
Posebej se opozarja na izvajanje gradbenih del s stroji pod prostozračnimi elektroenergetskimi vodi, da ne bi prišlo do poškodb oseb ali naprav.
(3) Na nekaterih odcepih ob cestišču poteka javno vodovodno omrežje. Pred pričetkom del je potrebno naročiti zakoličbo vodovoda. Delo s težko mehanizacijo nad vodovodom ni dovoljeno.
V primeru, da se spreminja nivo cestišča, ki je nad vodovodom, mora biti nasutje nad vodovodom najmanj 1 m in največ 2 m.
(4) Gradnja mora potekati tako, da ne pride do poškodb javne kanalizacije med gradnjo, kot tudi ne po izgradnji. Delovanje kanalizacije ne sme biti ovirano. Vsako morebitno poškodbo javne kanalizacije je potrebno takoj sanirati na stroške investitorja in o tem obvestiti upravljavca javne kanalizacije. Pred pričetkom gradnje je potrebna zakoličba javne kanalizacije na terenu.
Vsi pokrovi jaškov morajo ostati na nivoju terena zaradi vzdrževanja kanalizacije. Odvod meteornih voda s kolesarske povezave v javno kanalizacijo ni dovoljen.
(5) Pred pričetkom del je potrebno naročiti zakoličbo in nadzor nad izvajanjem del. V varovalnem pasu plinovoda ne dovoljujemo dela s težko gradbeno mehanizacijo. Eventualne poškodbe plinovoda (tudi opozorilnega traku) lahko odpravi le JEKO-IN Zemeljski plin.
(6) Nasipavanje retencijskih površin, zasipavanje vodotokov, sprožanje erozijskih procesov ali rušenje ravnotežja na labilnih tleh pri načrtovanju posegov ni dovoljeno.
(7) V poteku kolesarske povezave se ta prilagodi bodoči grajeni strukturi na območju parcel številka 805 in 802/1 k.o. Jesenice – potek pravokotno na avtocesto in ne diagonalno.
(8) Uskladiti je potrebno potek kolesarske povezave mimo HE Tavčar in Tavčar, če je potrebno se izvede zamik do 6 m proti jugu v dolžini 150 m.
(9) Savske elektrarne, d.o.o. Je potrebno obvestiti o pričetku gradnje mostu čez Savo oziroma objektov v območju koncesije.

(1) Pri realizaciji občinskega lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
(2) Odstopanja od tehničnih rešitev ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.
(3) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo biti vse stacionaže objektov in naprav natančno določene. Dopustna so manjša odstopanja od stacionaž navedenih v tem odloku, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna v skladu z določili prvega in drugega odstavka tega člena.

V območju občinskega lokacijskega načrta je skladno s predpisi, ki urejajo graditve objektov, dovoljeno postavitev naslednjih pomožnih infrastrukturnih objektov:
– pomožni cestni objekti,
– pomožni energetski objekti,
– pomožni telekomunikacijski objekti,
– pomožni komunalni objekti.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.