Na podlagi 4. in 13. člena Zakona o plovbi po celinskih vodah (Uradni list RS, št. 30/02), Uredbe o uporabi plovil na motorni pogon na odseku reke Krke skozi Novo mesto (Uradni list RS, št. 40/06) ter 7. in 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 68/01, 44/02, 72/05) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 28. seji dne 30. 5. 2006 sprejel

S tem odlokom se na območju Mestne občine Novo mesto določi plovbni režim zaradi varnosti plovbe ob izvajanju turističnih, športnih in rekreacijskih aktivnosti oziroma dejavnosti ter pospeševanja njihovega razvoja.
Plovbni režim iz prejšnjega odstavka tega člena obsega:
– določitev plovbnega območja in orisni prikaz območja, kjer je dovoljena plovba za gospodarske, turistične, športne in rekreacijske namene z upoštevanjem nevarnosti naraslih voda in drugih izjemnih razmer,
– določitev skrbnika plovbnega območja,
– določitev vrste plovil in njihovega pogona,
– določitev in označitev pristanišča ter vstopno izstopnih mest glede na vrsto plovbe,
– določitev upravljavca pristanišča oziroma vstopno izstopnega mesta,
– prikaz območja kopalnih voda,
– določitev časa, v katerem je dovoljena plovba,
– prepoved plovbe zaradi specifičnosti območja, neprimernega časa ali nevarnih razmer,
– druge pogoje, ki zagotavljajo varstvo človekovega življenja in okolja.
Smer plovbe poteka ob desnem bregu plovne poti v smeri vožnje, razen za tekme športnih čolnov in v času drugih prireditev. Na odsekih Krke, kjer se vanjo izlivajo drugi vodotoki, mora plovilo pluti po nasprotnem bregu od izliva.
Za motorna plovila poteka smer vožnje skladno s 5. členom Uredbe o uporabi plovil na motorni pogon na odseku reke Krke skozi Novo mesto.
Pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen kot v zakonu in drugih predpisih.

Plovbno območje celinskih voda na območju Mestne občine Novo mesto obsega reko Krko (v nadaljnjem besedilu: plovbno območje).
Plovba na plovbnem območju je dovoljena z upoštevanjem nevarnosti naraslih voda in drugih izjemnih razmer, za katere se uporabniki plovbnega območja morajo pozanimati pri pristojnih službah iz tega odloka in drugih službah, ki skladno z zakonodajo skrbijo za vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč.
Orisni prikaz plovbnega območja je v prilogi, ki je sestavni del tega odloka.

Skrbnik plovbnega območja je organ Mestne občine Novo mesto, pristojen za gospodarske javne službe (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ), ki vzdržuje plovbno območje skladno s 15. členom Zakona o plovbi po celinskih vodah.

Na plovbnem območju lahko pljujejo:
– plovila, namenjena izključno tekmovanju, vključno s tekmovalnimi čolni na vesla in čolni na vesla za trening, ki ji je tako označil proizvajalec;
– kanuji, kajaki, sandolini in drugi veslaški čolni za rekreacijske namene;
– čolni na pedala;
– jadralne deske.
Na delu plovbnega območja na reki Krki med Irčo vasjo in Seidlovim jezom lahko plujejo plovila za prevoz oseb in blaga, če izpolnjujejo pogoje iz uredbe, ki ureja uporabo plovil na motorni pogon na odseku reke Krke skozi Novo mesto.

Na delu plovbnega območja iz zadnjega odstavka 4. člena tega odloka so lahko privezane, usidrane ali položene na vodno dno začasne plavajoče naprave, ki so vpisane v vpisniku plavajočih naprav.
Mesto postavitve plavajoče naprave iz prejšnjega odstavka tega člena določi organ Mestne občine Novo mesto, pristojen za urejanje prostora oziroma za načrtovanje prostorskih ureditev na območju občine.

Na plovbnem območju je prepovedano uporabiti plovila za bivanje in prenočevanje.

Lokacije pristanišč na plovbnem območju za plovila na motorni pogon so:
– Loka – obstoječi podest ob gostišču (parc. št. 1310, k.o. Novo mesto),
– Irča vas – obstoječa čolnarna (parc. št. 1336/2, 1342/1, k.o. Šmihel pri Novem mestu),
lokacije za vstopno-izstopna mesta pa:
– Pugljeva ulica (parc. št. 1796, k.o. Novo mesto),
– Portoval (parc. št. 1185, k.o. Šmihel pri Novem mestu),
– Medičeva ulica (parc. št. 220/4, 224/4, k.o. Bršljin),
– V Ragov log – pod nekdanjo tovarno Ela (parc. št. 127 in 130, k.o. Kandija).
Pristanišča, vstopno-izstopna mesta in plavajoče naprave se uredi v pretežno leseni izvedbi, v smislu pontona. Gradbena dela se mora izvesti tako, da so pri tem brežine in vodni ekosistem čim manj prizadeti, v primeru utrjevanja brežin pa se te urejajo sonaravno z uporabo lesa in kamna.
Ostale lokacije za pristanišča in vstopno izstopna mesta ter natančnejše pogoje za njihovo ureditev določi občinski svet Mestne občine Novo mesto z lokacijskim načrtom, ki določi, na katerih območjih urejanja je dopustna ureditev pristanišč in vstopno izstopnih mest.
Pristanišča in vstopno izstopna mesta so objekti gospodarske infrastrukture in so v lasti Mestne občine Novo mesto.

Dovoljenje za uporabo priveza v pristanišču izda pristojni organ plovilu za prevoz oseb in blaga, ki ima dovoljenje za plovbo, za dobo enega leta. Izda se lahko le toliko dovoljenj, kot je privezov v pristanišču.
Dovoljenje za privez, usidranje ali položitev plavajoče naprave na vodno dno iz 5. člena tega odloka izda pristojni organ za dobo enega leta na podlagi lokacije, ki jo določi organe Mestne občine Novo mesto, pristojen za urejanje prostora oziroma za načrtovanje prostorskih ureditev na območju občine.
Za dovoljenje iz prvega in drugega odstavka tega člena se plača uporabnina.

Ribiške organizacije ne plačuje uporabnine za en (1) privez za plovilo, s katerim se opravlja gojitev in varstvo rib.
Javna gasilska služba Mestne občine Novo mesto ne plačuje uporabnine za en (1) privez za plovilo, s katerim se opravlja naloga reševanja na vodi in iz nje.

Za privez plovil na nemotorni pogon se uporabljajo čolnarne in privezi za čolne, urejeni skladno s prostorskimi izvedbenimi akti.

Upravljavec pristanišča oziroma vstopno izstopnih mest je Agencija za šport Novo mesto, ki izvaja izbirno gospodarsko javno službo urejanje s pristanišči oziroma vstopno izstopnimi mesti (v nadaljevanju: upravljavec) skladno z zakonom.
Javna služba se financira iz proračuna Mestne občine Novo mesto na podlagi letnega programa.
Upravljavec mora zagotoviti pogoje, ki omogočajo varno vplutje in izplutje plovil, vkrcanje in izkrcanje oseb ter varen privez vozil.
Upravljavec določi pogoje koriščenja pristaniških storitev.
Dolžnost upravljavca je, da na območju pristanišča odstrani vse odpadke oziroma predmete, ki ogrožajo ali lahko ogrozijo varnost plovbe.

Plovba s plovili za prevoz oseb je dovoljena:
– od Drske (s koordinatama: x: 512119,00 in y: 72996,86) do Bezgavca (Bršljinskega potoka) (s koordinatama: x: 512245,83 in y: 73945,09) od 1. maja do 1. oktobra in
– od Bršljinskega potoka (s koordinatama: x: 512245,83 in y: 73945,09) do Seidlovega jezu (s koordinatama x: 513696,13 in y: 73453,81) skozi vse leto.
Plovba z nemotornimi plovili je od prvega marca do enaintridesetega oktobra dovoljena od 6. do 21. ure, od prvega novembra do zadnjega februarja pa od 8. do 17. ure.

Zadrževanje na plovilih po 24. uri je prepovedano.
Prireditve na plovbnem območju izven časa iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena so dovoljene na podlagi dovoljenja pristojnega organa.
V času prireditve na plovbnem območju, ki ga določi pristojni organ, ni dovoljena plovba plovilom, ki niso v zvezi z izvajanjem prireditve.

Časovne omejitve za plovbo ni za plovila, s katerimi se izvaja gojitev in varstvo rib za ribiške organizacije, in za plovila, s katerimi se opravlja naloge reševanja na vodi in iz nje.

Plovbo za vse ali za posamezne vrste plovil lahko prepove pristojni organ na lastno pobudo ali na predlog upravljavca, vzdrževalca vodotoka ali ribiške organizacije zaradi vzdrževanja priobalnega zemljišča, vodotoka, nizkega vodostaja ter iz drugih utemeljenih razlogov ter pristojna služba za varstvo narave.
Začetek in konec začasne prepovedi plovbe se objavi v dnevnem časopisu na stroške predlagatelja oziroma v primeru višje sile na stroške pristojnega organa.

Na delu plovnega območja iz drugega odstavka 4. člena tega odloka je prepovedano:
– vleči plovila, razen pokvarjenega plovila,
– vodno smučanje.
Ustavljanje plovil in vkrcavanje oziroma izkrcavanje potnikov ni dovoljeno izven urejenih pristanišč oziroma vstopno-izstopnih mest.

S plovili je prepovedano prevažanje ter uporaba takšnih tehničnih sredstev in snovi, ki bi v primeru njegove potopitve povzročilo onesnaženje vode in priobalnega zemljišča.

Nadzor nad izvajanjem tistih določb tega odloka, za katere je v primeru njihove kršitve po tem odloku predpisana kazenska sankcija, opravlja organ Mestne občine Novo mesto, pristojen za nadzor.

Z globo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, če:
– ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 1. člena,
– ravna v nasprotju s 4. členom,
– ravna v nasprotju s 5. členom,
– ravna v nasprotju s 6. členom,
– ravna v nasprotju s 12. členom,
– ravna v nasprotju s 13. členom,
– ravna v nasprotju s 16. členom,
– ravna v nasprotju s 17. členom.
Z globo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.

Z globo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, če:
– ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 1. člena,
– ravna v nasprotju s 4. členom,
– ravna v nasprotju s 5. členom,
– ravna v nasprotju s 6. členom.

Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, če:
– ravna v nasprotju z 12. členom,
– ravna v nasprotju s 13. členom,
– ravna v nasprotju s 16. členom,
– ravna v nasprotju s 17. členom.

Lokacijski načrt iz 7. člena tega sprejme Občinski svet Mestne občine Novo mesto najkasneje v roku šestih 12 mesecev po uveljavitvi tega odloka.

Pristanišča oziroma vstopno izstopna mesta mora Mestna občina Novo mesto zgraditi in urediti najkasneje v roku treh (3) let od uveljavitve tega odloka.
Do izgradnje objektov iz prejšnjega odstavka tega člena, plovila za prevoz oseb lahko uporabljajo obstoječe začasne priveze za plovila. Za uporabo začasnih privezov se plačuje uporabnina.

Uporabnino iz tretjega odstavka 8. člena določi Občinski svet Mestne občine Novo mesto s sklepom v enem (1) mesecu po uveljavitvi tega odloka.
Po uveljavitvi sklepa iz prejšnjega odstavka tega člena pristojni organ začne izdajati dovoljenja za priveze na obstoječih začasnih privezih in dovoljenja iz drugega odstavka 8. člena tega odloka.

Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati 8. člen Odloka o varstvu reke Krke, njenih pritokov in bregov (Skupščinski Dolenjski list, št. 21/72, 12/73, 9/88).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.