Številka: U-I-318/06-8
Datum: 6. 7. 2006

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na zahtevo Vlade Republike Slovenije, na seji dne 6. julija 2006

Izvrševanje Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Gornja Radgona (Uradni list RS, št. 67/01) se zadrži do končne odločitve Ustavnega sodišča.

1. Vlada izpodbija ustavnost in zakonitost v izreku navedenega odloka in predlaga njegovo odpravo, ker naj bi bil v nasprotju z drugim odstavkom 73. člena in tretjim odstavkom 153. člena Ustave ter s tretjim odstavkom 12. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99 in nasl. – v nadaljevanju ZVKD). Z njim naj bi občina mimo predhodnih strokovnih podlag črtala iz statusa kulturnih spomenikov lokalnega pomena več nepremičnin na svojem območju, s čimer naj bi prenehalo varovanje njihovih spomeniškovarstvenih vrednot. Kljub opozorilom Ministrstva za kulturo kot organa, pristojnega za nadzor v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi, naj občina očitanih nezakonitosti ne bi odpravila.
2. Vlada predlaga, naj Ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvrševanje izpodbijanega odloka, ker naj bi na njegovi podlagi lahko nastale težko popravljive posledice. Kulturnim spomenikom, ki so bili iz odloka o razglasitvi črtani, naj bi prenehala status in s tem varovanje teh nepremičnin. Zato naj bi vsak trenutek lahko prišlo do nenadomestljive izgube in uničenja spomeniškovarstvenih vrednot. Zaradi prenehanja varstva naj bi bilo porušenih že več objektov, ki so prej imeli status kulturnega spomenika. Namen občine nadaljevati s tako prakso naj bi bil očiten, ker je leta 2005 na enak način sprejela odlok s tako vsebino.
3. Občina Gornja Radgona v odgovoru nasprotuje predlogu za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanega odloka. Navaja, da ta zaradi množične razglasitve spomenikov ne zagotavlja njihove učinkovite zaščite, zlasti ne zaščite tistih, ki imajo večjo kulturno vrednost. Pri pristojni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije v Mariboru naj bi zahtevala pripravo strokovnih podlag za ločeno razglasitev spomenikov na območju občine, kar ni bilo storjeno. Meni, da naj bi bilo število preostalih razglašenih kulturnih spomenikov glede na velikost občine ustrezno in s tem naj bi občina v celoti izvrševala svojo ustavno pristojnost varstva kulturne dediščine. Ugotavlja, da formalna zaščita objekta oziroma nepremičnine kot spomenika nima pomena, če lastniki ne zmorejo bremena vzdrževanja, kar naj bi vodilo v propadanje teh objektov, ki lahko postanejo za okolico tudi nevarni.
4. Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) v 39. členu določa, da sme Ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev zakona ali drugega predpisa, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Kadar Ustavno sodišče odloča o začasnem zadržanju izvrševanja izpodbijanega predpisa, vselej tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje morebiti protiustavnega predpisa, in med škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se izpodbijane določbe ne bi izvrševale.
5. Čeprav gre v primeru izpodbijanega odloka za predpis, ki ga Ustavno sodišče lahko odpravi, če ugotovi, da je protiustaven oziroma protizakonit, je Ustavno sodišče v obravnavanem primeru upoštevalo dejstvo, da gre za varovanje kulturne dediščine. Glede na to je pri tehtanju posledic, ki nastanejo z zadržanjem izpodbijanega predpisa, in tistih, ki nastanejo, če ga ne bi zadržalo, ugotovilo, da bi v primeru posegov v nepremičnino, ki je kulturni spomenik, lahko prišlo do posledic, ki bi bile težko popravljive tudi v primeru odprave predpisa, v primeru uničenja pa bi lahko prišlo do stanja, ko prvotnega stanja spomenika ne bi bilo več mogoče vzpostaviti. Z zadržanjem izvrševanja izpodbijanega odloka pa za zavarovane nepremičnine in njihove lastnike ne nastaja škoda, ki bi pretehtala morebitno neupravičeno izgubo vrednote kulturne dediščine.
6. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 39. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.