Na podlagi 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, popr. 8/03, v nadaljevanju: ZUreP-1) ter na podlagi 10. in 17. člena Statuta Občine Gorenja vas - Poljane (Uradni vestnik Gorenjske, št. 5/95, in Uradni list RS, št. 80/01) je župan Občine Gorenja vas - Poljane dne 5. 7. 2006 sprejel

1. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo strategije prostorskega razvoja občine in prostorskega reda občine (*1)
1.1 Ocena stanja
Prebivalstvo
Občina Gorenja vas - Poljane, ustanovljena leta 1994, obsega 73 naselji in 6 krajevnih skupnosti. Na območju 153 km2 živi 7070 prebivalcev v 1974 gospodinjstvih. Povprečna velikost gospodinjstva je 3,5 in za četrtino presega slovensko povprečje. V prihodnosti lahko pričakujemo nadaljnje večanje števila gospodinjstev zaradi manjšanja števila članov gospodinjstev. Občina zaradi pozitivnega naravnega kakor tudi selitvenega prirasta ni demografsko ogrožena, čeprav se prebivalstvo stara, saj se je število mlajših od 20 let v zadnjih petih letih zmanjšalo za 7%.
Izobrazbena struktura prebivalstva je zelo slaba. Med občani, starejšimi od 15 let, jih ima po popisu 2002 le 4% univerzitetno izobrazbo, kar 41% odstotkov pa ji ima le osnovnošolsko izobrazbo ali manj. Visokokvalificirana delovna sila se izseljuje v bližnje zaposlitvene centre.
 
Delovna mesta
Delovnih mest v občini primanjkuje, saj se polovica delovno aktivnega prebivalstva vozi na delo v druge občine. V obstoječih delovnih mestih v občini je delovna struktura neugodna, kar negativno vpliva na razvoj lokalne skupnosti. Število podjetij rahlo narašča, zato je potrebno preveriti možnosti nadaljnjega zagotavljanja komunalno opremljenih zemljišč v gospodarskih conah, ki jih je potrebno prednostno namenjati za dejavnosti visokih tehnologij, kar bi izboljšalo delovno strukturo aktivnega prebivalstva. Posebno pozornost je potrebno nameniti racionalni izrabi obstoječih gospodarskih con in drugih industrijskih območij.
 
Turizem
Turizem ima zaradi naravnih danosti, bogate kulturne dediščine in ohranjenosti okolja dobre možnosti za nadaljnji razvoj. Preveriti je potrebno možnosti povečanja števila ležišč, zlasti na novih turističnih kmetijah. Za povečanje števila nočitev pa je ključnega pomena kreiranje novih turističnih produktov tako na področju naravnih danosti (smučišče, toplice), kot kulturne dediščine (domačije znanih rojakov, Rupnikova linija, ohranjena tradicija mlinarstva…). Posebno pozornost je potrebno nameniti razvoju turizma na območju Starega vrha. Določi se razporeditev potrebnih rekreacijskih površin (igrišč) glede na gravitacijska območja naselij.
 
Kmetijstvo
Z razvojem turizma je povezana tudi potreba po nadaljnjem ohranjanju kmetijstva in s tem obdelane kulturne krajine tudi v hribovitih predelih, vključno s kmetijstvu dopolnilnimi ali samostojnimi dejavnostmi. V občini je po popisu kmetijskih gospodarstev iz leta 2000 skupaj 590 kmetij, ki imajo v uporabi 11 028 ha zemljišč, od tega 4 151 ha kmetijskih. Njivskih površin je le 230 ha. Povprečna kmetija ima v lasti 18,7 ha zemljišč, kar je nad slovenskim povprečjem. Zaraščanje se v hribovitih predelih nadaljuje. Ker je tu velik delež kmetij brez nasledstva, je pričakovati, da se bo ta trend še nadaljeval, prav tako kot prehod kmetijske dejavnosti med vedno bolj prostočasno dejavnost s samooskrbno funkcijo.
 
Poselitev
Poselitev se je prilagodila geografskim značilnostim občine. Le naselje Gorenja vas kot upravno središče občine ima več kot tisoč prebivalcev (1150), vsa druga naselja imajo po popisu 2002 pod 400 prebivalcev. V dolinskem delu občine prevladujejo manjša gručasta naselja, v višjih predelih pa je izrazit razpršen tip poselitve. V dolinskem delu prevladujejo eno- in dvostanovanjske stavbe, medtem ko v hribovitem delu prevladuje vaška struktura naselij z značilnimi stanovanjskimi stavbami s kmetijskimi gospodarstvi. Večstanovanjske stavbe, bloki, se nahajajo edino v Gorenji vasi. V občini je 12% presežek vseh stanovanj (nenaseljena stanovanja), po vsej verjetnosti zaradi večjega števila individualnih hiš, v katerih živi po eno gospodinjstvo, in nezasedenih starih stanovanj.
Širitev naselij s predvidenimi površinami za širitev stanovanj, oskrbnih in storitvenih dejavnosti se prednostno načrtuje predvsem ob večjih, bolj urbaniziranih naseljih v občini. Morebitno novo umeščanje večstanovanjskih stavb v prostor se predvidi le v večjih dolinskih naseljih s celovito komunalno opremljenostjo (kanalizacija). Do sedaj načrtovane površine v prostorskem aktu bodo podvržene ponovni presoji ustreznosti njihove velikosti, strukture in razmestitve.
Povojni nekritičen in neusklajen prenos tipa novogradenj iz urbanega okolja tako z vidika morfoloških sprememb kot zaradi koncepta načrtnih tlorisnih, pogosto strogo mrežastih zasnov ni dal pričakovanih rezultatov, saj je v ostrem nasprotju z nekdanjo organsko, največkrat gručasto razporeditvijo hiš, zaradi česar prihaja do izrazite dvojnosti znotraj večjih dolinskih naselij. Čeprav so naselja razmeroma majhna, nimajo jasno izoblikovani jeder, ki se skozi čas stihijsko selijo. Da bi dosegli značilno celovitost in notranjo povezanost ruralnih naselij in s tem dvig kakovosti bivanja, je potrebno preveriti možnosti za sanacijo nastalega stanja in za (ob upoštevanju novih potreb prebivalcev) vnovičen avtohton morfološki razvoj podeželskih naselij, v katerih je pričakovati nadaljevanje trenda krepitve bivalne vloge in upad deleža kmečkega prebivalstva.
Naselbinsko mrežo občine mestoma dopolnjujejo že uveljavljeni zaselki počitniških hišic (299 stanovanj). Nadaljnje širitve teh zaselkov ali vzpostavitve novih občina ne predvideva, saj v le manjši meri prispevajo k razvoju lokalne skupnosti.
 
Družbene dejavnosti
Predšolska vzgoja otrok in osnovnošolsko izobraževanje je v občini primerno razvito in deležno velikih vlaganj, prav tako je ustrezno razvejana knjižnična dejavnost. Kulturne dejavnosti v občini se večinoma odvijajo v javnih objektih, kot so šole, kulturni in zadružni domovi.
Na območju občine se kaže izrazita potreba po domu starejših občanov, zato se s SPRO določi lokacija za gradnjo.
 
Okoljske dejavnosti in ohranjanje narave
Potrebno bo celoviteje zavarovati vodna zajetja in določiti varstvene pasove ter preveriti dejansko stanje vodozbirnih območij in jih uskladiti z novo zakonodajo. Potrebno je nadaljevati s celovitim urejanjem vodotokov in hudourniških območij za zagotavljanje večje poplavne varnosti ter sanacijami zemeljskih plazov.
V občini je v uporabi precejšnje število kamnolomov, ki zadoščajo potrebam območja. Razen tega so evidentirani tudi zasebni mali neurejeni ter opuščeni peskokopi, ki ponekod degradirajo krajino in jih je treba sanirati.
V občini je kot posebno naravovarstveno območje v okviru Nature 2000 določeno območje Blegoša, Poljanske Sore od Hotavelj do Loga ter območje Gorenje vasi.
 
Gospodarska javna infrastruktura
Občina ima dokaj dobro vodovodno oskrbo glede na geografske možnosti. Zaradi dotrajanosti je potrebno nadaljevati obnove vodovodov, mestoma tudi povečevati vodne zbiralnike ter poostriti režime varovanja ob vodnih zajetjih.
Zbiranje in čiščenje odpadnih voda je urejeno ali je v postopku izgradnje za vsa večja dolinska naselja. Poudarek bo na nadaljevanju izgradnje v skladu z državnim operativnim programom ter na obnovi neustreznih odsekov kanalov. Nujna je razširitev čistilne naprave v Gorenji vasi in revizija čistilne naprave Poljane. K odvajanju in čiščenju odpadnih voda je potrebno pristopiti tudi v vseh drugih večjih krajih občine, kjer sedaj kanalizacije še ni urejene. Izdelati je potrebno zbirne katastre kanalizacijskega omrežja.
Ločeno zbiranje in odvažanje odpadkov je organizirano na območju celotne občine, količina z javnim odvozom zbranih odpadkov na območju občine se v zadnjih letih bistveno ne spreminja. Kakovost storitev se bo še izboljšala z ureditvijo zbirnega centra. Predvidi se lokacija deponije gradbenega materiala v občini.
 
Promet
Neurejeni odseki državnih cest predstavljajo enega ključnih problemov za nadaljnji razvoj občine. Za občino je velikega pomena čimprejšnja izgradnja škofjeloške obvoznice. Pomembna je čimprejšnja ureditev državne ceste do Sovodnja in izgradnja obvoznice v Gorenji vasi. V okviru izgradnje četrte razvojne prometne osi pri povezavi Poljanske doline s severno Primorsko trenutno obstajata dve alternativi, in sicer povezava preko Sovodnja in povezava preko doline Kopačnice. Občina zaradi negativnih okoljskih vplivov ne podpira gradnje ceste skozi dolino Kopačnice, kjer se poleg tega planira intenziven razvoj turizma (toplice).
Občinske ceste in javne poti so primerno razvejane in deležne razmeroma solidnih vlaganj.
 
1.2 Razlogi za pripravo
V Občini Gorenja vas - Poljane je trenutno v veljavi Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje 1986–2000 za območje Občine Gorenja vas - Poljane (Uradni list RS, št. 73/98, 40/01, 79/04, 128/04). Zakon o urejanju prostora, v nadaljevanju ZUreP-1 (Uradni list RS, št. 110/02), predvideva pripravo strategije prostorskega razvoja občine, ki mora biti sprejeta do julija 2007.
SPRO je obenem potrebno izdelati zaradi uskladitve občinskih prostorskih aktov s prostorskimi akti Republike Slovenije in sprejeto Strategijo prostorskega razvoja Slovenije (SPRS) ter novimi zakonskimi in podzakonskimi predpisi. Razlogi za pripravo SPRO so tudi razvojne potrebe občine ter pobude in predlogi pravnih in fizičnih oseb, na katere se je občina dolžna odzvati najmanj enkrat na štiri leta (67. člen ZUrep-1).
Sedanji planski akti občine, izdelani v prejšnji družbeno-ekonomski ureditvi v okviru sistema družbenega planiranja, zaradi spremenjenega družbenega, ekonomskega in pravnega sistema v Republiki Sloveniji kljub naknadno sprejetim spremembam opredelitev ne zagotavljajo več želenega usmerjanja prostorskega razvoja. Spremembe družbene ureditve so uveljavile nove razmere na področju razvoja gospodarskih in družbenih dejavnosti in z njimi povezanih prostorskih ureditev v okviru prostorskega načrtovanja ter ohranjanja kulturnih in naravnih vrednot v prostoru. Veljavne prostorske sestavine dolgoročnega plana je potrebno nadomestiti z v ZUreP-1 določeno SPRO, ki bo opredelila prostorski razvoj in usmeritve za urejanje prostora na območju Občine Gorenja vas - Poljane ter merila in pogoje za urejanje prostora v novih družbeno-gospodarskih pogojih.
Strategija prostorskega razvoja občine bo nadomestila veljavni Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje 1986–2000 za območje Občine Gorenja vas - Poljane (Uradni list RS, št. 73/98, 40/01, 79/04, 128/04), ki ob z uveljavitvijo strategije prostorskega razvoja občine prenehal veljati.
 
1.3 Pravna podlaga
Pravna podlaga za pripravo SPRO je določena v ZUreP-1.
Drugi odstavek 12. člena ZUreP-1 določa, da urejanje prostora v občinski pristojnosti obsega tudi usmerjanje prostorskega razvoja občine z določanjem ciljev in usmeritev za urejanje prostora v občini ob upoštevanju državnih usmeritev za urejanje prostora na lokalni ravni.
Na podlagi 27. člena ZUreP-1 se prostorski akt začne pripravljati na podlagi programa priprave prostorskega akta, v skladu s četrtim odstavkom 171. člena ZUreP-1 pa morajo občine sprejeti strategije prostorskega razvoja občine najkasneje v treh letih po uveljavitvi strategije prostorskega razvoja Slovenije, to je do 20. julija 2007.
Pri pripravi SPRO je treba nadalje poleg ZUrep-1 upoštevati:
– Pravilnik o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave strategije prostorskega razvoja občine ter vrstah njenih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 17/04)
– Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04, 20/06)
– Uredbo o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Uradni list RS, št. 73/05)
– Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo)
– Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04)
– Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list RS, št. 130/04)
– Uredbo o vsebini poročila o stanju na področju urejanja prostora ter minimalnih enotnih kazalcih (Uradni list RS, št. 107/04)
– Strategijo prostorskega razvoja Slovenije
– Prostorski red Slovenije
– Pravne akte nosilcev urejanja prostora.
 
2. Predmet in programska izhodišča SPRO
Predmet programa priprave je izdelava strategije prostorskega razvoja Občine Gorenja vas - Poljane. Skladno z 2. členom Pravilnika o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave strategije prostorskega razvoja občine in vrstah njenih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 17/04) se v njej izdela oziroma določi:
– izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine
– zasnovo razmestitve dejavnosti v prostoru
– zasnovo poselitve, krajine in komunalne infrastrukture
– urbanistično zasnovo za naselji Gorenja vas in Poljane ter za druga naselja, če se za to izkaže potreba v času izdelave SPRO
– opredeli ukrepe za izvajanje strategije.
Programska izhodišča strategije prostorskega razvoja občine so predvsem iz prostorskega vidika zagotoviti:
– usklajenost gospodarskih, družbenih in okoljskih vidikov razvoja v prostoru ter priprava izhodišč za koordinacijo razvojnih interesov in teženj v prostoru ob upoštevanju varstvenih zahtev
– vzdržen razvoj območja z upoštevanjem varovanja naravne in kulturne dediščine, trajnostno rabo naravnih virov ter zagotavljanjem zdravega bivalnega okolja
– doseganje kakovosti in humanega razvoja naselij
– omogočanje možnosti za razvoj delovnih mest ter razvoj turizma, športa in kulturnih dejavnosti
– umeščanje gospodarskih con v prostor na način, ki ne bo moteč za stanovanjska območja in bo vključeval primerno prometno ureditev
– pospeševanje razvoja podeželja in varovanje kulturne krajine, prebivalcem iz zaledja zagotoviti možnosti za vsakodnevno oskrbo, izobraževanje in druženje
– spodbujanje in razvoj ustreznih storitvenih in oskrbnih funkcij z izboljšanjem možnosti za gravitiranje občanov na območje občine, na podlagi česar se občina lahko oblikuje kot zaokroženo in celovito gravitacijsko območje
– povezovanje posameznih območij občine in skrb za skladen razvoj občine
– krepitev identitete občine in njene vloge v regiji ter upoštevanje njenih prednosti za razvoj perspektivnih dejavnosti v občini
– z izdelano zemljiško politiko spodbuditi povečanje ponudbe zemljišč za gradnjo
– reševanje prostorskih problemov v občini ter sanacija degradiranih območij
– povezovanje Občine Gorenja vas - Poljane z občinami Škofjeloške in širše regije
– nadgradnja usmeritev prostorske strategije Slovenije ter prostorskega reda Slovenije
– Občina Gorenja vas - Poljane bo, v kolikor bo izražen interes za izdelavo skupnih elementov strategije prostorskega razvoja, predvsem na področju turizma, prometa, vodooskrbe, deponiranja odpadkov ter na področju drugih skupnih projektov usklajevala svoje interese z interesi sosednjih občin.
 
3. Okvirno območje
SPRO zajema celotno območje Občine Gorenja vas - Poljane.
 
4. Nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci
Pripravljavec plana Občina Gorenja vas - Poljane mora pred začetkom priprave SPRO Ministrstvu za okolje in prostor poslati obvestilo o svoji nameri. Obvestilo mora vsebovati podatke o vrsti, vsebini in ravni natančnosti, za katero bo plan izdelan, vključno z ustreznim kartografskim prikazom določenih ali načrtovanih posegov ali območja, ki ga plan zajema.
Ministrstvo v 30 dneh po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka pisno sporoči pripravljavcu plana, ali je treba za plan izvesti celovito presojo vplivov na okolje. Z javnim naznanilom na svetovnem spletu in v enem od dnevnih časopisov, ki pokrivajo območje cele države, ministrstvo obvesti tudi javnost, ali bo za plan izvedena celovita presoja vplivov na okolje.
Občina Gorenja vas - Poljane po sprejemu programa priprave pozove pristojne nosilce urejanja prostora, da v roku 30 dni podajo smernice za načrtovanje predvidenih prostorskih ureditev. Nosilci urejanja prostora, ki pripravijo smernice za pripravo SPRO, so ministrstva in organi v njihovi sestavi ter nosilci javnih pooblastil, ki sodelujejo pri pripravi SPRO in so določeni s tem programom priprave (v nadaljevanju: nosilci urejanja prostora). Nosilci urejanja prostora pripravijo smernice v skladu z 29. členom ZUreP-1 in posredujejo občini strokovne podlage razvoja in/ali varstva s svojega področja za pripravo SPRO.
V primeru, da nosilci urejanja prostora v 30 dneh ne bodo podali smernic, se bo v skladu z 29. členom ZUreP-1 štelo, da nimajo smernic. V primeru, da smernice nekaterih nosilcev urejanja prostora ne bodo podane, mora načrtovalec SPRO kljub temu upoštevati vse veljavne predpise in druge pravne akte.
Pristojni nosilci urejanja prostora, ki v smernicah in strokovnih podlagah opredelijo izhodišča za prostorski razvoj, in sicer vsak za področje iz svoje pristojnosti, so:
1. Ministrstvo za okolje in prostor:
– Urad za prostorski razvoj poda izhodišča za razvoj poselitve
– Agencija RS za varstvo okolja, Urad za okolje, poda izhodišča za varstvo okolja in ravnanje z odpadki
– Agencija RS za okolje, Sektor za ohranjanje narave, poda izhodišča za ohranjanje narave
– Agencija RS za varstvo okolja, Urad za upravljanje z vodami, poda izhodišča za rabo voda in priobalnih zemljišč
– Agencija RS za varstvo okolja, Območna pisarna Kranj, poda izhodišča za varstvo okolja lokalnega pomena;
2. Ministrstvo za gospodarstvo:
– Direktorat za podjetništvo in konkurenčnost poda izhodišča in usmeritve za področje gospodarskega razvoja Slovenije, spodbujanje investicij in krepitev konkurenčnih sposobnosti gospodarstva
– Direktorat za notranji trg, Sektor za preskrbo in blagovne rezerve, poda izhodišča za področje preskrbe in državnih blagovnih rezerv
– Direktorat za energijo poda izhodišča za racionalno rabo energije in energetskih virov ter za prostorsko zasnovo omrežja energetske infrastrukture
– Direktorat za energijo, Sektor za rudarstvo, poda izhodišča za izkoriščanje naravnih surovin;
3. Ministrstvo za promet:
– Direktorat za ceste poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega cestnega, železniškega, letalskega in vodnega prometa
– Direkcija RS za ceste, Sektor za planiranje in analize, poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega cestnega omrežja in državnih kolesarskih poti, razen omrežja avtocest;
4. Ministrstvo za obrambo:
– Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo, opredeli izhodišča prostorskega razvoja ter režimov urejanja območij in infrastrukture, ki so namenjena za potrebe obrambe
– Uprava RS za zaščito in reševanje opredeli izhodišča, usmeritve in ukrepe za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
– Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami opredeli izhodišča, usmeritve in ukrepe za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
5. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano:
– Direktorat za kmetijstvo, pripravi izhodišča za rabo in ohranjanje potencialov kmetijskih zemljišč
– Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Sektor za gozdarstvo, pripravi izhodišča za rabo in ohranjanje gozdov
– Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Sektor za lovstvo in ribištvo, pripravi izhodišča za razvoj dejavnosti lovstva in ribištva;
6. Ministrstvo za zdravje poda izhodišča za razvoj omrežja ustanov zdravstvene dejavnosti;
7. Ministrstvo za šolstvo in šport poda izhodišča za razvoj omrežja izobraževalnih in znanstvenih ustanov osnovnega, srednjega in višjega šolstva ter razvoja športa;
8. Ministrstvo za kulturo, Uprava RS za kulturno dediščino, poda izhodišča za varstvo kulturne dediščine ter druge dejavnosti kulture, ki so prostorsko relevantne;
9. Razvojna agencija Sora poda izhodišča in programe za razvoj škofjeloške regije vezane na Občino Gorenja vas - Poljane;
10. LTO Blegoš poda izhodišča za razvoj turizma;
11. Zavod za gozdove Slovenije poda izhodišča za področje gozdarstva lokalnega pomena;
12. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave poda izhodišča za ohranjanje narave;
13. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije poda izhodišča za varstvo kulturne dediščine lokalnega pomena;
14. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko-gozdarski zavod Kranj, poda izhodišča za razvoj kmetijstva na lokalnem nivoju;
15. ELES Elektro – Slovenija, d.o.o., Ljubljana, poda izhodišča za področje prenosa električne energije;
16. Elektro Ljubljana, d.d., PE Žiri, poda izhodišča za področje prenosa in distribucije električne energije lokalnega pomena;
17. Telekom Slovenije, d.d., poda izhodišča za področje telekomunikacij in zvez lokalnega pomena;
18. Občina Gorenja vas - Poljane poda izhodišča za področje razvoja gospodarstva, družbene javne infrastrukture (zdravstva, šolstva, športa, socialnega varstva, javne uprave…) lokalnega pomena, kmetijstva, prometa, vodooskrbe, ravnanja z odpadki, zbiranja in čiščenja odpadnih vod in druge infrastrukture lokalnega pomena;
19. Krajevne skupnosti podajo izhodišča za področje lokalnega razvoja in razvoja omrežij lokalne javne gospodarske infrastrukture na območjih posameznih krajevnih skupnosti.
Pri pripravi lahko sodelujejo tudi drugi nosilci urejanja prostora, če to pogojujejo utemeljene potrebe, ugotovljene v postopku izdelave dokumenta.
 
5. Strokovne podlage
Na podlagi strokovnih podlag se analizira stanje, ugotovijo in izpostavijo problemi ter na tej podlagi pripravijo osnove za odločitve v Strategiji prostorskega razvoja občine Gorenja vas - Poljane. Strokovne podlage je treba v postopku priprave prostorske strategije izdelati v skladu s Pravilnikom o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave strategije prostorskega razvoja občine ter vrstah njenih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 17/04), in sicer do tiste stopnje natančnosti, ki omogoča odločitve na strateškem nivoju.
Prioritetno se preveri aktualnost in uporabnost že izdelanih strokovnih podlag. Že izdelane strokovne podlage pripravljavca prostorske strategije so predvsem:
1. Strategija gospodarskega razvoja Občine Gorenja vas - Poljane
2. Dolgoročni in srednjeročni plan Občine Gorenja vas - Poljane ter izvedbeni prostorski akti občine
3. Projekt obvoznice Gorenja vas
4. Strokovne podlage s področja varstva kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Gorenja vas - Poljane, Ljubljanski regionalni zavod za varstvo narave in kulturne dediščine
5. Strokovne podlage s področja varstva naravne dediščine
6. Občinski program odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda v Občini Gorenja vas - Poljane, sprejet na seji občinskega sveta
7. Medobčinski projekt ureditve porečja Sore
8. Energetska zasnova Občine Gorenja vas - Poljane
9. Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote Poljane 1998–2007, zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Kranj, 1998
10. Območni razvojni program 2002–2006 za območje občin Škofja Loka, Gorenja vas - Poljane, Železniki in Žiri, Razvojna agencija Sora d.o.o., okt. 2002.
11. Regionalni razvojni program Gorenjske 2002–2006, Regionalna razvojna agencija Gorenjske, Kranj, okt. 2002.
V skladu s sprejetim Prostorskim redom Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04 z dne 12. 11. 2004) in na podlagi 36. člena Pravilnika o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave strategije prostorskega razvoja občine te vrstah njenih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 17/04) so obvezne strokovne podlage za pripravo prostorskih aktov naslednje:
1. analiza stanja in teženj v prostoru (ocena stanja dosedanjega razvoja, analiza trga zemljišč, prikaz ključnih razvojnih problemov, pravno stanje področnih predpisov, razmerje med naravnimi in ustvarjenimi sestavinami prostora),
2. analiza razvojnih pobud javnega in zasebnega sektorja in razvojnih možnosti za posamezne dejavnosti v prostoru (gospodarske, kulturne in socialne priložnosti in privlačnosti prostora z vidika dostopnosti, opremljenosti in družbene strukture območja …),
3. študija ranljivosti prostora (ustreznost oziroma vplivi posameznih dejavnosti na bivanjsko okolje, kmetijstvo, vire pitne vode, turizem, pri čemer se konkretizira prostorske rešitve za lociranje novih površin z novimi vrstami rabe, in predlaga opustitev oziroma spremembo dejavnosti na nekaterih območjih),
4. druge strokovne podlage, za katere se v postopku priprave SPRO ugotovi, da so pomembne za odločitve pri prostorskem razvoju občine.
V skladu z navedenim pripravljavec zagotovi strokovne podlage zlasti za naslednje vsebine oziroma področja:
– analizo stanja in teženj v prostoru (ocena stanja in dosedanjega razvoja v prostoru, analiza trga zemljišč z analizo zazidanosti poselitvenih območij, analiza pravnega stanja področnih predpisov, študija razvojnih možnosti v prostoru za izbrane dejavnosti),
– analizo poselitve (kriteriji za razvoj ter urejanje naselij, problemi v naseljih ter usmeritve za nadaljnji razvoj naselij, analiza demografskih podatkov),
– analizo razvojnih pobud javnega in zasebnega sektorja,
– analizo gospodarske javne infrastrukture z izdelavo katastra le-te,
– študijo ranljivosti prostora.
Posamezni nosilec urejanja prostora v skladu s tem programom priprave pripravljavcu na njegovo zahtevo predloži strokovne podlage s svojega področja, pri čemer mora upoštevati raven podrobnosti obravnavane problematike.
Strokovne podlage nosilcev urejanja prostora in nosilcev javnih pooblastil na lokalnem nivoju bodo potrebne predvsem s področij vodooskrbe in varovanja vodnih virov, odvajanja in čiščenja odpadnih vod, oskrbe z električno energijo, razvoja telekomunikacijskega omrežja, gozdarstva in kmetijstva, varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave, varovanja pred naravnimi in drugimi nesrečami ter razvoja lokalnega prometnega omrežja.
Strokovne podlage morajo vsebovati:
– podatke in analize stanja in teženj prostorskega razvoja dejavnosti,
– predlogi morebitnih strateških razvojnih potreb ali prostorskih ureditev s področja dejavnosti nosilca urejanja prostora, vključno z njihovimi operativnimi programi,
– drugi pogoji in omejitve za razvoj dejavnosti v prostoru.
Nosilci urejanja prostora posredujejo strokovne podlage za SPRO najmanj v natančnosti, ki je določena s Pravilnikom o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave strategije prostorskega razvoja občine ter vrstah njenih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 17/04) predpisana za SPRO ter v digitalni obliki v skladu z 31. členom pravilnika o SPRO.
 
6. Način pridobitve strokovnih rešitev
Strokovne rešitve se pridobivajo v skladu z določili Zakona o urejanju prostora. Koordinator postopka je Občina Gorenja vas - Poljane. Občina odda izdelavo strokovnih podlag ter izdelavo strategije prostorskega razvoja občine z izbiro najugodnejšega izdelovalca v skladu z Zakonom o javnih naročilih.
Naloge izdelovalca prostorske strategije so zlasti naslednje:
– priprava strokovnega gradiva in predlogov za odločanje in nato priprava prostorske strategije, ki mora biti izdelana kot predlog akta v obliki in vsebini, primerni za obravnavo na občinskem svetu ter predpisani za potrditev na MOP,
– aktivna udeležba na javnih obravnavah in prostorskih konferencah ter obravnavah v postopkih sprejemanja dokumenta,
– priprava predlogov stališč do pripomb, podanih v času javne razprave in postopku sprejemanja,
– izdelava vseh faz dokumenta v analogni obliki po potrebah pripravljavca in vseh faz dokumenta v elektronski obliki v topološko pravilnem vektorskem sloju v ESRI SHP formatu,
– izdelava končnega dokumenta v pogodbeno dogovorjenem roku in številu izvodov ter izdelava gradiva za javno publiciranje v elektronski obliki v topološko pravilnem vektorskem sloju v ESRI SHP formatu.
Priprava prostorske strategije poteka v štirih fazah:
1. opravi se analiza obstoječega stanja in že izdelanih strokovnih podlag ter pripravi strokovne podlage, ki so potrebne za delo, pri čemer se smiselno uporabi že narejene študije in raziskave, ki so vezane na usmerjanje prostorskega razvoja. V tej fazi se prikaže že določen in še neopredeljen prostorski potencial občine razvojne probleme in prostorske konflikte med posameznimi vsebinami;
2. poda se vizijo nadaljnjega prostorskega razvoja občine ter rešitve za urbanistične zasnove (izhodišča za najpomembnejše prostorske ureditve po posameznih tematskih sklopih: poselitev, infrastruktura, krajina in okolje);
3. izdela se osnutek prostorske strategije, ki vključuje tudi predloga urbanističnih zasnov in z usmeritvami in ukrepi za izvajanje SPRO (razporeditev stanovanj in proizvodnih dejavnosti, oskrbnih in storitvenih dejavnosti …);
4. izdela se predlog prostorske strategije z usmeritvami in ukrepi za izvajanje v takšni obliki, da je pripravljena za odločanje na občinskem svetu in za potrditev na Ministrstvu za okolje in prostor.
 
7. Navedba in način pridobitve geodetskih podlag
Za pripravo SPRO se uporabijo vse geodetske podlage državne geodetske službe v digitalni obliki, predvsem pa topografske karte meril 1:25.000 in 1:50.000, temeljni topografski načrti meril 1:5.000 in 1:10.000, orto-foto načrti, digitalni katastrski načrt in kataster stavb.
Geodetska podlaga za grafične prikaze v kartografskem delu SPRO je za zasnove posameznih prostorskih sistemov lokalnega pomena na topografskih kartah praviloma v merilu 1:50.000 ali podrobnejšem. Vsebine urbanistične in krajinske zasnove se prikažejo praviloma na topografskih načrtih, ki ustrezajo najmanj natančnosti merila 1:10.000. Za publikacijske karte in za pregledne karte se uporabijo tudi digitalni orto-foto načrti.
Geodetske podatke državne geodetske službe pridobi in uporablja občina v skladu s pravili državne geodetske službe.
 
8. Roki za pripravo strategije prostorskega razvoja občine
Priprava strategije prostorskega razvoja občine bo ob sodelovanju nosilcev urejanja potekala po naslednjem terminskem planu:

+------------------------------------------------------------+---------------+
|Faza v postopku                                             |Rok izvedbe    |
+------------------------------------------------------------+---------------+
|Presoja MOP o potrebi vodenja postopka celovite presoje     |junij–julij    |
|vplivov na okolje (40. člen ZVO)                            |2006           |
+------------------------------------------------------------+---------------+
|Prva prostorska konferenca (najmanj 8 dni pred sprejemom    |junij 2006     |
|programa priprave)                                          |               |
+------------------------------------------------------------+---------------+
|Sprejem programa priprave                                   |julij 2006     |
+------------------------------------------------------------+---------------+
|Pridobitev smernic in strokovnih podlag nosilcev urejanja   |julij–avgust   |
|prostora                                                    |2006           |
+------------------------------------------------------------+---------------+
|Izdelava oziroma dopolnitev strokovnih podlag za prostorsko |september–     |
|strategijo in izdelava rešitev za urbanistične in krajnske  |oktober 2006   |
|zasnove                                                     |               |
+------------------------------------------------------------+---------------+
|Izdelava predloga prostorske strategije (in obravnava na    |oktober 2006   |
|občinskem svetu)                                            |               |
+------------------------------------------------------------+---------------+
|Izdelava in revizija okoljskega poročila po ZVO-1 in (ZON-  |november 2006  |
|B)                                                          |               |
+------------------------------------------------------------+---------------+
|Druga prostorska konferenca (najmanj 14 dni pred javno      |november 2006  |
|razgrnitvijo – 28. člen ZUrep)                              |               |
+------------------------------------------------------------+---------------+
|Javna razgrnitev (najmanj 30 dni) in javne obravnave        |november–      |
|                                                            |december 2006  |
+------------------------------------------------------------+---------------+
|Izdelava stališč do pripomb iz javne razgrnitve, ki jih     |januar 2007    |
|sprejme župan                                               |               |
+------------------------------------------------------------+---------------+
|Izdelava dopolnjenega predloga prostorske strategije        |februar 2007   |
+------------------------------------------------------------+---------------+
|Pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora k dopolnjenemu  |marec–april    |
|predlogu prostorske strategije                              |2007           |
+------------------------------------------------------------+---------------+
|Pridobitev sklepa Ministrstva za okolje in prostor po ZVO-1 |marec–april    |
|in ZON-B                                                    |2007           |
+------------------------------------------------------------+---------------+
|Sprejem usklajenega odloka o prostorski strategiji          |maj 2007       |
+------------------------------------------------------------+---------------+
|Pridobitev sklepa ministra za prostor o skladnosti          |junij 2007     |
|prostorske strategije z ZUreP-1 in prostorskimi akti države |               |
|(69. člen ZUrep)                                            |               |
+------------------------------------------------------------+---------------+
|Objava odloka o prostorski strategiji                       |julij 2007     |
+------------------------------------------------------------+---------------+

Če bo potrebno, bo vzporedno s pripravo predloga prostorske strategije oziroma pred javno razgrnitvijo predloga tekla izdelava okoljskega poročila, njegova revizija in pridobitev potrdila o ustreznosti okoljskega poročila s strani MOP. Za izvedbo celovite presoje vplivov na okolje (v nadaljevanju: CPVO) mora pripravljavec prostorske strategije zagotoviti okoljsko poročilo, ki mora vsebovati informacije, potrebne za CPVO. Okoljsko poročilo in revizija okoljskega poročila se javno razgrne skupaj s predlogom strategije prostorskega razvoja.
Manjši del območja je uvrščen v posebno varstveno območje – območje Natura 2000. Pri pripravi prostorske strategije je potrebno na posebnih varstvenih območjih in potencialnih posebnih ohranitvenih območjih (območja Natura 2000) izvesti presojo sprejemljivosti vplivov oziroma posledic prostorske strategije glede na varstvene cilje teh območij. Oceno o sprejemljivosti vpliva oziroma posledicah prostorske strategije na posebna varstvena območja poda MOP v postopku CPVO po ZVO-1.
Po pridobitvi mnenj nosilcev urejanja prostora k dopolnjenemu odloku o SPRO izdelovalec pripravi usklajeni predlog prostorske strategije, ki ga posreduje MOP v pregled z namenom pridobitve sklepa o potrditvi prostorske strategije po ZVO-1 (o sprejemljivosti vplivov izvedbe prostorske strategije na okolje) in ocene o sprejemljivosti vplivov oziroma posledicah prostorske strategije na posebna varstvena območja (območja Nature 2000) po ZON-B.
Dokončno potrjeni Odlok o Strategiji prostorskega razvoja občine se objavi skupaj z datumom in številko sklepa ministra za prostor o skladnosti prostorske strategije z ZUreP-1 in prostorskimi akti države.
 
9. Sredstva priprave prostorske strategije
Sredstva za izdelavo prostorske strategije se zagotovijo v proračunu občine za leti 2006 in 2007. Sredstva, potrebna za izdelavo zakonsko predpisanih strokovnih podlag nosilcev urejanja prostora zagotovijo izdelovalci iz lastnih proračunskih sredstev.
 
10. Začetek veljavnosti
Ta program priprave se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati naslednji dan po objavi.

(*1) Vsi statistični podatki so zajeti s spletnega podatkovnega portala Statističnega urada RS.