Na podlagi 12., 23. in 175. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 8/03 in 58/03 – ZZK-1) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/01 in 28/01) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 31. seji dne 3. 7. 2006 sprejel

S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za območje urejanja ŠP 2/1 Litostroj – južni del in del območja urejanja ŠR 2/1 Stadion (v nadaljevanju zazidalni načrt), ki vsebuje:
– ureditveno območje zazidalnega načrta,
– umestitev načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji,
– zasnove projektnih rešitev prometne, energetske in komunalne infrastrukture ter obveznost priključevanja nanjo,
– rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve ter druge pogoje in zahteve za izvajanje zazidalnega načrta.

Z zazidalnim načrtom se predvidi prostorska ureditev delov območij ŠP 2/1 Litostroj in ŠR 2/1 Stadion. Določijo se pogoji za odstranitev objektov, pogoji za gradnjo novih objektov, za dozidave in nadzidave obstoječih objektov, za gradnjo podzemnih garaž, za postavitev pomožnih objektov, za urejanje parkirišč in drugih zunanjih površin, za urejanje zelenic ter za gradnjo prometne, energetske in komunalne infrastrukture.

I. Besedilo odloka
II. Kartografski del, ki obsega naslednje grafične karte:

1.    Načrt namenske rabe prostora:
1.1   Lega prostorske ureditve v širšem območju - Izsek iz
      Dolgoročnega plana (PKN) s prikazom območja
      zazidalnega načrta                                           M 1:5000
1.2   Načrt členitve površin s prikazom površin,
      namenjenih javnemu dobru                                     M 1:2000
2.    Načrt ureditvenega območja z načrtom parcelacije:
2.1   Načrt ureditvenega območja na geodetskem načrtu              M 1:1000
2.2    Načrt obodne parcelacije gradbenih parcel in
      zakoličbe objektov in osi cest  na geodetskem načrtu         M 1:1000
2.3   Načrt obodne parcelacije gradbenih parcel in
      zakoličbe objektov in osi cest na katastrskem načrtu         M 1:1000
2.4   Načrt vplivnega območja                                      M 1:2000
3.    Načrt umestitve načrtovane ureditve v
      prostor s prikazom vplivov in
      povezav s sosednjimi območji
3.1   Zazidalna situacija z načrtom zelenih površin – etapa I.     M 1:1000
3.2    Zazidalna situacija z načrtom zelenih površin – etapa II.   M 1:1000
3.3   Zazidalna situacija – kletna parkirna etaža                  M 1:1000
3.4   Značilni prerezi in pogledi                                  M 1:1000
3.5   Prometno-tehnična situacija in višinska
      regulacija – etapa I.                                        M 1:1000
3.6   Prometno-tehnična situacija in višinska
      regulacija – etapa II.                                       M 1:1000
3.7   Načrt intervencijskih poti                                   M 1:1000
3.8   Zbirni načrt komunalno-energetskih napeljav                  M 1:1000
3.9   Načrt odstranitve objektov                                   M 1:2000

Priloge zazidalnega načrta so:
– povzetek za javnost,
– izvleček iz strateškega prostorskega akta (Dolgoročni plan MOL),
– obrazložitev in utemeljitev zazidalnega načrta,
– strokovne podlage,
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– seznam upoštevanih aktov in predpisov,
– program opremljanja zemljišč,
– spis postopka in sprejemanje akta.

Zazidalni načrt je izdelala družba LUZ d.d., Verovškova 64, Ljubljana v maju 2006, pod številko projekta 5551.

Ureditveno območje zazidalnega načrta (v nadaljevanju ureditveno območje) zajema del območij urejanja ŠP 2/1 Litostroj – južni del in ŠR 2/1 Stadion ter se nahaja v katastrski občini Zgornja Šiška, v katastrski občini Spodnja Šiška in v katastrski občini Dravlje.
Meja ureditvenega načrta
Opis meje ureditvenega območja se prične na severozahodnem delu območja, v točki št. 1, ki se nahaja v območju urejanja ŠP 2/1 Litostroj – južni del v katastrski občini Zgornja Šiška od koder poteka po severni meji parcele št. 1991/41 do točke št. 12, po severni meji parcele št. 1991/52 do točke št. 13, po severni meji parcele št. 1991/24 in v nadaljevanju preko parcele št. 1991/48 do točke št. 16. Od točke št. 16 naprej meja ureditvenega območja poteka proti jugu po vzhodni meji parcele št. 1991/48 do točke št. 21. Meja ureditvenega območja od točke št. 21 poteka proti vzhodu preko parcel št. 1991/18, 1991/61, 2014 in 1991/19 do točke št. 397, kjer spremeni smer in poteka proti severu po predvideni cestni ureditvi in pri tem poteka preko parcel št. 1991/19 in 1991/61 do točke št. 398 in v nadaljevanju po zahodni meji parcele št. 1991/61 do točke št. 402 in po zahodni meji parcele št. 1991/59 do točke št. 406. Od točke št. 406 naprej meja poteka preko parcel št. 1991/59, 1991/169, 1991/110, 1991/107, 1991/10, 2008, 1991/11, 2005, 1991/31, 1991/59 in 32/1 do točke št. 479. V tej točki meja ureditvenega območja spremeni smer in poteka proti zahodu po predvidenem cestnem odseku in pri tem poteka preko parcel št. 32/1 in 1991/59 do točke št. 480. Od točke št. 480 do točke št. 481 meja ureditvenega območja poteka proti severu, preko parcel št. 1991/59, 10/3 in 7/4. V točki št. 481 meja ureditvenega območja spremeni smer in poteka proti vzhodu po severni meji parcel št. 7/4, 9/4 in 9/5, preko parcele št. 10/3 in 1878/2, delno po severni meji parcele št. 32/1 in 31/2 do točke št. 486. V nadaljevanju meja poteka proti severu po predvideni cestni ureditvi in preko parcel št. 31/3, 31/1, 1878/2, 9/1 in 8/1, prečka mejo katastrske občine in v nadaljevanju poteka po katastrski občini Dravlje, in sicer preko parcel št. 573/1, 572/1 do točke št. 510. Od točke št. 510 do točke št. 511 meja ureditvenega območja poteka proti vzhodu preko parcel št. 572/1 in 573/1 do točke št. 511. V točki št. 511 meja ureditvenega območja spremeni smer in poteka proti jugu preko parcel št. 573/1, 575/1, 577, 727/3, 727/1 in 726/1, prečka mejo katastrske občine in v nadaljevanju poteka po katastrski občini Zgornja Šiška, preko parcel št. 31/1, 31/3, 31/2, 32/1, 30/1, prečka mejo katastrske občine in poteka po katastrski občini Spodnja Šiška preko parcel št. 1/1 in 2/1, ponovno prečka mejo katastrske občine in poteka preko parcele št. 1991/59 v katastrski občini Zgornja Šiška in v nadaljevanju spet v katastrski občini Spodnja Šiška, in sicer preko parcel št. 1606/2, 27, 31, 1451/3, 30/1, delno preko in delno po vzhodni meji parcele št. 1451/2 do točke št. 586 in v nadaljevanju preko parcel št. 291, 293/1, 293/2, 296, 297/1, 302/2, 303, 306, 308/2 in 307 do točke št. 35. Od točke št. 35 naprej meja ureditvenega območja poteka proti vzhodu, in sicer poteka preko parcel št. 307, 308/2, 309/10, 309/13, 309/7 do točke št. 42. Od točke št. 42, pa do izhodiščne točke št. 1, meja ureditvenega območja poteka po meji območja LN za II. tir železniške proge Ljubljana – Vižmarje. Meja ureditvenega območja v tem delu poteka najprej proti vzhodu, preko parcel št. 309/2 in 221/7 do točke št. 43. V nadaljevanju meja ureditvenega območja prečka Magistrovo ulico, parcela št. 1451/5 in parcelo št. 219/6, ki se že nahaja v območju urejanja ŠR 2/1. V točki št. 44 meja ureditvenega območja spremeni smer in poteka proti zahodu preko parcel št. 219/9, 222/6, 236/1, 237/1, 239, 241, 242 do točke št. 48. V točki št. 48 meja ureditvenega območja spremeni smer in poteka proti jugovzhodu preko parcel št. 243, 245/1, 237/2 do točke št. 599 in v nadaljevanju po parcelni meji parcele št. 235 proti severozahodu do točke št. 591 in po parceli št. 245/2 do točke št. 55. Od točke št. 55 do točke št. 71 meja ureditvenega območja poteka proti severozahodu in pri tem najprej prečka Magistrovo ulico, parcela št. 1451/5 (še katastrska občina Spodnja Šiška) in v nadaljevanju poteka preko parcel št. 1991/14, 1991/1, 1991/3, 1991/12, 1870/1, 1870/3, 1991/45 in po južni meji parcele št. 2021 (vse že v katastrski občini Zgornja Šiška in v območju urejanja ŠP 2/1). V točki št. 71 meja ureditvenega območja spremeni smer in poteka proti severu do izhodiščne točke št. 1, najprej po vzhodni meji parcele št. 1944/1 (Litostrojska cesta) do točke št. 76 in v nadaljevanju preko parcel št. 1991/46 in 1991/41 k.o. Zg. Šiška.
Meja ureditvenega območja je analitično prikazana s koordinatami lomnih točk obodne parcelacije. Površina ureditvenega območja znaša 16ha36ar30m².
Meja ureditvenega območja je razvidna iz grafične karte 2.2 Načrt obodne parcelacije gradbenih parcel in zakoličbe objektov in osi cest na geodetskem načrtu in grafične karte 2.3 Načrt obodne parcelacije gradbenih parcel in zakoličbe objektov in osi cest na katastrskem načrtu.
 
Obseg ureditvenega območja
Zazidalni načrt obsega naslednja zemljišča s parcelnimi številkami:
1. seznam parcel v katastrski občini Sp. Šiška:
1/1, 2/1, 27, 30/1, 219/6, 219/9, 221/7, 222/6, 236/1, 237/1, 237/2, 239, 241, 242, 243, 244, 245/1, 245/2, 246/1, 246/2, 291, 293/1, 293/2, 296, 297/1, 302/2, 303, 306, 307, 308/2, 309/2, 309/3, 309/7, 309/10, 309/13, 1451/2, 1451/3, 1451/4, 1451/5, 1606/2.
2. seznam parcel v katastrski občini Zg. Šiška:
7/4, 8/1, 9/1, 9/4, 9/5, 10/3, 30/1, 31/1, 31/2, 31/3, 32/1, 1870/1, 1870/3, 1878/2, 1991/1, 1991/2, 1991/3, 1991/10, 1991/11, 1991/12, 1991/14, 1991/15, 1991/16, 1991/17, 1991/18, 1991/19, 1991/22, 1991/23, 1991/24, 1991/31, 1991/41, 1991/42, 1991/43, 1991/44, 1991/45, 1991/46, 1991/48, 1991/52, 1991/53, 1991/58, 1991/59, 1991/60, 1991/61, 1991/107, 1991/169, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 2005, 2008, 2012, 2013, 2014, 2015, 2017, 2018, 2019, 2020, 2021.
3. seznam parcel v katastrski občini Dravlje:
572/1, 573/1, 575/1, 577, 726/1, 726/5, 727/1, 727/3.

Vplivno območje zazidalnega načrta bo v času gradnje in po izgradnji vključevalo zemljišča znotraj ureditvenega območja, ki so navedena v 6. členu tega odloka.

Zasnova
Ureditveno območje zazidalnega načrta je v sklopu proizvodno skladiščnega območja ŠP 2/1 Litostroj, s katerim je povezano s prometno in komunalno infrastrukturo. V severnem delu ureditvenega območja se ohranijo obstoječi objekti in predvidi dopolnilna gradnja v okviru obstoječih namembnosti. V južnem delu ureditvenega območja so predvidene novogradnje za poslovne in storitvene dejavnosti, ki predstavljajo tudi prostorski poudarek območja.
 
Zasnova in namembnost po prostorskih enotah:
Prostorska enota P1:
Tlorisna kompozicija je sestavljena iz treh objektov (A1, B1, C1), ki se v tlorisu povezujejo med seboj. Na skrajnem jugovzhodnem robu je predviden vogalni objekt, ki predstavlja višinski poudarek v prostoru. Objekti so orientirani v smeri severovzhod, jugozahod in sledijo obstoječi geometriji prostora znotraj območja urejanja ŠP 2/1 Litostroj.
Namembnosti objektov so: poslovna, storitvena, izobraževalna, trgovska, gostinska, zdravstvena, družbena in za tehnološki park.
 
Prostorska enota P2:
Tlorisna kompozicija je sestavljena iz dveh vzporedno situiranih objektov na severnem in južnem delu enote (D2, E2). Objekta sta orientirana v smeri severovzhod, jugozahod.
Namembnosti objektov so: poslovna, storitvena, izobraževalna, trgovska, gostinska, zdravstvena, družbena in za tehnološki park.
 
Prostorska enota P3:
Tlorisna kompozicija je sestavljena iz dveh vzporedno situiranih objektov na severnem in južnem delu enote (F3, G3). Objekta sta orientirana v smeri severovzhod, jugozahod.
Namembnosti objektov so: poslovna, storitvena, izobraževalna, trgovska, gostinska, zdravstvena, družbena in za tehnološki park.
 
Prostorska enota P4:
Objekt H4 je postavljen na vzhodni del prostorske enote in sledi geometriji prostora, ki jo definirajo novi objekti v prostorskih enotah P1, P2 in P3. Predvidena je ureditev podhoda pod železniško progo Ljubljana–Jesenice ob izgradnji II. tira železnice.
Namembnosti objekta so: poslovna, storitvena, izobraževalna, trgovska, gostinska, zdravstvena, družbena, športno-rekreacijska in za tehnološki park.
 
Prostorska enota P5:
Predvidena je gradnja prizidkov A5 na severni in B5 na vzhodni strani obstoječega objekta ter C5 na zahodni strani.
Namembnost objektov A5 in B5 je proizvodno-skladiščna, objekta C5 pa poslovno izobraževalna, gostinska in športno rekreacijska.
 
Prostorska enota P6:
Predvidena je gradnja prizidkov z oznakama C6 na južni strani in B6 na severni strani obstoječe proizvodne hale ter nova hala z oznako A6 na severnem delu prostorske enote.
Namembnosti objektov so: proizvodna, skladiščna in poslovna.
 
Prostorska enota P7:
Predvidena je gradnja prizidka z oznako objekta A7 na južni strani obstoječega objekta.
Namembnost objekta je poslovno-proizvodna.
 
Prostorska enota P8:
V prostorski enoti se nahajajo obstoječi objekti. Predvidena je gradnja prizidka A8 k obstoječemu objektu na južnem delu prostorske enote.
Namembnosti prizidka so: skladiščna, poslovna, storitvena in trgovska.
 
Prostorska enota P9:
Na severozahodnem delu prostorske enote se nahaja šola z oznako A9. Predvidena je nadzidava tega objekta in gradnja povezovalnega objekta z oznako B9, med objektoma A9 in C9. Obstoječi objekt z oznako C9 se preuredi v športno dvorano.
Namembnosti objektov so: poslovna, storitvena, trgovska, gostinska, izobraževalna in športno–rekreacijska.
 
Prostorska enota P10:
V prostorski enoti je dovoljena gradnja prometne in komunalne infrastrukture ter ureditev zelenih površin.
 
Skupna določila za prostorske enote
Objekti v prostorskih enota P1, P2 in P3 se lahko med seboj povezujejo z nadzemnimi in podzemnimi komunikacijami.
Kletne etaže so namenjene parkiranju in servisno-tehničnim prostorom objektov.
V ureditvenem območju je dovoljena gradnja kletnih etaž. Temelji najgloblje kletne etaže ne smejo posegati v območje nihanja podzemne vode. Globino temeljev se opredeli tudi skladno z drugimi pogoji, določenimi v 17. členu (varstvo vode in podtalnice) in v skladu s projektom o varovanju podtalnice.
Nad kletnimi etažami, ki so izven gabarita objektov, mora biti plast zemlje globoka najmanj 80 cm, da se zagotovi hortikulturna ureditev.
Dovoljene so spremembe namembnosti za posamezne prostorske enote v okviru predpisanih.
 
Zasnova zunanje ureditve
V severnem delu območja je del zunanjih površin namenjen parkirnim in manipulacijskim površinam. Obvezna je ohranitev obstoječe, kvalitetne vegetacije. Nove ozelenitve so predvidene v območju ob železniški progi in drevoredna ureditev ob Litostrojski cesti.
V južnem delu ureditvenega območja so na kletnih etažah in med objekti predvidene nove površine za ozelenitev. Obvezna je zasaditev visokih drevoredov v raščenem terenu ob vseh cestah. Posebej to velja za Alešovčevo cesto, ki s kontinuirano ozelenitvijo postane prevladujoč krajinski motiv v industrijskem okolju. Poleg drevoredov so v prostorskih enotah P1, P2 in P3 obvezne tudi parkovne ureditve med objekti. Tudi utrjene površine parkirišča in peš površine so v tem delu ureditvenega območja kot del parkovnih ureditev urejene sistematično in racionalno.
 
Regulacijska določila
Pomen oznak grafičnega dela zazidalnega načrta:
– RL – regulacijska linija razmejuje javne površine od drugih površin,
– P – prostorska enota je površina, ki se ureja z enotnimi merili in pogoji, vsebuje eno ali več gradbenih parcel, razdeljena je na enega ali več lastnikov,
– C – cesta, cestni odsek je površina, namenjena prometu,
– gradbena linija je meja načrtovanih objektov.
Zasnova objektov, hortikulturnih in drugih zunanjih ureditev, regulacijska določila, so določena na grafičnih kartah 3.1 Zazidalna situacija z načrtom zelenih površin – etapa I. in 3.2 Zazidalna situacija z načrtom zelenih površin – etapa II.

Vodoravni gabariti

Prostorska enota P1:
Tlorisne dimenzije novih objektov so:
A1:                   50 m x 30 m
B1:                   70 m x 30 m
C1:                   70 m x 22 m
 
Prostorska enota P2:
Tlorisne dimenzije novih objektov so:
D2:                   68 m x 22 m
E2:                   60 m x 22 m
 
Prostorska enota P3:
Tlorisne dimenzije novih objektov so:
F3:                   56 m x 22 m
G3:                   45 m x 22 m
 
Prostorska enota P4:
Tlorisne dimenzije novega objekta so:
H4:                   98 m x 118 m
 
Prostorska enota P5:
Tlorisne dimenzije objektov so:
A5:                   37 m x 6 m
B5:                   48 m x 38 m
C5:                   22 m x 15 m
 
Prostorska enota P6:
Tlorisne dimenzije objektov so:
A6:                   85 m x 25 m
B6:                   96 m x 34 m
C6:                   96 m x 15 m
 
Prostorska enota P7:
Tlorisne dimenzije objekta so:
A7:                   16 m x 15 m
 
Prostorska enota P8:
Tlorisne dimenzije objekta so:
A8:                   30 m x 15 m
 
Prostorska enota P9:
Tlorisne dimenzije objektov so:
A9:                   54 m x 15 m
B9:                   15 m x 15,5 m
C9:                   16 m x 50 m

Pri dimenzijah objektov je upoštevana najdaljša stranica predvidenega objekta.
Navpični gabariti
Maksimalni navpični gabariti objektov:

Prostorska enota P1:
A1:             h = 70,00 m
B1:             h = 12,00 m
C1:             h = 25,00 m
 
Prostorska enota P2:
D2, E2:         h = 25,00 m
 
Prostorska enota P3:
F3, G3:         h = 25,00 m
 
Prostorska enota P4:
H4:             h = 25,00 m
 
Prostorska enota P5:
A5, B5          h = višina obstoječega objekta + 1m
C5:             h = 25,00 m
 
Prostorska enota P6:
A6, B6, C6:     h = višina obstoječega objekta + 1 m
 
Prostorska enota P7:
A7:             h = višina obstoječega objekta + 1 m
 
Prostorska enota P8:
A8:             h = višina obstoječega objekta + 1 m
 
Prostorska enota P9:
A9, B9, C9:     h = 25,00 m

Višina (h) objekta nad terenom je določena z najvišjo točko zadnje stropne plošče. Nad to koto je dovoljena izvedba strešne konstrukcije, tehničnih in telekomunikacijskih naprav.
Položaj in dimenzije objektov ter idejna višinska regulacija so podrobneje razvidni iz grafičnih kart 3.1 Zazidalna situacija z načrtom zelenih površin – etapa I., 3.2 Zazidalna situacija z načrtom zelenih površin – etapa II., 3.3 Zazidalna situacija – kletna parkirna etaža, 3.5 Prometno tehnična situacija in višinska regulacija – etapa I., 3.6 Prometno tehnična situacija in višinska regulacija – etapa II.
Izkoristek površin
Predvideni maksimalni faktor izrabe v posameznih prostorskih enotah je:

P1               FSI= 3,7
P2               FSI= 2,4
P3               FSI= 2,4
P4               FSI= 2,4
P5               FSI= 0,6
P6               FSI= 1,3
P7               FSI= 0,5
P8               FSI= 0,7
P9               FSI= 1,0

Faktor izrabe (FSI) je količnik med brutto etažnimi površinami objektov nad terenom in površino prostorske enote.
Faktor pozidanosti v P4 je maksimalno 0,4.
Faktor pozidanosti je količnik med površino pritličij objektov in površino gradbene parcele.
Idejna višinska regulacija
Zunanja ureditev bo prilagojena terenu in višinskim potekom obodnih cest. Kota finalnega tlaka v pritličju objektov je razvidna iz grafičnih kart 3.5 Prometno tehnična situacija in višinska regulacija – etapa I. in 3.6 Prometno tehnična situacija in višinska regulacija –etapa II.

Fasade morajo biti obložene s kvalitetnimi trajnimi materiali.
Strehe novih objektov in prizidav v prostorskih enotah P1, P2, P3, P4, P5, P6, P7 in nadzidave v P9 so lahko ravne, eno ali večkapne z naklonom do 10°. Ravne strehe se lahko oblikujejo kot pohodne, nepohodne ali zelene površine ali kot parkirišča.
Objekti v posameznih prostorskih enotah morajo biti enovito oblikovani.
V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja je za posamezni poseg v prostor treba priložiti usklajen načrt fasadnih barv za celotno prostorsko enoto.

Zasnova odprtih in zelenih površin
V ureditvenem območju rastejo kvalitetna posamezna drevesa oziroma skupine dreves, ki jih je treba ohraniti. Izjemoma je možna odstranitev posameznih dreves, v kolikor zasnova in izvedba novogradenj to zahtevata.
Na zelenih površinah je predvidena parkovna ureditev s travnimi površinami in skupinami dreves ter grmovnic.
Obvezni so drevoredi izven regulacijskih linij cest C1, C3, C4 in C6. Vse brežine, podporne in oporne zidove je treba ozeleniti.
V območjih nad kletmi je treba zagotoviti najmanj 80 cm debelo plast zemlje za hortikulturno ureditev.
Za preprečevanje parkiranja izven parkirnih površin se uporabi ustrezna sredstva, kot so zasaditve, izbor talnih materialov, višinske ovire, vse kot sestavni del celovite oblikovalske rešitve.
V sklopu načrta za pridobitev gradbenega dovoljenja mora biti izdelan hortikulturni načrt za celo prostorsko enoto in za posamezno etapo.
Krajinska ureditev je prikazana na grafičnih kartah 3.1 Zazidalna situacija z načrtom zelenih površin – etapa I. in 3.2 Zazidalna situacija z načrtom zelenih površin – etapa II.

Dovoljena je postavitev naslednjih enostavnih objektov v vseh prostorskih enotah:
– nadstrešek nad vhodom v objekt,
– javna telefonska govorilnica, pritrjena na steno ali samostojna
– medsosedska ograja,
– varovalna ograja višine do 6 m,
– igriščna ograja,
– oporni zid oziroma škarpa,
– protihrupna ograja,
– zaščitna ograja,
– ekološki otok,
– kolesarnica z nadstreškom,
– urbana oprema, razen večnamenskega kioska oziroma tipskega zabojnika in montažne sanitarne enote,
– vadbeni objekti namenjeni športu in rekreaciji na prostem,
– začasni objekti namenjeni prireditvam.

V ureditvenem območju se za potrebe gradnje lahko odstrani objekte na parcelah št. 1994 del, 1991/17 del, 2013, 2020, 1991/3, 2019, 1991/15, 1991/1, 2017, 2018, 1991/14, 1991/12 in 1991/43, vse k.o. Zgornja Šiška.
Možne odstranitve so prikazane na grafični karti 3.9 Načrt odstranitev objektov.

V prostorskih enotah P5, P6, P7, P8 in P9 so dovoljene rekonstrukcije, nadomestne gradnje, vzdrževanje legalno zgrajenih objektov in spremembe namembnosti v poslovne, storitvene, izobraževalne in športne dejavnosti ter tehnološki park.

Ureditev cestne infrastrukture, I. etapa
V I. etapi se ohranjata obstoječi nivojski prečkanji železniške proge Litostrojske in Magistrove ulice. Servisna cesta C1 ob železnici ni navezana na Litostrojsko in Magistrovo ulico. Alešovčeva ulica se na severnem delu priključuje na povezovalno cesto med Litostrojsko cesto in Verovškovo ulico.
 
Izvede se cestna infrastruktura v gabaritih:
Cesta C1 (nova cesta ob železnici):

------------------------------------------------
vozišče               2 x 3,50 m =        7,00 m
kolesarska steza      1 x 1,50 m =        1,50 m
hodnik za pešce       1 x 1,60 m =        1,60 m
------------------------------------------------
skupaj                                   10,10 m
------------------------------------------------

Cesta C2 (Magistrova ulica) se v območju križišča z Alešovčevo ulico preuredi, dodajo se pasovi za levo zavijanje ter kolesarske steze in hodnike. Izvede se nova avtobusna postajališča. Normalni profil obsega:

------------------------------------------------
vozišče               2 x 3,50 m =        7,00 m
levi pas              1 x 3,00 m =        3,00 m
kolesarska steza      2 x 1,50 m =        3,00 m
hodnik za pešce       2 x 1,60 m =        3,20 m
------------------------------------------------
skupaj                                  16, 20 m
------------------------------------------------

Cesta C3 (Alešovčeva ulica) se razširi na obstoječi trasi in podaljša do predvidene povezovalne ceste med Litostrojsko cesto in Verovškovo ulico, opremi se s pasovi za levo zavijanje, s kolesarskimi stezami in hodniki.
Normalni profil obsega:

------------------------------------------------
vozišče               2 x 3,50 m =        7,00 m
levi pas              1 x 3,00 m =        3,00 m
kolesarska steza      2 x 1,50 m =        3,00 m
hodnik za pešce       2 x 1,60 m =        3,20 m
------------------------------------------------
skupaj                                  16, 20 m
------------------------------------------------

Cesta C4, notranja dovozna cesta, ima naslednje elemente:

------------------------------------------------
vozišče               2 x 3,50 m =        7,00 m
vzdolžno parkiranje   2 x 2,50 m =        5,00 m
hodnik za pešce       2 x 1,60 m =        3,20 m
------------------------------------------------
skupaj                                   15,20 m
------------------------------------------------

Cesta C5, notranja zbirna cesta ureditvenega območja, ima naslednje elemente:

------------------------------------------------
vozišče               2 x 3,00 m =        6,00 m
vzdolžno parkiranje   2 x 2,50 m =        5,00 m
hodnik za pešce       2 x 1,60 m =        3,20 m
------------------------------------------------
skupaj                                   14,20 m
------------------------------------------------

Cesta C6, notranja dovozna cesta, ima naslednje elemente:

------------------------------------------------
vozišče               2 x 3,50 m =        7,00 m
vzdolžno parkiranje   2 x 2,50 m =        5,00 m
hodnik za pešce       1 x 1,60 m =        1,60 m
------------------------------------------------
skupaj                                   13,60 m
------------------------------------------------

Cesta C7, notranja dovozna cesta, ima naslednje elemente:

------------------------------------------------
vozišče               2 x 3,00 m =        6,00 m
vzdolžno parkiranje   1 x 2,50 m =        2,50 m
hodnik za pešce       2 x 1,60 m =        3,20 m
------------------------------------------------
skupaj                                   11,70 m
------------------------------------------------

Cesti C8 in C9, notranji dovozni cesti, imata naslednje elemente:

------------------------------------------------
vozišče               2 x 3,00 m =        6,00 m
vzdolžno parkiranje   2 x 2,50 m =        5,00 m
hodnik za pešce       2 x 1,60 m =        3,20 m
------------------------------------------------
skupaj                                   14,20 m
------------------------------------------------

Cesta C10, notranja dovozna cesta severozahodni del, ima naslednje elemente:

---------------------------------------------------------
vozišče               2 x 3,50 m =                 7,00 m
hodnik za pešce       1 x 1,60 m + 1x min 2m =     3,60 m
---------------------------------------------------------
skupaj                                            10,60 m
---------------------------------------------------------

Cesta C10, notranja dovozna cesta severovzhodni del, ima naslednje elemente:

------------------------------------------------
vozišče               2 x 3,00 m =        6,00 m
hodnik za pešce       2 x 1,60 m =        3,20 m
------------------------------------------------
skupaj                                    9,20 m
------------------------------------------------

Cesta C11, dovozna cesta v podaljšku obstoječe do C3, ima naslednje elemente:

------------------------------------------------
vozišče               2 x 3,50 m =        7,00 m
hodnik za pešce       2 x 1,60 m =        3,20 m
------------------------------------------------
skupaj                                   10,20 m
------------------------------------------------

Križišča
Križišče C3 (Alešovčeve ulice) in C2 (Magistrove ulice) se preuredi. Na obeh cestah se dodajo pasovi za levo zavijanje, kolesarske steze in hodniki za pešce. Na Magistrovi ulici se uredijo avtobusna postajališča izven vozišča.
Križišče C3 (Alešovčeva ulica) in C4 bo štirikrako križišče, z levimi zavijalnimi pasovi na vseh krakih.
Uredi se štirikrako križišče ceste C3 (Alešovčeva ulica), z dovozom do LEK-a na vzhodu in dovozom do objektov malega gospodarstva na zahodu. Pasova za leve zavijalce se uredita v okviru ceste C3.
Za dovoz do funkcionalne enote F2 se uredita na C3 (Alešovčeva ulica) še dve T križišči s pasom za leve zavijalce na C3.
Križišče C3 (Alešovčeva ulica) in C11 bo trikrako T križišče s pasom za leve zavijalce na C3.
Na cesto C3 (Alešovčeva ulica) se za dovoz do funkcionalnih enot F15 in F 16 (v območju urejanja ŠP 2/1 Litostroj) uredita priključka. Pasova za leve zavijalce se uredita v okviru ceste C3.
Križišče C3 (Alešovčeve ulice) in povezovalne ceste (med Litostrojsko cesto in Verovškovo ulico) se izvede kot trikrako T križišče z levim zavijalnim pasom na C3 in povezovalni cesti.
Dovoljena je umestitev dodatnih priključkov do obstoječih in načrtovanih objektov ter parcel, ki se lahko izvedejo tudi preko poglobljenega robnika. Zagotoviti je treba preglednost priključkov.
Ureditev cestne infrastrukture, II. etapa
V II. etapi ureditve območja se predvidijo podvozi Litostrojske ceste in Alešovčeve (Magistrove) ulice pod železniško progo ob izgradnji II. tira železniške proge.
Cesta C1, ki poteka ob železniški progi, se na severni strani območja naveže v podvozu na Litostrojsko cesto.
 
Cesta C1 se dogradi v polnem profilu:

------------------------------------------------
vozišče               2 x 3,50 m =        7,00 m
kolesarska steza      2 x 1,50 m =        3,00 m
hodnik za pešce       2 x 1,60 m =        3,20 m
------------------------------------------------
skupaj                                   13,20 m
------------------------------------------------

Cesta C1 se v II. etapi ob izgradnji drugega tira železniške proge Ljubljana Jesenice naveže na Litostrojsko in Alešovčevo oziroma Magistrovo cesto v semaforiziranem križišču ali rondojskem križišču. Zaradi poglobitve kraka servisne ceste, postane cesta C8 na jugu slepa, uredi se obračališče.
Kolesarski in peš promet
Kolesarske steze se izvedejo z obojestranskim potekom ob cestah C1 (servisna cesta ob železnici), C2 (Magistrova ulica) in C3 (Alešovčeva ulica). Hodniki za pešce se izvedejo na vseh novih cestah. Hodniki za pešce in kolesarske steze ter drevoredna zasaditev ob vzhodni strani Alešovčeve ceste se lahko izvedejo kot ločena faza gradnje.
Mirujoči promet
Za obstoječe in nove objekte je treba, glede na namembnosti v objektih in predvidene površine, zagotoviti zadostno število parkirnih mest v skladu z naslednjimi normativi:

---------------------------------------------------
Namembnost                         Normativ
Poslovna, storitvena               1PM/30 m2 netto
Družbena                           1PM/50 m2 netto
Tehnološki park                    1PM/50 m2 netto
Proizvodna, skladiščna             1PM/120 m2 netto
Izobraževalna                      1PM/50 m2 netto
Gostinska                          1PM/40 m2 netto
Športno rekreacijska               1PM/40 m2 netto
---------------------------------------------------

Za novo pridobljene površine v prostorskih enotah P1, P2, P3 in P4 je predvidena gradnja parkirnih mest v kletnih etažah in na terenu ob obodnih cestah.
Za potrebe objektov v prostorskih enotah P1, P2, P3 in P4 je dovoljeno zagotavljanje parkirnih mest v okviru naštetih sosednjih prostorskih enot.
Za prostorsko enoto P1 je treba za novogradnjo zagotoviti 1.015 parkirnih mest.
Za prostorsko enoto P2 je treba za novogradnjo zagotoviti 236 parkirnih mest.
Za prostorsko enoto P3 je treba za novogradnjo zagotoviti 175 parkirnih mest.
Za prostorsko enoto P4 je treba za novogradnjo zagotoviti 559 parkirnih mest.
Za prostorsko enoto P5 je treba za novogradnjo zagotoviti 54 dodatnih parkirnih mest na terenu ali v kletnih etažah znotraj ureditvenega območja.
Za prostorsko enoto P6 je treba za novogradnjo zagotoviti 170 dodatnih parkirnih mest na terenu in v kletni etaži znotraj prostorskih enot P5 in P6 ali v sosednjih prostorskih enotah ob soglasju uporabnikov teh enot.
Za prostorsko enoto P7 je treba v primeru gradnje prizidka zagotoviti 6 dodatnih parkirnih mest.
Za prostorsko enoto P8 je treba v primeru gradnje prizidka zagotoviti 15 dodatnih parkirnih mest na terenu znotraj prostorske enote ali v sosednjih prostorskih enotah ob soglasju uporabnikov teh enot.
Za prostorsko enoto P9 je treba v primeru nadzidave objekta za dve etaži, gradnje povezovalnega objekta in ureditve športne dvorane, zagotoviti 42 dodatnih parkirnih mest na terenu in v kletni etaži znotraj prostorske enote ali v sosednjih prostorskih enotah ob soglasju uporabnikov teh enot.
Uvozi v garaže so predvideni za vsako prostorsko enoto posebej iz napajalnih cest C5, C8, C9 in C10. Pozicije uvozov so prikazane na grafičnih kartah 3.1 Zazidalna situacija z načrtom zelenih površin – etapa I. in 3.2 Zazidalna situacija z načrtom zelenih površin – etapa II.
V prostorski enoti P10 je dovoljena ureditev parkirnih mest na terenu.

Splošni pogoji
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture v ureditvenem območju so:
– vsi objekti znotraj ureditvenega območja morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturno omrežje, in sicer kanalizacijsko, vodovodno, vročevodno, elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje. Priključitev na plinovodno omrežje se zagotovi za objekte, katerih namembnost je priprava hrane oziroma kuhanje. Priključitev se izvede po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov;
– praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati v javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav;
– v primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost;
– trase komunalnih in energetskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov do ostalih naravnih ali grajenih struktur,
– gradnja komunalnih naprav in objektov mora potekati usklajeno,
– dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora;
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev komunalnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno etapo ureditve posameznega komunalnega voda po izdelanih idejnih rešitvah za to območje;
– obstoječe komunalne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov;
– v primeru, da bo izvajalec del pri izvajanju del opazil neznano komunalno, energetsko ali telekomunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti dela ter o tem obvestiti upravljavce posameznih infrastrukturnih vodov;
– obvezno je treba upoštevati obstoječe infrastrukturne interne vode v območju Litostroja ter jih ustrezno zaščititi oziroma prestaviti.
 
Kanalizacijsko omrežje
Na obravnavanem območju je zasnovan mešan sistem kanalizacije. Ločen sistem je zasnovan le za odvodnjavanje dela Alešovčeve ulice, kjer je na odseku med cesto C4 in načrtovano Litostrojsko cesto predvidena izgradnja meteorne kanalizacije.
Po JZ delu obravnavanega območja poteka zbiralnik z oznako Iskra, ki odvaja komunalno odpadno vodo in padavinsko odpadno vodo preko zbiralnikov z oznakama A2 in A4 do zbiralnika z oznako A0, ki odvaja odpadno vodo do CČN Zalog. Obravnavano območje ima urejen odvod komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z interno kanalizacijo v sklopu kompleksa Litostroj. Interna kanalizacija iz kompleksa Litostroj je speljana v kanal Φ 70 cm, ki poteka med železniško progo Ljubljana – Kranj in zbiralnikom z oznako Iskra. Na južnem robu obravnavanega območja se navezuje na zbiralnik z oznako Iskra. Dimenzije interne kanalizacije na območju kompleksa Litostroj so dimenzije od 15 cm do 90 cm.
Vse odpadne komunalne vode iz ureditvenega območja se prek sistema javne kanalizacije priključi na obstoječi zbiralnik dimenzije 140 cm z oznako Iskra.
Glavne priključne kanale za odpadno komunalno ter padavinsko odpadno vodo (odpadna voda iz cest) se izvede po cestah C3 (kanal dimenzije 50 cm), C5 (kanal dimenzije od 80 cm do 90 cm) in C7 (kanal dimenzije 60 cm), pri čemer se v kanala po cestah C5 in C7 spelje obstoječe interno kanalizacijsko omrežje območja Litostroja severno od obravnavanega območja. Interna kanala za odvajanje odpadne vode za del območja P7 ter območji P8 in P9 se ohranja. Javno kanalizacijsko omrežje se zgradi po cesti C4, C6, C8, C9, C10 ter po vseh notranjih komunikacijah v prostorskih enotah, ki se priključujejo na obstoječe kanalizacijsko omrežje in na novozgrajene kanale v območju. Po Aleševčevi ulici se od ceste C4 do obstoječega priključnega kanala dimenzije 110 cm ob severni obvoznici izvede kanal za odpadno padavinsko vodo s ceste dimenzije od 40 cm do 120 cm za odvajanje odpadne padavinske vode z Aleševčeve ulice ter v severnem delu tudi ostalih površin na severnem delu območja Litostroja.
Padavinsko vodo z utrjenih površin, ki so funkcionalne površine objektov v tem območju, je treba ponikati v podtalje ob predhodnem ustreznem čiščenju in upoštevanju vseh relevantnih zakonskih določil.
Padavinske vode s streh je treba ponikati v podtalje.
Obstoječe interno kanalizacijsko omrežje se med gradnjo po potrebi ustrezno prestavi ali nadomesti, po zaključeni gradnji novih kanalov pa se morajo obstoječi objekti priključiti na le-te.
Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati idejno zasnovo Izgradnja javnega vodovoda in kanalizacije na ureditvenem območju ŠP 2/1 Litostroj – južni del, št. 2974K, februar 2006, ki jo je za obravnavano območje izdelalo JP Vodovod-Kanalizacija in projektno nalogo za javno kanalizacijo v območju ŠP 2/1 Litostroj št. 3039K.
Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije morajo biti upoštevana vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki o oskrbi z vodo in kanalizacijo ter o odvajanju komunalnih odpadnih in padavinskih odpadnih voda. Upoštevati je treba Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 14/06). Upoštevati je treba veljavni pravilnik podjetja Vodovod-Kanalizacija o tehnični izvedbi in uporabi javnega kanalizacijskega sistema.
Priključevanje objektov je možno z direktnim priključkom samo za odtoke s pritličij in nadstropij. Odtok iz kleti je možen le preko črpališč, če ni možna izvedba gravitacijskega odvajanja.
Kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno iz atestiranih materialov. Pred zasipom novozgrajenih kanalov mora biti izvršen preizkus vodotesnosti. Kanalizacija mora biti zgrajena v skladu z geotehničinimi pogoji. Dimenzije kanalov se določi na podlagi podatkov o obremenitvah v posameznem objektu oziroma funkcionalni enoti.
Tehnološke odpadne vode, ki se lahko priključujejo na javni kanal, morajo ustrezati pogojem, podanim v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05) ter po Uredbah za posamezne dejavnosti.
Pri odvajanju padavinske vode iz cestišča je potrebno upoštevati Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode iz javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05).
Do novo predvidenih kanalov mora biti omogočen dostop za vozila za čiščenje kanalov z nosilnostjo 30 ton.
 
Vodovodno omrežje
Obravnavano območje se z vodo oskrbuje iz centralnega vodovodnega sistema mesta Ljubljana.
Za oskrbo predvidenih objektov na ureditvenem območju z vodo bo treba zgraditi javno vodovodno omrežje, ki se bo oskrbovalo iz centralnega vodovodnega sistema mesta Ljubljana.
Predvideno vodovodno omrežje se bo navezovalo:
– na prestavljeni vodovod dimenzije 150 mm po Magistrovi ulici,
– na obstoječi vodovod LŽ DN 400 mm po Litostrojski cesti.
Na Magistrovi ulici se obstoječi vodovod prestavi v južni del ceste ter izvede v dimenziji 150 mm do Verovškove ceste.
Za oskrbo predvidenih objektov s pitno, požarno in tehnološko vodo je treba zgraditi vodovodno omrežje po cestah znotraj obravnavanega območja. Vodovod se zgradi v dveh fazah:
– 1. faza: vodovod dimenzije 150 mm od obstoječega vodovoda dimenzije 400 mm po Litostrojski cesti po južnem delu območja P8 ter po cestah C6 in C 5 do obstoječega internega vodovoda med območjema P4 in P3, da je zagotovljena vodooskrba vzhodnega in severnega dela območja Litostroja,
– 2. faza: vodovod dimenzije 150 mm od zaključka vodovoda v 1. fazi po cestah C4 in C3 do novega vodovoda dimenzije 150 mm po Magistrovi ulici. Po cesti C10 se izvede vodovod dimenzije 100 mm od obstoječega vodovoda na Litostrojski cesti dimenzije 400 mm. Po cestah C1, C5, C7, C8 in C9 se zgradi vodovode dimenzije 100 mm, ki so povezani s prej navedenimi vodovodi.
Obstoječi objekti na obravnavanem območju imajo skupni priključek preko internega vodovodnega omrežja, ki se mora v času gradnje ohraniti, ker v nasprotnem primeru objekti ostanejo brez vode. Zato se mora interno vodovodno omrežje v času gradnje vodovoda ustrezno varovati. Če varovanje ni možno, se mora oskrba z vodo zagotoviti s provizoričnim vodovodom, dokler se ne zgradi predvidenega vodovoda. Po izgradnji novega vodovodnega omrežja se morajo obstoječi objekti priključiti na novi razvod, stari pa se ukine.
Glede na to, da je vodovod predviden v bližini predvidenega dodatnega železniškega tira proge Jesenice–Ljubljana, se mora upoštevati tudi varnostne odmike vodovoda od predvidenega železniškega tira.
Vodovod in pripadajoči objekti morajo biti izvedeni tudi v skladu z Internim dokumentom JP Vodovod – Kanalizacija d.o.o.: TIDD01 – projektiranje, tehnična izvedba in uporaba javnega vodovodnega sistema.
Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati idejno zasnovo vodovodnega omrežja v obravnavanem območju po idejni zasnovi št. 2297V, JP Vodovod-Kanalizacija, februar 2006, projektno nalogo za javni vodovod v območju ŠP 2/1 št. 2351V, JP Vodovod-Kanalizacija in projektno nalogo za izgradnjo vodovoda v območju urejanja ŠP 2/1 kare ob Litostrojski cesti, št. 2160V, JP Vodovod-Kanalizacija, oktober 2002 in projektno nalogo prestavitev primarnega vodovoda DN 400, obnova gradnja sekundarnih vodovodov ter delna prestavitev zbiralnika z oznako A4 na območju stadiona Ljubljana, št. 2176V, JP Vodovod – Kanalizacija, marec 2003.
Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju vodovodov morajo biti upoštevana vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi, predvsem podzakonski akt, ki ureja oskrbo s vodo.
Vodovodi morajo biti zgrajeni iz atestiranih materialov. Pred zasipom novo zgrajenih vodovodov mora biti izveden tlačni preizkus. Vodovodi morajo biti zgrajeni v skladu z geotehničnimi pogoji.
Upoštevati je treba Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06) in Odlok o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 17/06).
 
Plinovodno omrežje
Na obravnavanem območju je kot vir energije za ogrevanje in hlajenje (kot možnost) predviden sistem daljinskega ogrevanja – vročevodno omrežje. Uporaba zemeljskega plina je predvidena za potrebe kuhanja v okviru gostinskih dejavnosti.
Objekte na obravnavanem območju je možno za potrebe kuhanja priključiti na plinovodno omrežje.
Za priključevanje objektov bo potrebno dograditi glavno plinovodno omrežje in zgraditi priključne plinovode. Predvideno plinovodno omrežje se bo navezovalo na obstoječi plinovod PE 200 po Magistrovi ulici. Plinovodno omrežje bo zgrajeno po cestah C2, C3, C4 in del C5.
V I. fazi izgradnje omrežja bo za oskrbo objektov A1 in H4 potrebno zgraditi navezavo na obstoječe nizkotlačno plinovodno omrežje. Predvideno mesto navezave je vzhodno od ureditvenega območja v cestišču Magistrove ulice, kjer obstoječi plinovod DN 200 prečka omenjeno cestišče. Odcep se izvede v dimenziji DN 50.
V II. fazi izgradnje bo za oskrbo objektov v prostorski enoti P8 (predviden prizidek A8 in obstoječi poslovni objekt SINTAL, ki že ima izveden priključni plinovod PE 32) potrebno zgraditi navezavo na obstoječe nizkotlačno plinovodno omrežje, ki poteka zahodno od ureditvenega območja. Na obstoječi plinovod JE 219,1 se v križišču Korotanske ulice in Litostrojske ceste izvede navezavo dimenzije DN 50. Glavni plinovod prečka cestišče Litostrojske ceste in se nadaljuje kot priključni plinovod do objektov SINTAL.
V primeru povečanih potreb po plinu ali oskrbe večjega števila objektov se izdela novo korigirano rešitev z vidika trenutnih potreb in dimenzij omrežja.
Priključni plinovodi se izvedejo v terenu do zunanje stene objekta. Za vsak posamezen objekt se izvede priključni plinovod dimenzije DN 50, zaključen s krogelno pipo – glavno plinsko zaporno pipo v omarici, vzidani v fasadi objekta. Omarice se namestijo na fasado objekta. Glavna plinska zaporna pipa se mora nahajati pred vstopom plinovoda v objekt.
V primeru vodenja notranjih razvodov po garažah mora biti zagotovljena minimalna etažna višina 3,5 m oziroma mora biti z višinsko letvijo na vstopu v garažo onemogočen vstop vozil višjih od 3,5 m. Plinovodni razvodi v kleti morajo biti vodeni oziroma zaščiteni tako (voditi ob robu kleti ali ob nosilcih), da so onemogočeni naleti vozil v plinovodno napeljavo. Eventualno vodenje plinovodnega omrežja znotraj kletne ureditve je predmet interne instalacije plinovodnega omrežja.
Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati Idejno zasnovo vročevodnega in plinovodnega omrežja za območje urejanja ŠP 2/1 Litostroj – južni del in del območja urejanja ŠR 2/1, št. R – 37 – D/2006, R – 101 – P/2, Energetika Ljubljana, januar 2006.
Na skrajnem severnem delu Alešovčeve ulice severno od obstoječe POT-i je načrtovan nov visokotlačni plinovod za napajanje novega kogeneracijskega vira na lokaciji Toplarne Šiška. Traso tega plinovoda je treba upoštevati pri nadaljnji projektni obdelavi.
Po potrebi se lahko predvideno plinovodno omrežje tudi razširi. Obstoječe plinovodno omrežje se ohrani oziroma po potrebi prestavi ali zaščiti ter naveže na obstoječe oziroma novo plinovodno omrežje.
 
Vročevodno omrežje
Na obravnavanem območju je kot vir energije za ogrevanje in hlajenje (kot možnost) predviden sistem daljinskega ogrevanja – vročevodno omrežje.
Za priključevanje obstoječih in novopredvidenih objektov bo potrebno dograditi glavno vročevodno omrežje in zgraditi priključne vročevode. Izgradnjo vročevodnega omrežja se izvede v dveh neodvisnih fazah.
V I. fazi se glavno vročevodno omrežje predvidi za oskrbo objektov s toploto za ogrevanje in kot možnost še hlajenje preko absorpcijskih hladilnih agregatov za napajanje objektov v območjih P1, P2, P3, P4 in P5. Iz obstoječega glavnega vročevodnega omrežja dimenzije 250 mm po cesti C3 je potrebno izvesti odcep dimenzije 200 mm na mestu nepomičnih podpor.
Oskrba objektov v II. fazi bo možna v primeru želje po preureditvi načina priključitve obstoječih objektov v območjih na sistem daljinskega ogrevanja (prehod iz obstoječe skupne toplotne postaje na ločeno priključitev objektov) ali priključitve novo načrtovanih objektov oziroma objektov, ki trenutno uporabljajo zemeljski plin. Za izgradnjo novega vročevodnega omrežja sta predvideni dve varianti, ki se razlikujeta le v trasnem poteku vročevodnega omrežja. Na obstoječe vročevodno omrežje dimenzije 500 mm se v primeru variante A predvidi navezavo v podaljšku ceste C5 severovzhodno od objekta TOC UNITECH LTH, medtem ko je v primeru variante B predvidena navezava na območju parkirišč ob Litostrojski cesti severno od objekta Salus. V obeh primerih se izvede odcep v dimenziji 150 mm, na mestu nepomičnih podpor od obstoječega vročevoda dimenzije 500 mm.
Odločitev za izbiro variantne rešitve mora temeljiti na lokacijski potrebi po uvedbi novega vročevodnega omrežja. V primeru prvo izkazane časovne potrebe za priključitev objektov v prostorskih enotah P7, P8 in P9 se predvidi varianta B, v primeru priključitve objektov v prostroski enoti P6 se predvidi varianta A.
Odcepa dimenzije 200 mm (I. faza) in dimenzije 150 mm (II. faza) je potrebno izvesti v ustrezno hidroizolirani kineti dolžine cca. 2 m, ki se zaradi ustrezne izvedbe odcepa dogradi k obstoječi kineti. Odcepe se opremi z zapornimi elementi. Vsi predvideni vročevodi v terenu so iz predizoliranih cevi.
Oskrba s toplotno energijo iz sistema daljinskega ogrevanja zaradi izvedbe novih odcepov ne sme biti motena. Izvedbo odcepov je možno izvesti le v času izven ogrevalne sezone in v predhodno točno določenem terminu. Izvedbene aktivnosti in prevezavo je potrebno načrtovati pravočasno in koordinirano z ustreznimi odgovornimi službami Energetike Ljubljana, d.o.o.
V I. fazi izgradnje vročevodnega omrežja se priključni vročevodi izvedejo ločeno za posamezne prostorske enote. Objekti v teh prostorskih enotah se priključijo sočasno. Priključni vročevodi v II. fazi so predvideni delno po obstoječih trasah internega toplovodnega omrežja in delno po novih trasah.
Objekti se na obravnavanem območju za potrebe ogrevanja, pripravo sanitarne tople vode in hlajenje priključijo na sistem daljinskega ogrevanja – vročevodno omrežje.
Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati Idejno zasnovo vročevodnega in plinovodnega omrežja za območje urejanja ŠP 2/1 Litostroj – južni del in del območja urejanja ŠR 2/1, št. R – 37 – D/2006, R – 101 – P/2, Energetika Ljubljana, januar 2006.
 
Elektroenergetsko omrežje
Elektroenergetsko napajanje obstoječih programov Litostroja je zagotovljeno iz RTP Litostroj in RTP Šiška.
Elektroenergetsko napajanje novih programov v obravnavanem območju bo treba zagotoviti iz nove srednjenapetostne kabelske povezave med RTP Šiška in novo RTP Litostroj (predvidena v skrajnem severnem delu območja Litostroja).
Od nove RTP Litostroj bo treba po Aleševčevi ulici izdelati kabelsko kanalizacijo z visokonapetostnim omrežjem 10kV za napajanje novih transformatorskih postaj (TP) v obravnavanem območju. Nova kabelska kanalizacija se v skrajnem južnem delu obravnavanega območja poveže z obstoječim omrežjem po Goriški cesti, v severnem delu pa z obstoječo kabelsko kanalizacijo, ki poteka po cesti C10 in po podaljšku ceste C5 ter južno od novega tehnološkega parka v Litostroju do območja Leka in Verovškove ceste.
Kabelska kanalizacija za bodoče srednjenapetostno in nizkonapetostno omrežje je predvideno po delu cest C2, C8 in C9 ter po cestah C3, C4, C5, C6 in C7, nove transformatorske postaje pa so locirane v naslednjih prostorskih enotah: P1, P3, P4, P6 in P7. Moči TP so 1 MW za P1 in P6 ter 2x640 kW za P3, P4 in P7.
Srednjenapetostno omrežje bo potekalo v kabelski kanalizaciji od RTP Litostroj do vsake posamezne TP ter do RTP Šiška. Nizkonapetostno kabelsko omrežje bo potekalo od TP v območju po kabelski kanalizaciji do posameznih objektov.
Transformatorske postaje so montažne betonske izvedbe tipa IMP4, kot samostojni objekti z možnostjo posluževanja iz javnih površin. Za postavitev TP je treba zagotoviti prostor dimenzij 7×6m za postavitev postaje in hodnika okoli transformatorske postaje. Vse TP morajo biti ustrezno ozemljene.
Obstoječo RTP se v skladu z novo končno rešitvijo elektroenergetske oskrbe na območju Litostroja ali ohrani in prek nje napaja del obstoječega odjema ali pa demontira, pri čemer se na novo RTP preveže vse kabelske povezave. Vse obstoječe omrežje se preveže na novo oziroma ostalo obstoječe omrežje.
Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati idejno zasnovo Strokovne podlage za gradnjo javne infrastrukture na območju urejanja ŠP 2/1 Litostroj -južni del in delu območja urejanja ŠR 2/1 Stadion, št. ELR2-662/06, Elektro Ljubljana, februar 2006.
Merilno priključne omarice morajo biti postavljene na stalno dostopnem mestu. Vsa odjemna mesta morajo biti opremljena v skladu z zahtevami upravljavca distribucijskega elektroenergetskega omrežja.
Odjemalci z nemirnim odjemom si morajo zagotoviti lastni tokokrog iz transformatorske postaje oziroma ustrezno odpraviti povratne vplive na omrežje. Za primer rezervnega in zanesljivejšega napajanja zahtevnejših porabnikov si mora odjemalec zagotoviti rezervni vir napajanja oziroma sistem brez prekinitvenega napajanja.
Energetika Ljubljana načrtuje nov kogeneracijski vir na lokaciji Toplarne Šiška. Za potrebe vključitve novega kogeneracijskega vira na lokaciji Toplarne Šiška v elektroenergetsko omrežje se prek obravnavanega območja zagotovi prostor za traso 110 kV elektroenergetske kabelske povezave RTP Toplarna Šiška – RTP Litostroj. Trasa 110 kV kablovoda bo potekala južno od poslovnih objektov Lek in delno po Alešovčevi ulici ter bo od skrajno severovzhodne točke novega tehnološkega parka IMOS potekala v dveh variantah, in sicer po nadaljevanju ceste C5 po območju nekdanjega Litostroja oziroma po Alešovčevi ulici do lokacije RTP Litostroj. Traso obeh variant tega kablovoda je treba upoštevati pri nadaljnji projektni obdelavi.
 
Telekomunikacijsko omrežje
Telekomunikacijsko omrežje (TK) je priključeno na telefonsko centralo Šiška. Zaradi razširitve programa je treba povečati obstoječo kabelsko kanalizacijo po Litostrojski cesti, območje pa bo dolgoročno navezano na novo telefonsko centralo na območju objektov v ŠS 2/2-1 Korotansko naselje.
TK omrežje se priključi na obstoječe omrežje po Litostrojski cesti in na obstoječe omrežje po Magistrovi cesti. TK omrežje se izvede v kabelski kanalizaciji, ki poteka v vseh cestah v območju, razen po cesti C1.
Pri projektiranju je treba upoštevati idejno zasnovo TK omrežja, št. 06-035-011, Novera, marec 2006.
Obstoječe TK omrežje je treba glede na predvideno pozidavo ustrezno zaščititi ali prestaviti.
 
Javna razsvetljava in semaforizacija
Vse javne povozne, parkirne, pohodne in manipulativne površine je treba opremiti z javno razsvetljavo. Razsvetljava funkcionalnih površin ob objektih bo internega značaja in ne bo povezana s sistemom javne razsvetljave.
Omrežje javne razsvetljave bo izvedeno v vseh cestah v območju.
Za izvedbo javne razsvetljave se uporabijo tipski elementi, kar omogoča enostavno vzdrževanje. Tipske višine nosilcev drogov javne razsvetljave so med 4 m in 10 m. Razsvetljava mora ustrezati zahtevam, podanim v priporočilih SDR PR 5/2, ter smernicam glede varovanja okolja v smislu preprečevanja vsiljene svetlobe.
Omrežje javne razsvetljave se bo napajalo iz obstoječih in novih prižigališč in bo priključeno na obstoječe omrežje javne razsvetljave, energetsko pa se bo napajalo iz načrtovanih TP na obravnavanem območju. Javna razsvetljava bo izvedena s podzemno kabelsko kanalizacijo, vlečnimi in priključnimi jaški ter svetilkami.

Varstvo vode in podtalnice
Ureditveno območje leži v vodovarstvenem območju (VVO) IIB varstvenem pasu vodnih virov, Alešovčeva ulica pa delno tudi v območju VVO IIA. Pri gradnji objektov je treba upoštevati Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja in Pravilnik o gradnjah na vodovarstvenih območjih, ki se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja in o dokumentaciji, ki je potrebna za pridobitev vodnega soglasja.
Na obravnavanem območju se ne sme posegati v območje nihanja podzemne vode v vodonosniku. Prav tako se z gradnjo ne sme zmanjšati krovna plast, če je ta upoštevana pri določanju zmanjšanega obsega ali ukrepov ožjega vodovarstvenega območja. Objekti in zunanje površine morajo biti zasnovani tako, da ni možno nikakršno onesnaženje podtalnice.
Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki…).
Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda in da se ne onemogoči varstva pred škodljivim delovanjem voda, kar mora biti v projektni dokumentaciji ustrezno prikazano in dokazano.
V načrtu odstranitve objektov je treba posebej upoštevati pogoje varovanja podtalnice. Na podlagi zgoraj navedenih pogojev je treba izdelati projekt varovanja podtalnice pri izvajanju rušitvenih del, izvajanju izkopov in gradbenih del objektov in komunalne ureditve.
Vse odpadne in tehnološke odpadne vode je treba ustrezno očiščene odvajati v javno kanalizacijo. Za vse kanalizacijske sisteme in lovilce olj in maščob je potrebno zagotoviti neprepustno izvedbo z opravljenim preizkusom in atestom.
V primeru, da bi odpadne vode presegle MDK za izpust v kanalizacijo, mora investitor urediti interno tehnološko prečiščevanje pred priključitvijo odpadnih vod na javno kanalizacijsko omrežje.
Neposreden izliv požarnih vod v javni kanalizacijski sistem ali sistem ponikovalnic ni dovoljen.
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda iz postajališč mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih voda iz postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motorna vozila. Iz PGD mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj.
Povozne površine v okolici objektov morajo biti asfaltirane ali drugače utrjene in obrobljene z robniki.
Zagotoviti je potrebno vodotesno izvedbo tal in sten vseh kletnih etaž, tako da objekt v celoti predstavlja lovilno skledo.
Spodnje kletne etaže morajo biti izvedene brez talnih odtokov in povezave s kanalizacijskim sistemom. Čiščenje kletnih etaž je lahko strojno ali suho. Prečrpavanje iz kletnih etaž je nujno le v primeru zalitja oziroma gašenja.
Za shranjevanje morebitnih pomožnih sredstev v manjših količinah ter tehničnih tekočin je potrebno zagotoviti posebno kovinsko omaro za varno in urejeno skladiščenje.
Prostor za dizelski agregat mora biti izveden v obliki lovilne sklede. Količine skladiščenega goriva morajo biti minimalne. Talnih odtokov in neposredne povezave s kanalizacijo ne sme biti. V primeru izvedbe objekta z več kletnimi etažami (več kot ena kletna etaža), dizelski agregat ne sme biti lociran na nivoju zadnje kletne etaže.
V primeru izvedbe objekta z le eno kletno etažo je dizelski agregat lahko nameščen v tej kletni etaži, pod naslednjimi pogoji: prostor zanj mora biti izveden v obliki lovilne sklede, rezervoar za gorivo mora biti dvoplaščen ali nameščen v posebnem betonskem lovilnem bazenu, količine skladiščenega goriva morajo biti minimalne, tlak prostora z agregatom in lovilni bazen morata biti olje- in vodotesna, ne sme biti talnih odtokov in neposredne povezave s kanalizacijo.
V primeru postavitve hidravličnih dvigal, morajo biti stene in dno jaškov oljetesni ter izvedeni iz materialov, ki so odporna na ta olja.
V primeru ureditve transformatorske postaje in transformatorjev z oljem je treba opremiti postajo z lovilno jamo, ki mora biti primerno dimenzionirana, izvedena vodotesno, olje pa mora biti razgradljivo.
V proizvodnih procesih se priporoča uporabo tehnologije, ki omogoča izvajanje delovnih postopkov brez uporabe vode v tehnološke namene.
S sondažnimi podatki in ob izkopu gradbene jame je treba ugotoviti sestavo tal in odstraniti morebitno onesnaženo zemljišče ter ga varno deponirati.
V čas gradnje je nujno predvideti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijsko na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaževanje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in vodotok.
Po končni gradnji je treba zagotoviti, da se odstrani vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in odstrani vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je treba krajinsko ustrezno urediti.
 
Varstvo zraka
Novi objekti ne smejo prekomerno onesnaževati zraka.
Prezračevanje objektov se spelje nad strehe objektov. Prezračevanje podzemnih garaž se izvede z odvodnimi kanali ali prezračevalnimi odprtinami za odvod dima in toplote z izpustom nad teren.
 
Varstvo pred hrupom
Skladno z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju se ureditveno območje uvrsti v III. stopnjo varstva pred hrupom.
Za doseganje predpisanih nivojev hrupa v prostorih posameznih objektov je potrebna pasivna zaščita objektov, ki se jo dosega z ustreznimi stavbnim pohištvom in fasadnimi sestavi.
 
Odstranjevanje odpadkov
Investitorji so dolžni ravnati z odpadki, ki nastanejo v času gradnje in obratovanja objektov, v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki. Odpadki se zbirajo in odvažajo ločeno.
Zbirno in odjemno mesto za odpadke za nove objekte bo urejeno v vsaki prostorski enoti posebej. Urejeno bo na tlakovani površini, zaščiteno z nadstreškom in locirano tako, da bo omogočen neoviran dostop komunalnega vozila in odvoz odpadkov. Pozicija prostora za odpadke je idejna in se lahko spremeni v sklopu mikrourbane ureditve ter načrtuje znotraj samih objektov.

V ureditvenem območju veljajo pogoji in usmeritve varovanja kulturne dediščine za zasnovo POT-i. V cestnem odseku C3 je potrebno križanje POT-i rešiti v projektu PGD. Posegi in oblikovanje morajo zagotavljati ohranitev njene izvirnosti, preprečevati spremembe vsebine, oblike in lastnosti ter omogočati redno vzdrževanje.
V ureditvenem območju ni objektov naravne dediščine.

Splošne določbe
Predvideni objekti morajo biti načrtovani potresno varno glede na stopnjo ogroženosti potresnega območja.
Vsi objekti morajo biti projektirani v skladu z Uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč.
 
Intervencijske poti in površine
Cestno omrežje znotraj ureditvenega območja predstavlja sočasno tudi intervencijske poti.
Vse povozne površine morajo biti dimenzionirane na 10t osnega pritiska.
 
Varstvo pred požarom
Z zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– odmike med objeti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi gradnje novih objektov ne sme poslabšati.
Požarna zaščita obstoječih in predvidenih objektov se zagotovi z zunanjim hidrantnim omrežjem.
V fazi izdelave projektne dokumentacije je treba izdelati študijo požarne varnosti.

Ureditveno območje sestavljajo naslednje gradbene parcele:

P1         P=      9.210 m2
P2         P=      7.695 m2
P3         P=      5.803 m2
P4         P=      13.243 m2
P5         P=      14.658 m2
P6         P=      2.3834 m2
P7         P=      5.110 m2
P8         P=      9.968 m2
P9         P=      5.231 m2
P10        P=      3.130 m2

Mejne točke gradbenih parcel so opredeljene po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu in so priloga tega odloka.
Parcelacija zemljišča je določena na grafičnih kartah 2.2 Načrt obodne parcelacije gradbenih parcel in zakoličbe objektov in osi cest na geodetskem načrtu in 2.3 Načrt obodne parcelacije gradbenih parcel in zakoličbe objektov in osi cest na katastrskem načrtu.

Kot površine, namenjene javnemu dobru, so določena zemljišča, ki jih omejujejo regulacijske linije, prikazane na grafični karti 1.2 Načrt členitve površin s prikazom površin, namenjenih javnemu dobru.

Posegi znotraj ureditvenega območja se lahko izvajajo etapno po posameznih prostorskih enotah.
Za vse etape gradnje je treba zagotoviti pripadajočo komunalno in energetsko infrastrukturo ter zunanjo ureditev s parkirišči.
Sočasno z gradnjo v območju urejanja v prostorskih enotah P1, P2, P3 in P4 je treba zgraditi prvo etapo ceste C1, Alešovčevo ulico (C3) od Magistrove (C2) do povezovalne ceste med Litostrojsko in Verovškovo cesto, cesto C4 in rekonstruirati križišče Magistrove (C2) in Alešovčeve ulice (C3). Do izgradnje povezovalne ceste je mogoče priključiti cesto C3 (Alešovčevo ulico) na obstoječo Litostrojsko cesto. Cesta C11 je priključna cesta za funkcionalne enote F1, F2 in F15 v območju urejanja ŠP 2/1 Litostroj.
Alešovčeva ulica se v prvi etapi lahko zgradi brez hodnika za pešce, kolesarske steze in drevoreda na vzhodni strani ceste.
Alešovčeva ulica mora biti do začetka posegov v prostorskih enotah P1, P2, P3, P4, P5 in P6 usposobljena do te mere, da se preko nje v celoti izvaja gradnja.
Končno etapo ceste C1 in rekonstrukcijo križišča Alešovčeve (C3) z Magistrovo (C2) ulico se izvede sočasno z izgradnjo II. tira železnice Ljubljana–Jesenice.
Ob izgradnji II. tira železnice Ljubljana–Jesenice je obvezno zgraditi podhod pod železniškimi tiri v prostorski enoti P4.
V primeru predčasne gradnje izvenivojskih cest po d železniško progo Ljubljana–Jesenice se lahko etapnost gradnje ustrezno dopolni.

V času gradnje je treba zagotoviti geotehnični nadzor in redni nadzor stanja obstoječih objektov zaradi gradbenih posegov v njihovi bližini.
Investitorji morajo sodelovati pri izvedbi tiste javne infrastrukture, ki je potrebna za realizacijo objektov v ureditvenem območju v skladu s programom opremljanja zemljišča.
Investitorji morajo v času gradnje omogočiti nemoteno delovanje sosednjih objektov.
Investitorji so sočasno z izgradnjo objektov dolžni zagotoviti gradnjo novih oziroma prestavitev vseh infrastrukturnih vodov, objektov in naprav, ki jih je potrebno zamenjati oziroma prestaviti in so potrebni za nemoteno delovanje obstoječih objektov v času med in po gradnji.

V prostorski enoti P1 so za objekta B1 in C1 obvezne gradbene linije in sicer: za objekt B1 neposredno ob obodni cesti C3 in za objekt C1 neposredno ob obodnih cestah C4 in C8.
V prostorski enoti P2 so za objekta D2 in E2 obvezne gradbene linije in sicer: za objekt D2 neposredno ob obodnih cestah C1 in C8 ter za objekt E2 neposredno ob obodnih cestah C4 in C9.
V prostorski enoti P3 so za objekta F3 in G3 obvezne gradbene linije in sicer: za objekt F3 neposredno ob obodnih cestah C1 in C9 in za objekt G3 neposredno ob obodnih cestah C4 in C5.
Toleranca velikosti objektov v prostorskih enotah P1, P2 in P3 je +2/ -8m.
V prostorski enoti P4 se lahko vodoravni gabariti objekta spremenijo, če to zahteva posebna funkcionalna zasnova, vendar tako, da se ne poveča predvidena maksimalna izraba, da se ne preseže gradbena linija in da se obvezno upošteva gradbena linija objektov ob cestah C5 in C1.
Toleranca velikosti objektov v prostorskih enotah P5, P6, P7, P8 in P9 je ±1 m.
Število parkirnih mest se ob upoštevanju normativov prilagodi doseženim površinam in namembnostim po objektih.
Dovoljena je sprememba gabaritov kletnih etaž pod pogojem, da so vsaj 2 m odmaknjene od regulacijskih linij, kjer je predvidena zasaditev drevja v raščenem terenu, da ne posegajo v trase komunalnih vodov in da ne onemogočajo predvidene ureditve zelenih površin. Kleti v P1, P2 in P3 so lahko med seboj povezane v enotno parkirno površino.
Dovoljene so spremembe pozicij uvozov v garaže iz notranjih napajalnih cest C5, C8 in C9 v prostorskih enotah P1, P2, P3 in P4.
Višinska regulacija terena se lahko prilagaja projektnim rešitvam prometne in komunalne infrastrukture.
Izven gabarita stavb lahko segajo nadstreški nad vhodi in oblikovni poudarki posamezne fasade, ki ne presegajo 10% njene površine.

Investitor objektov v območju urejanja ŠP2/1 Litostroj – južni del, v prostorskih enotah v P1, P2, P3 in P4, mora sočasno z gradnjo zagotoviti izvedbo prometnih ureditev na cestnih odsekih C8 in C9. Na cestnih odsekih C3, C5, C6 in C1-etapa I. se izvedba zagotavlja skladno s programom opremljanja.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila:
– Odloka o zazidalnem načrtu za območje urejanja ŠP 2/1 Litostroj – del (Uradni list RS, št. 61/99), in sicer za:
– dele funkcionalnih enot F1, F2, F5, F7, F8, F10, F12, F13, F15, in Cf3 v območju stičnih notranjih povezovalnih cest ter v območju načrtovane Alešovčeve ulice,
– funkcionalne enote Cf3, F15 in F16 v delu, ki sega v območje POT-i;
– Odloka o lokacijskem načrtu za gradnjo II. tira železniške proge Ljubljana–Vižmarje ter ureditev tirnih naprav postaj Šiška in Vižmarje – I. etapa modernizacije železniške proge Ljubljana–Vižmarje (Uradni list RS, št. 16/91) v delu predvidenega cestnega odseka podaljška Magistrove ulice v ureditvenem območju tega zazidalnega načrta;
– Odloka o ureditvenem načrtu za območje urejanja ŠR 2/1 Stadion (Uradni list RS, št. 83/04) v delu, ki ga obravnava predmetni zazidalni načrt in sicer v:
– v severozahodnem delu območja urejanja ŠR 2/1 Stadion, med Magistrovo cesto železniško progo Ljubljana Jesenice in uvozno cesto, ki je v zazidalnem načrtu označeno s prostorsko enoto P10 v delu predvidenega cestnega odseka C2 – podaljška Magistrove ulice, in
– Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š2 – Litostroj (Uradni list SRS, št. 17/88 in Uradni list RS, št. 58/92), ki se nanaša na ureditveno območje.
Potek meje je prikazan na grafičnih kartah 2.1 Načrt ureditvenega območja na geodetskem načrtu, 2.2 Načrt obodne parcelacije gradbenih parcel in zakoličbe objektov in osi cest na geodetskem načrtu, 2.3 Načrt obodne parcelacije gradbenih parcel in zakoličbe objektov in osi cest na katastrskem načrtu.

Po prenehanju veljavnosti zazidalnega načrta so v ureditvenem območju dovoljene rekonstrukcije in nadomestne gradnje znotraj gabaritov objektov, združevanja in razdruževanja prostorov in spremembe namembnosti v okviru sedanje rabe. Dovoljena so tudi vzdrževalna dela.

Zazidalni načrt je stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelek za urbanizem,
– Upravni enoti Ljubljana, izpostava Šiška,
– Četrtni skupnosti Šiška.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.