Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za promet

Obstoječa regionalna cesta R2-428/1249 Radmirje–Luče poteka skozi naselje Luče v zelo neugodnih horizontalnih in vertikalnih elementih. Ozko grlo predstavlja odsek skozi naselje, kjer zaradi obstoječe pozidave na nekaterih mestih ni mogoč nemoten dvosmerni promet, s prometnovarnostnega vidika pa je obstoječa cesta povsem neustrezna.
Stopnja urejenosti struge Savinje na območju Luč ne zagotavlja potrebne poplavne varnosti urbanih površin na območju Luč. Regulirana Savinja z visokovodnim nasipom zagotavlja varnost pred približno 20-letnimi vodami (Q(20)) z minimalno varnostno višino. Pri pretokih s petdesetletno povratno dobo (Q(50)) je preplavljen spodnji, nižje ležeči del Luč, kar se je zgodilo med visoko vodo leta 2000. Na podlagi že izdelanih analiz in predvideno gradnjo obvoznice so dana osnovna izhodišča za zagotovitev zahtevane poplavne varnosti in urejenosti struge Savinje na območju Luč. Hkrati je treba opredeliti poplavno varnost struge Lučnice, ki je bila regulirana po katastrofalnih poplavah novembra 1990.
Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj, je prejel dve pobudi za prostorski ureditvi državnega pomena, ki sta prostorsko povezani, zato se za obe prostorski ureditvi skupaj izdela en celovit državni lokacijski načrt. Pobuda ministra za promet je bila dana za ureditev regionalne ceste R2-428/1249 Radmirje–Luče, pobuda ministra za okolje in prostor pa za zagotavljanje poplavne varnosti naselja Luče.
Pobudi sta utemeljeni v:
– Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04);
– Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03 in 68/05).

Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta za ureditev regionalne ceste R2-428/1249 Radmirje–Luče in zagotavljanje poplavne varnosti naselja Luče (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt), so vse prostorske ureditve, povezane z ureditvijo regionalne ceste R2-428/1249 Radmirje–Luče in zagotavljanjem poplavne varnosti naselja Luče.
Pobuda ministra za promet je dokumentirana s pregledno situacijo v merilu 1: 5000. Idejno študijo variant rekonstrukcije regionalne ceste R2-428/1249 Radmirje–Luče je izdelalo podjetje IBT Nizke gradnje Trbovlje, d. o. o. (št. 7123/302, september 1999).
Pobuda ministra za okolje in prostor je dokumentirana s Strokovnimi podlagami ureditve Savinje na območju Luč za zagotavljanje poplavne varnosti in umestitve načrtovane obvoznice, ki jih je izdelal Inštitut za vode RS, Ljubljana, (št. C-373, julij 2005).
Prometne ureditve v variantnih rešitvah poteka trase ceste so:
– Varianta 1 poteka najprej po obstoječi regionalni cesti R2-428/1249 in prečka Savinjo z novim mostom približno 50 m dolvodno od obstoječega. V nadaljevanju poteka po visokovodnem nasipu in tik ob desnem bregu reke prečka dvakrat mlinščico Strugo ter se nad jezom v Savinji priključi na obstoječo regionalno cesto R2-428/1250 proti Logarski dolini;
– Varianta 2 predvideva rekonstrukcijo regionalne ceste skozi Luče z gradnjo novega mostu na lokaciji obstoječega. Ta trasa je obdelana v dveh podvariantah, ki se razlikujeta le v širini prečnega profila skozi strnjeno naselje. Prva podvarianta upošteva racionalizacijo normalnega prečnega profila, druga pa predvideva nezmanjšan prečni profil, zaradi česar bi bila potrebna rušitev dveh stanovanjskih objektov;
– Varianta 3 – začetek te rešitve je enak poteku variante 1. Razlika je v lokaciji prehoda čez Savinjo z mostom približno 70 m gorvodno nad obstoječim, greben Breznico pa prečka s kratkim, vendar globokim usekom. V nadaljevanju trasa poteka po desnoobrežnem visokovodnem nasipu po trasi, enaki 1. in 2. varianti;
– Varianta 4 je obvoznica v pravem pomenu, saj v celoti poteka mimo naselja Luče. Trasa v začetku zavije z obstoječe regionalne ceste v greben Breznica in ga prebije s predorom, dolgim približno 100 m. Po predoru prečka z mostom Savinjo in nadaljuje po desnem bregu Savinje (podobno kot 1. in 3. varianta) vse do zgornjega jezu na Savinji, kjer se priključi na regionalno cesto za Logarsko dolino;
– Varianta 5 poteka najprej po obstoječi regionalni cesti R2-428/1249 in prečka Savinjo z novim mostom, ki je lociran neposredno ob obstoječem.
Vse variante, razen druge (ki poteka skozi Luče), imajo predvidena dva priključka za naselje, in sicer vzhodnega v bližini obstoječega mostu čez Savinjo in zahodnega, ki je lociran tik pred priključkom obvoznice na obstoječo regionalno cesto R2-428/1250 za Logarsko dolino (ob zgornjem jezu v Savinji).
Vodne ureditve struge Savinje za zagotavljanje potrebne poplavne varnosti urbanih površin naselja Luče so:
– Ureditev A: Ureditev Savinje pod sotočjem z Lučnico – predvidena je izravnava trase Savinje na območju prodišča pod čistilno napravo, utrditev brežin in izvedba ustreznih vodnih zgradb;
– Ureditev B: Ureditev sotočja Lučnice in Savinje – predvidena je ureditev ostre leve krivine Savinje pred sotočjem, zožitev struge Lučnice in izvedba delilne zgradbe med Savinjo in Lučnico;
– Ureditev C: Znižanje praga pod obstoječim mostom v Lučah – obstoječi leseni jez višine približno 1 m bi znižali toliko, da bi bilo še omogočeno prečkanje kanalizacije z desnega na levi breg Savinje;
– Ureditev D: Zamenjava mostu čez Savinjo – obstoječi most s svojo konstrukcijo povzroča ob visokih vodah zajezitev. Izvedba novega mostu ustrezne konstrukcije;
– Ureditev E: Sanacija nasipa na desnem bregu Savinje – obstoječi nasip od mostu do izliva Mlinščice. Obstoječe brežine struge bo treba nadvišati in razširiti ter zagotoviti tesnjenje;
– Ureditev F: Sanacija iztočnega dela Mlinščice – treba bo preveriti izvedeno stanje in glede na doseženo varnost določiti dodatne ukrepe.
Predlagane ureditve obsegajo hidrotehnične ukrepe, ki zagotavljajo zahtevano varnost naselja pred stoletnimi visokimi vodami (Q(100)) le z izvedbo vseh ukrepov, hkrati pa ne izključujejo nobene variante ureditve regionalne ceste.
Variante vseh načrtovanih ureditev potekajo po območju občine Luče.
Dne 15. novembra 2005 je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj, v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklicalo prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve.
Na podlagi priporočil in usmeritev se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta prouči opredelitev uvozov in izvozov v naselje Luče.

Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Dunajska 21, Ljubljana, (v nadaljnjem besedilu: MOP DP), ki zagotovi sredstva za izdelavo recenzije študije variant, revizije okoljskega poročila, recenzije državnega lokacijskega načrta in recenzij drugih morebiti potrebnih dokumentov.
Naročnika strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta sta Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška 19, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: DRSC), in Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za vode (v nadaljnjem besedilu: MOP DO), ki zagotovita vsa sredstva za izdelavo strokovnih podlag iz VI.1 točke in VI.2 točke tega programa priprave, študije variant, okoljskega poročila, geodetskega načrta, poročila o vplivih nameravanega posega v okolje (v nadaljnjem besedilu: poročilo o vplivih na okolje), revizije poročila o vplivih na okolje in vseh faz državnega lokacijskega načrta.
Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Republika Slovenija, ki jo kot izvajalca naročila zastopata DRSC za opravljanje nalog v zvezi z gradnjo in obnavljanjem glavnih in regionalnih cest ter MOP DO za opravljanje nalog v zvezi z izvedbo vodnogospodarskih ureditev. Vse stroške za izdelavo strokovnih podlag iz VI.1 točke in VI.2. točke si DRSC in MOP DO delita v razmerju, ki se opredeli v sporazumu med naročnikoma.
Izdelovalec študije variant in izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrtovalec), ki ga DRSC in MOP DO izbereta po predpisih o oddaji javnega naročila, mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora. MOP DP pred začetkom postopka javnega naročila za izbiro izdelovalca študije variant in državnega lokacijskega načrta potrdi projektni nalogi za izdelavo omenjenih dokumentov.

Nosilci urejanja prostora so državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki v konkretnem postopku priprave državnega lokacijskega načrta v skladu z Zakonom o urejanju prostora odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja prostora.
Med nosilce urejanja prostora se lahko uvrstijo tudi drugi državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, za katere se v postopku priprave konkretnega državnega lokacijskega načrta izkaže, da rešitve posegajo v njihovo delovno področje.
IV.1 Nosilci urejanja prostora, ki v postopku priprave konkretnega državnega lokacijskega načrta sodelujejo z dajanjem smernic za načrtovanje, strokovnih podlag urejanja prostora in mnenj k predlogu državnega lokacijskega načrta, so:
1. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
2. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve,
3. Ministrstvo za obrambo, Uprava za zaščito in reševanje,
4. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo,
5. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,
6. Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino,
7. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Urad za okolje,
8. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za upravljanje z vodami,
9. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za meteorologijo,
10. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,
11. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Ljubljana,
12. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana,
13. Zavod za ribištvo Slovenije, Ljubljana,
14. Zavod za gozdove Slovenije, Ljubljana,
15. ELES, d. o. o., Ljubljana,
16. Geoplin plinovodi, d. o. o. Ljubljana,
17. Elektro Celje, d. d., Celje,
18. Energetika Celje, javno podjetje, d. o. o., Celje,
19. Vodovod – Kanalizacija, javno podjetje, d. o. o, Celje,
20. Javne naprave Celje, javno podjetje, d. o. o., Celje,
21. Občina Luče in njene gospodarske javne službe.
Ministrstvu, pristojnemu za kulturo, MOP DP pošlje vloge za pridobitev smernic za načrtovanje, strokovnih podlag urejanja prostora in mnenj k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta v vednost z vsemi prilogami.
IV.2 Organizacija oziroma nosilec javnih pooblastil, ki mora v postopku priprave konkretnega državnega lokacijskega načrta sodelovati le s posredovanjem podatkov o lastnem omrežju, je Telekom Slovenije, d. d., Cigaletova ulica 15, Ljubljana.
IV.3 Nosilci urejanja prostora, ki v postopku izdelave študije variant dajo stališče k predlogu najustreznejše variantne rešitve, so:
1. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,
2. Ministrstvo za promet, Direktorat za ceste,
3. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,
4. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.
MOP DP se v konkretnem postopku priprave državnega lokacijskega načrta odloči, kateri od nosilcev urejanja prostora mora dati stališče k predlogu najustreznejše variantne rešitve z vidika razvoja posameznega resorja.
IV.4 Nosilec urejanja prostora, ki v postopku izdelave študije variant in celovite presoje vplivov na okolje da stališče k predlogu najustreznejše variantne rešitve in mnenje o ustreznosti okoljskega poročila, je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za celovito presojo vplivov na okolje, ter:
1. Ministrstvo za zdravje,
2. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave,
3. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje – Sektor za vode,
4. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
5. Ministrstvo za kulturo.
Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za celovito presojo vplivov na okolje se v konkretnem postopku celovite presoje vplivov na okolje odloči, kateri od nosilcev urejanja prostora mora dati stališče k predlogu najustreznejše variantne rešitve in mnenje o ustreznosti okoljskega poročila.
IV.5 Nosilec urejanja prostora, ki v postopku izdelave predloga državnega lokacijskega načrta in presoje vplivov na okolje da mnenje o sprejemljivosti nameravanega posega, je Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – področje varstva okolja, na podlagi naslednjih mnenj:
1. Ministrstva za zdravje,
2. Ministrstva za obrambo, Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje,
3. Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave,
4. Ministrstva za okolje in prostor, Agencije Republike Slovenije za okolje – Urada za upravljanje z vodami,
5. Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
6. Ministrstva za kulturo.
Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – področje varstva okolja se v konkretnem postopku presoje vplivov na okolje odloči, kateri od nosilcev urejanja prostora mora dati mnenje o sprejemljivosti nameravanega posega.

Načrtovalec lahko ob upoštevanju programskih izhodišč, določenih v II. točki tega programa priprave, na podlagi priporočil s prve prostorske konference, analize prostora, pridobljenih smernic in njihove analize, na podlagi analiz stanja, teženj in razvojnih možnosti v prostoru ter študije ranljivosti predlaga nove variante ali optimizacije že predlaganih.
MOP DP, ministrstvo, pristojno za promet, DRSC, ministrstvo pristojno za okolje in prostor, ter MOP DO potrdijo predlagani obseg variant, za katere izdelovalec strokovnih podlag v primerni natančnosti izdela variantne rešitve kot celovite urbanistične, krajinske in arhitekturne oziroma gradbeno-tehnične strokovne rešitve.
Načrtovalec izdela študijo variant, v kateri na podlagi strokovnih podlag presodi in primerja variantne rešitve z vidika prostorskega razvoja (racionalna raba prostora), s funkcionalnega, varstvenega in ekonomskega vidika ter z vidika sprejemljivosti načrtovanih ureditev v lokalnem okolju.
V sklepnih ugotovitvah študije variant načrtovalec predlaga in utemelji vodne ureditve struge za zagotovitev potrebne poplavne varnosti urbanih površin naselja ter najustreznejšo variantno rešitev poteka trase ceste in da usmeritve za optimizacijo predlaganih rešitev v sklopu izdelave strokovnih podlag ter predloga državnega lokacijskega načrta.

Pri izdelavi strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je treba upoštevati vse predhodno izdelane strokovne podlage in vsa druga gradiva, relevantna za izdelavo naloge.
VI.1 V postopku izdelave študije variant se izdelajo naslednje strokovne podlage:
– analiza stanja in teženj v prostoru: analiza fizičnih lastnosti in pravnega stanja prostora, problemov, ki izhajajo iz dosedanjega prostorskega razvoja;
– analiza razvojnih možnosti v prostoru: ugotovitev novih razvojnih potreb, teženj in različnih pobud na obravnavanem območju, analiza možnosti glede načrtovanja prostorske ureditve;
– študija ranljivosti prostora: analiza pričakovanih vplivov prostorske ureditve na posamezne sestavine prostora, vrednotenje in priprava predlogov strokovnih rešitev;
– elaborati, v katerih se variante vrednotijo in primerjajo: razvojno-urbanistični, gradbeno-tehnični, okoljsko poročilo in prometno-ekonomski elaborat;
– morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora.
VI.2 V postopku izdelave predloga državnega lokacijskega načrta se izdelajo naslednje strokovne podlage:
– geodetski načrt, izdelan v skladu s Pravilnikom o geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/04);
– idejna zasnova načrtovane prostorske ureditve, izdelana na način, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve ter ureditve z ustreznim poročilom in utemeljitvijo;
– idejna zasnova posameznih elementov prostorske ureditve, izdelana kot posamezni načrti, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve, z ustreznimi poročili in utemeljitvami;
– idejna zasnova nove prometne ureditve, tudi v odnosu do obstoječe (ukinitve, preureditve obstoječih cest, poti ipd.);
– idejna zasnova novih energetskih, vodovodnih, komunalnih in drugih infrastrukturnih priključkov in ureditev;
– idejna zasnova zaščite, prestavitve in ukinitve obstoječih energetskih, vodovodnih in drugih komunalnih priključkov in ureditev;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za preprečitev negativnih vplivov na okolje, kulturno dediščino in trajnostno rabo naravnih dobrin, za omilitev vplivov na rastlinske in živalske vrste ter njihove habitate, vključno z idejno zasnovo ureditve morebitnih izravnalnih ukrepov;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– prikaz vplivnega območja pričakovanih posameznih vrst vplivov načrtovanih objektov na okolico;
– morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora, po potrebi tudi strokovne podlage v zvezi z ukrepi med gradnjo;
– predlog državnega lokacijskega načrta mora vsebovati tudi podatke o lastnikih in imetnikih drugih stvarnih pravic na nepremičninah.

VII.1. Postopek priprave državnega lokacijskega načrta se vodi v skladu z Zakonom o urejanju prostora. Študija variant, strokovne podlage iz VI.1 točke in VI.2 točke tega programa priprave in državni lokacijski načrt se v vseh fazah izdelajo v skladu z Zakonom o urejanju prostora, Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) in Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04).
VII.2. V skladu z določbami Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD) je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, z odločbo št. 35409 z dne 2. 2. 2006 ugotovilo, da državni lokacijski načrt lahko pomembno vpliva na okolje, ker vsebuje posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje v skladu z zakonom, ki ureja področje varstva okolja oziroma v skladu z zakonom, ki ureja področje ohranjanja narave in lahko pomembno vpliva na zavarovana območja, posebna varstvena območja ali potencialna posebna ohranitvena območja (v nadaljnjem besedilu: varovana območja).
V fazi izdelave študije variant se opravi celovita presoja vplivov izvedbe predloga najustreznejše variantne rešitve na okolje v skladu z določbami zakona, ki ureja področje varstva okolja, oziroma presojo sprejemljivosti njegovih vplivov na varovana območja v skladu z določbami zakona, ki ureja področje ohranjanja narave. Zagotovita se okoljsko poročilo in revizija okoljskega poročila, ki morata biti izdelana v skladu s predpisi, ki določajo podrobnejšo vsebino in revizijo okoljskega poročila ter predpisi, ki določajo vsebino in podrobnejšo metodologijo presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe planov v naravo na varovana območja.
V fazi izdelave predloga državnega lokacijskega načrta se izvede presoja vplivov na okolje v skladu z določbami zakona, ki ureja področje varstva okolja, oziroma presojo sprejemljivosti njegovih vplivov na varovana območja v skladu z določbami zakona, ki ureja področje ohranjanja narave. Zagotovita se poročilo o vplivih na okolje in revizija poročila o vplivih na okolje, ki morata biti izdelana v skladu s predpisi, ki določajo podrobnejšo vsebino in način priprave poročila o vplivih na okolje ter revizijo poročila o vplivih na okolje in predpisi, ki določajo vsebino in podrobnejšo metodologijo presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe posegov v naravo na varovana območja.
VII.3. Faze študije variant in celovite presoje vplivov na okolje
1. Pridobitev smernic za načrtovanje
– DRSC in MOP DO zagotovita gradivo za pridobitev smernic (situacijski prikaz prostorske ureditve s tehničnim poročilom);
– MOP DP pridobi smernice za načrtovanje in strokovne podlage urejanja prostora od nosilcev urejanja prostora iz IV. točke tega programa priprave, ki dajejo smernice in mnenja;
– nosilci urejanja prostora dajo smernice v 30 dneh po prejemu vloge; nosilci urejanja prostora v tem roku predložijo tudi strokovne podlage urejanja prostora, s katerimi razpolagajo in se nanašajo na območje oziroma so predmet načrtovanja; v skladu z zakonom, ki ureja področje ohranjanja narave, se v primeru, da strokovna priprava naravovarstvenih smernic v 30 dneh ni možna, rok lahko podaljša, vendar na največ 60 dni, o čemer pristojni zavod obvesti pripravljavca;
– načrtovalec pregleda smernice in jih analizira.
2. Izdelava študije variant
– DRSC in MOP DO zagotovita izdelavo strokovnih podlag iz VI.1 točke tega programa priprave;
– načrtovalec izdela študijo variant s predlogom najustreznejše variantne rešitve;
– MOP DP zagotovi recenzijo študije variant in revizijo okoljskega poročila;
– potem ko MOP DP predloži recenzije študije variant in revizije okoljskega poročila, načrtovalec dopolni študijo variant, predlog najustreznejše variantne rešitve in okoljsko poročilo;
– k izdelani in po potrebi dopolnjeni študiji variant ter predlogu najustreznejše variantne rešitve pridobi MOP DP stališča ministrstva, pristojnega za okolje, in ministrstva, pristojnega za promet,
– MOP DP k predlogu najustreznejše variantne rešitve pridobi stališče nosilcev urejanja prostora iz IV.3 točke tega programa priprave; hkrati MOP DP predloži ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, poleg predloga najustreznejše variantne rešitve tudi okoljsko poročilo in njegovo revizijo, da ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, v 30 dneh oblikuje mnenje o ustreznosti okoljskega poročila, v največ 36 dneh pa mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe predloga najustreznejše variantne rešitve.
3. Javna seznanitev in prostorska konferenca
– minister, pristojen za prostor, po pridobljenem mnenju o ustreznosti okoljskega poročila s sklepom odredi javno seznanitev s predlogom najustreznejše variantne rešitve, okoljskim poročilom in njegovo revizijo na sedežu pripravljavca ter v občini Luče;
– MOP DP med javno seznanitvijo organizira javno obravnavo, ki mora biti v kraju načrtovane prostorske ureditve, in drugo prostorsko konferenco na sedežu MOP DP z namenom, da se k predlagani najustreznejši variantni rešitvi pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi oziroma mnenja lokalnih skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti;
– javna seznanitev traja najmanj 30 dni.
4. Potrditev najustreznejše variantne rešitve
– DRSC in MOP DO zagotovita dopolnitev študije variant in predloga najustreznejše variantne rešitve tako, da pri tem (smiselno) upoštevata stališča nosilcev urejanja prostora iz IV.3 točke tega programa priprave, priporočila druge prostorske konference in kar najbolj mnenja in pripombe javnosti ter nosilcev urejanja prostora iz IV.4 točke tega programa priprave, pri čemer morata DRSC in MOP DO obrazložiti način upoštevanja in razloge za neupoštevanje;
– MOP DP/pripravljavec pošlje ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, dopolnjeno študijo variant s predlogom najustreznejše variantne rešitve, da v 30 dneh izda sklep o potrditvi predloga najustreznejše variantne rešitve oziroma izdajo potrdila zavrne;
– po pridobljenem sklepu o potrditvi na predlog ministra, pristojnega za okolje in prostor, in ministra, pristojnega za promet, o variantni rešitvi odloči Vlada Republike Slovenije;
– o potrjenem predlogu najustreznejše variantne rešitve, za katero se izdela predlog državnega lokacijskega načrta, MOP DP seznani nosilce urejanja prostora iz IV.4 točke tega programa priprave z obvestilom, javnost pa z javnim naznanilom v enem od dnevnih časopisov, ki pokriva celotno območje države, na krajevno običajen način in na svetovnem spletu.
VII.4. Faza predloga državnega lokacijskega načrta in presoje vplivov na okolje
1. Dopolnitev smernic k izbrani varianti
– DRSC in MOP DO zagotovita gradivo za pridobitev dopolnjenih smernic k izbrani varianti (lega potrjene variantne rešitve prostorske ureditve v ožjem prostoru s tehničnim poročilom);
– MOP DP pridobi potrebne dopolnitve smernic k izbrani varianti od nosilcev urejanja prostora iz IV.1 točke tega programa priprave;
– nosilci urejanja prostora, ki so za to zaprošeni, predložijo dopolnitve smernic k izbrani varianti v 30 dneh po prejemu vloge;
– načrtovalec pregleda dopolnjene smernice k izbrani varianti in jih analizira.
2. Izdelava predloga državnega lokacijskega načrta
– DRSC in MOP DO na podlagi usmeritev iz študije variant in njihovih dopolnitev zagotovi izdelavo strokovnih podlag iz VI.2 točke tega programa priprave, vključno s poročilom o vplivih na okolje;
– načrtovalec po prevzemu vseh strokovnih podlag, vključno s poročilom o vplivih na okolje, izdela predlog državnega lokacijskega načrta;
– DRSC in MOP DO zagotovita revizijo poročila o vplivih na okolje;
– MOP DP zagotovi recenzijo predloga državnega lokacijskega načrta;
– načrtovalec po posredovanju pripomb od MOP DP in po reviziji dopolnjenega poročila o vplivih na okolje dopolni predlog državnega lokacijskega načrta;
– MOP DP predloži ministrstvu, pristojnemu za presojo vplivov na okolje, predlog državnega lokacijskega načrta, poročilo o vplivih na okolje in revizijo poročila o vplivih na okolje, da ministrstvo, pristojno za varstvo okolja pripravi osnutek odločitve o okoljevarstvenem soglasju;
– MOP DP seznani občino Luče z javno razgrnitvijo predloga državnega lokacijskega načrta.
3. Javna razgrnitev in javne obravnave
– minister, pristojen za prostor, s sklepom odredi javno razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta na sedežu pripravljavca in v občini Luče;
– javna razgrnitev traja najmanj 30 dni;
– MOP DP obvesti javnost o dejstvu, da je za načrtovane ureditve treba izvesti presojo vplivov na okolje, o ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta, o organu, ki bo izdal okoljevarstveno soglasje, posredoval zahtevane podatke o načrtovanih ureditvah, ter o kraju in času javne razgrnitve in javne obravnave, kjer je omogočen vpogled v predlog državnega lokacijskega načrta, v poročilo o vplivih na okolje in v revizijo poročila o vplivih na okolje ter o načinu dajanja mnenj in pripomb z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije v enem od dnevnih časopisov, ki pokriva celotno območje države, na svetovnem spletu ter na krajevno običajen način, in sicer najmanj en teden pred začetkom javne razgrnitve;
– MOP DP med javno razgrnitvijo organizira javno obravnavo, ki mora biti v zadevni občini, na katero se nanaša načrtovana prostorska ureditev;
– MOP DP v sodelovanju z občino Luče med javno razgrnitvijo in javno obravnavo evidentira vse pisne in ustne pripombe ter predloge organov, organizacij in posameznikov;
– MOP DP v sodelovanju z DRSC, ministrstvom, pristojnim za promet, MOP DO, ministrstvom, pristojnim za okolje, in načrtovalcem prouči pripombe ter predloge;
– načrtovalec pripravi predlog stališč glede njihovega upoštevanja;
– MOP DP s pripombami in predlogi ter predlogom stališč seznani tudi tiste nosilce urejanja prostora, na katerih delovno področje bi se predlagane spremembe lahko nanašale in pridobi njihovo predhodno mnenje;
– minister, pristojen za prostor, po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za promet, in ministra, pristojnega za okolje, odloči o upoštevanju pripomb in predlogov ter z odločitvijo seznani občino Luče.
4. Izdelava dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta
– DRSC in MOP DO zagotovita izdelavo morebitnih dopolnitev strokovnih podlag po sprejemu odločitve o upoštevanju pripomb in predlogov;
– načrtovalec izdela dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta po prevzemu vseh morebiti dopolnjenih strokovnih podlag;
– načrtovalec po potrebi dopolni in konča analizo smernic ter jo priloži k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta in h gradivu za pridobitev mnenj;
– MOP DP zagotovi pregled dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta;
– MOP DP k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega pridobi stališče ministrstva, pristojnega za promet, in ministrstva, pristojnega za okolje;
– DRSC in MOP DO zagotovita gradivo za pridobitev mnenj.
5. Pridobitev mnenj k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta in okoljevarstvenega soglasja
– MOP DP pridobi mnenja k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta od nosilcev urejanja prostora iz IV.1 točke tega programa priprave;
– nosilci urejanja prostora predložijo svoje mnenje v 30 dneh po prejemu vloge;
– MOP DP pošlje DRSC in MOP DO mnenja nosilcev urejanja prostora in recenzijo, da načrtovalec izdela usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta;
– MOP DP pošlje ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, mnenja nosilcev urejanja prostora iz IV.5 točke tega programa, da na njihovi podlagi v roku treh mesecev od pridobitve gradiva iz šeste alinee točke VII.4.2. odloči o okoljevarstvenem soglasju.
6. Sprejetje državnega lokacijskega načrta
– po pridobljenem pravnomočnem okoljevarstvenem soglasju predloži minister, pristojen za prostor, v soglasju z ministrom, pristojnim za promet, in ministrom, pristojnim za okolje, usklajen dopolnjeni predlog državnega lokacijskega načrta Vladi Republike Slovenije v sprejetje. Sestavni del gradiva so priporočila prostorskih konferenc in stališča do pripomb ter predlogov z javne razgrnitve;
– Vlada Republike Slovenije sprejme državni lokacijski načrt z uredbo in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.