Na podlagi 23. in 125. člena Zakona o urejanju prostora ZUreP-1 (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr.) in 16. člena Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 29/99, 24/03) je svet Mestne občine Slovenj Gradec na 40. redni seji dne 4. 7. 2006 sprejel

(1) S tem odlokom se sprejme lokacijski načrt (v nadaljnjem LN) individualne stanovanjske zazidave (»Uglarjevo«) na Podgorski cesti v Slovenj Gradcu (v nadaljevanju LN), ki ga je izdelal Studio Varia d.o.o., Prežihova 24, Ravne na Koroškem, pod številko načrta: V-020/U/2004, z datumom marec 2006.
(2) LN je skladen z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Slovenj Gradec za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjenega v letih od 1990 do leta 1998 ter družbenega plana Občine Slovenj Gradec za obdobje od leta 1986 do leta 1990, dopolnjenega v letih 1990 do 1998 za območje Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list Republike Slovenije, št. 93/1999, 23-popr./2000), kjer je predmetno zemljišče opredeljeno kot zazidljivo zemljišče – območje SN2 Podgorska cesta.

LN iz prejšnjega člena vsebuje:
1 Besedilo Lokacijskega načrta:
1.1 Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z lokacijskim načrtom
1.2 Ureditveno območje lokacijskega načrta
1.3 Umestitev načrtovane ureditve v prostor
1.4 Opis urbanističnega, krajinskega in arhitekturnega oblikovanja načrtovane ureditve s pogoji in dovoljenimi tolerancami
1.5 Zasnova projektnih rešitev prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture z obveznostmi priključevanja nanjo
1.6 Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin
1.7 Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
1.8 Drugi pogoji in etapnost izvedbe prostorske ureditve
1.9 Tolerance
1.10 Urbanistična pogodba
1.11 Program opremljanja
1.12 Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti LN
2 Kartografski del lokacijskega načrta:
list št. 1 izsek iz karte mesta Slovenj Gradec, merilo 1:6500
list št. 2 izsek iz kartografske dokumentacije k dolgoročnemu in srednjeročnemu planu Mestne občine Slovenj Gradec, merilo 1:5000
list št. 3 izsek iz kartografskega dela prostorskega akta, ki velja na območju nameravanega prostorskega posega, merilo 1:5000
list št. 4 načrt parcel, merilo 1:1000
list št. 5 geodetski načrt z vrisom meje ureditvenega območja, merilo 1:500
list št. 6 umestitev načrtovane ureditve v prostor, merilo 1:1000
list št. 7 značilni prerez načrtovane ureditve, merilo 1:500
list št. 8 zasnova projektnih rešitev prometne infrastrukture in uličnega sistema, merilo 1:1000
list št. 9 zasnova projektnih rešitev energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture, merilo 1:1000
list št. 10 načrt gradbenih parcel s količbeno situacijo, merilo 1:1000
list št. 11 tehnični elementi za zakoličenje objektov – gradbene linije, gradbene meje, merilo 1:1000.
3 Priloge lokacijskega načrta:
3.1 Povzetek za javnost
3.2 Izvleček iz strateškega prostorskega akta, ki se nanaša na obravnavano prostorsko ureditev
3.3 Obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta
3.4 Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve:
– geotehnično poročilo, GEOKAL d.o.o., Maribor, december 2004,
– idejni projekt električnih inštalacij za preureditev daljnovoda, EPNS d.o.o., marec 2005,
– idejni načrt cestne infrastrukture, GG inpo d.o.o., marec 2005
– idejni načrt komunalne infrastrukture, GG inpo d.o.o., marec 2005
– idejni projekt strojnih inštalacij – vodovod, FIMA d.o.o., februar 2005.
3.5 Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
3.6 Seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi lokacijskega načrta in potrdilo projektanta o zavarovanju pred odgovornostjo
3.7 Ocena stroškov za izvedbo lokacijskega načrta (komunalnega opremljanja)
3.8 Spis postopka priprave in sprejemanja lokacijskega načrta:
– Program priprave izdelave lokacijskega načrta individualne stanovanjske zazidave na Podgorski cesti v Slovenj Gradcu
– Sklep o javni razgrnitvi predloga odloka o lokacijskem načrtu individualne stanovanjske zazidave na Podgorski cesti v Slovenj Gradcu
– Odlok o lokacijskem načrtu individualne stanovanjske zazidave na Podgorski cesti v Slovenj Gradcu
3.9 Urbanistična pogodba
3.10 Program opremljanja zemljišč s komunalno infrastrukturo
4 Seznam nosilcev urejanja prostora in seznam pridobljenih mnenj
5 Izjava odgovornega prostorskega načrtovalca.

(1) Ureditveno območje LN (v nadaljnjem UO) je del ureditvenega območja Sn2 Podgorska cesta in zajema naslednje parcele s parcelnimi številkami 302/1, 335, 309, 311, 312, 301/2 in del parcel 304, 305 in 297/2 vse k.o. Stari trg v skupni velikosti približno 1,60 ha.
(2) Prestavitve, novogradnje, ureditve in odstranitve komunalnih, energetskih ter drugih vodov in naprav posegajo izven območja LN in se izvedejo na naslednjih parcelah, k.o. Stari trg, št.:
a) 294 in 1313/1 (rekonstrukcija obst.dovozne ceste);
b) 334, 332, 294, 1313/1, 246/12, 246/9, 246/22, 246/19, 1313/3 in 297/9 (prestavitev pod zemljo SN nadzemnega voda s signalno-krmilnim optičnim kablom od ureditvenega območja do TP Škorjanc);
c) 294, 1313/1, 246/12, 246/9, 246/22, 246/19, 1313/3 in 297/9 (priklop električnega omrežja-gospodinjstva);
č) 294, 1313/1, 246/12, 246/9, 246/22, 246/19, 1313/3 in 297/9 (javna razsvetljava od ureditvenega območja do TP Škorjanc);
d) 294 in 1313/1 (potek plinskega omrežja od ureditvenega območja do priključka na lokalni plinovod Slovenj Gradec – Podgorje);
e) 294, 1313/1 in 1393/2 (potek meteorne in fekalne kanalizacije od ureditvenega območja do priključka na vod javne kanalizacije-PVC600);
f) 294 in 1313/1 (potek vodovoda od ureditvenega območja do priključka na javno vodovodno omrežje-DUKTIL 300);
g) 294, 1313/1 (potek telekomunikacijskega omrežja od ureditvenega območja do priključka na obstoječi vod vzdolž Podgorske ceste).

(1) Območje je namenjeno za:
a) gradnjo sedemnajstih (17) prostostoječih stavb nižje gostote (40 do 80 preb./ha):
– enostanovanjskih (CC-SI 11100) ali
– dvostanovanjskih (CC-SI 11210) stavb
b) ureditvi prometnih površin, javnih površin (ekološki otok, zasaditev ipd.), energetskih vodov (plin, elektrika), komunikacijskih omrežij.
(2) Na celotnem območju je predvidena izgradnja novih komunalnih vodov in naprav, priključenih na obstoječe vode in naprave gospodarske javne infrastrukture, zgrajene na tem oziroma širšem območju.
(3) Na območju so dopustne spremljajoče nestanovanjske namembnosti:
– CC-SI 12203 (druge upravne in pisarniške stavbe), npr. sedež podjetja; dejavnosti, ki se lahko opravljajo v okviru stanovanjskih prostorov in v katerih je poleg stanovalca zaposlena največ ena oseba, npr. računovodski servis, pravno ali drugo svetovanje, vse vrste projektiranja ipd;
– CC-SI 12304 (stavbe za druge storitvene dejavnosti), npr. dejavnosti, ki se lahko opravljajo v okviru stanovanjskih prostorov in v katerih je poleg stanovalca zaposlena največ ena oseba, npr. foto studio, salon osebne nege, servis in popravilo predmetov (manjši gospodinjski aparati, šiviljstvo, čevljarstvo ipd);
– CC-SI 12640 (stavbe za zdravstvo), npr. zasebne ordinacije za zobozdravstvo, protetiko, ženske bolezni, dermatologija ipd.
(4) Na območju LN veljajo za vse zgoraj naštete spremljajoče nestanovanjske namembnosti pogoji:
– velikost prostorov, ki so namenjeni za dopustne spremljajoče nestanovanjske namembnosti je lahko največ 50 m2;
– prostori morajo zagotavljati minimalne zdravstveno-sanitarne tehnične pogoje za dejavnost;
– za dejavnost mora biti na gradbeni parceli objekta zagotovljeno ustrezno število parkirnih prostorov poleg garaže ali parkirnega prostora za stanovalce objekta.
(5) Za grajene stanovanjske objekte je dovoljena rekonstrukcija, nadomestna gradnja, gradnja prizidkov, enostavnih objektov ali sprememba namembnosti v skladu:
– z dopustnimi spremljajočimi nestanovanjskimi namembnostmi (odstavek (3) tega člena);
– s pogoji tega LN (odstavek (4) tega čelna) ter
– v skladu z opisi oziroma pogoji urbanističnega, krajinskega in arhitekturnega oblikovanja in ostalimi določili tega LN.

(1) Urbanistična zasnova UO z arhitekturnim oblikovanjem je razvidna iz načrtov Kartografskega dela lokacijskega načrta iz 2. člena tega odloka.
(2) Stanovanjska gradnja upošteva danost specifičnega, gričevnatega reliefa UO.
a) Vrsti stavb rahlo padata od vzhoda proti zahodu v severni, položnejši polovici območja. Proti zahodu se rahlo razpirata in izrabljata prvo kvaliteto gričevnatega in odprtega prostora, izjemne vedute proti zahodu in jugo-zahodu v smeri Starega trga, Uršlje gore.
b) Dovozna cesta napaja hiše med vrstama v smeri vzhod – zahod. Južna polovica stanovanjske gradnje se strmeje vzpenja proti vrhu »Uglarjevega« griča. Dve vrsti hiš zavijeta z dovozno cesto po plastnicah okoli griča, z daljšo stranico stavb vzporedno s plastnicami. Zaradi višje in bolj izpostavljene lege je odprtost prostora proti severu in zahodu še izrazitejša.
c) Povprečna velikost parcel za individualno stanovanjsko gradnjo znaša 710 m2 in jih je sedemnajst (17).
(3) Dostop do UO je predviden po obstoječi makadamski cesti s SZ, ki se za nove potrebe območja razširi in asfaltira.
a) Cesta do Uglarjeve kmetije se rekonstruira celotna, tako del znotraj UO kot del izven njega, od priključka na obstoječo asfaltno cesto ob Podgorski cesti do ureditvenega območja.
b) Cesto znotraj UO dopolnimo z odsekoma dovoznih cest k individualni stanovanjski gradnji severne in južne polovice območja.
(4) Zazidava UO bo zaključena celota z možnostjo navezave na eventualna sosednja ureditvena območja, preko dovoznih cest in s ponovitvami morfološke strukture LN.

Indeks pozidanosti (Ip) je razmerje med površino vseh stavbišč (vključno s površino stavbišč dovoljenih pomožnih objektov – vendar brez utrjenih površin zunanje ureditve na gradbeni parceli) in površino gradbene parcele in mora biti manjši ali enak 0,30.

Indeks izrabe (Ii) je razmerje med skupno bruto površino vseh etaž in površino gradbene parcele in mora biti manjši ali enak 0,5.

(1) Gradbene linije, gradbene meje, območja zazidljivosti in območja nezazidljivosti zemljišč so prikazani na grafičnem načrtu kartografskega dela lokacijskega načrta (list št. 11 – tehnični elementi za zakoličenje objektov).
(2) Gradbena linija (GL) je črta, do katere morajo obvezno segati fasade.
(3) Gradbena meja (GM) je meja, preko katere ne sme segati noben del stavbe, določene v tem LN;
a) GM so določene zaradi regulacije ceste oziroma varovalnega koridorja posamezne komunalne infrastrukture oziroma voda, zavarovanje varovalnega pasu ceste in zavarovanja vseh ostalih komunalnih vodov in naprav na območju LN.
b) GM na parcelah s stavbami št. 13,15,16 in 17 se prilagaja varovalnemu pasu magistralnega plinovoda.
(4) Gradbene linije (GL1, GL2, GL3 in GL4) štirih vrst objektov nad in pod dovoznima cestama (cesta »A« in »B«) so vzporedne s pripadajočo dovozno cesto in odmaknjene 7,0 m od meje cestnega telesa (dovozna cesta z enostranskim hodnikom za pešce):
a) objekti morajo biti s točko daljše stranice stavbe postavljeni tangencialno na krivuljo gradbene linije;
b) izjemi sta objekt 8, ki je z JZ vogalom postavljen na gradbeno linijo GL3 in tvori med krajšo fasado objekta in smerjo sever kot α = 5º in objekt 4, ki je z SV vogalom postavljen na gradbeno linijo GL2 in tvori med krajšo fasado objekta in smerjo sever kot α = 16º.
(5) Notranji del gradbene parcele, ki ga označuje GM, je območje zazidljivosti v skladu z vsemi določili tega LN. Zemljišče med GM in mejo gradbene parcele je nezazidljivo zemljišče, kjer ni možno graditi nobenih objektov ali naprav, razen objektov po določilih 14. in 16. člena tega odloka in objektov ter vodov gospodarske javne infrastrukture.

(1) Odmik najbolj izpostavljene točke stavbe od parcelne meje s sosednjim zemljiščem mora biti najmanj 4,0 m.
(2) Odmik med najbolj izpostavljenima točkama sosednjih stavb ne sme biti manjši od 8,0 m.
(3) Varovalni pas obstoječega magistralnega (srednjetlačnega) plinovoda znaša 2,0 m na vsako stran osi plinovoda.
(4) Varovalni pas predvidenega SN podzemnega električnega voda s signalno-krmilnim optičnim kablom znaša 0,5 m na vsako stran osi elektrovoda (potek tras magistralnega plinovoda in podzemnega elektrovoda z upoštevanjem varnostnih pasov in z ustreznimi odmiki objektov je prikazan na grafičnem načrtu kartografskega dela lokacijskega načrta, list št. 9 – zasnova projektnih rešitev energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture).

(1) Tlorisni gabariti stavb so:
a) poudarjeno podolgovati;
b) dimenzije osnovnih stavb so velikosti: daljše stranice stavb od 10,80 m do 12,70 m, krajše stranice stavb od 7,50 m do 9,00 m.
(2) Višinski gabariti stavb:
a) etažnost objektov je K + P + M;
b) kjer to dopuščajo terenske danosti je dopustna gradnja stavb brez kletne etaže (npr.: objekti št. 1, 2 in 3) ali le delna podkletitev oziroma izvedba z medetažo.
(3) Dovozi/dostopi:
a) v južni polovici ureditvenega območja ima vrsta štirih stavb nad dovozno cesto »A« (14, 15, 16, 17) dovoz oziroma dostop do objekta na nivoju kleti;
b) v južni polovici ureditvenega območja ima vrsta šestih stavb pod dovozno cesto »A« (8, 9, 10, 11, 12, 13) dovoz oziroma dostop do stavbe na nivoju pritličja;
c) v severnem delu ureditvenega območja ima vrsta štirih stavb nad dovozno cesto »B« (4, 5, 6, 7) dovoz oziroma dostop do stavbe na nivoju kleti;
d) v severnem delu ureditvenega območja ima vrsta treh stavb pod dovozno cesto »B« (1, 2, 3) dovoz oziroma dostop do stavbe na nivoju pritličja.
(4) Dovozni plato in pozicija dovoza so prikazani na vseh listih kartografskega dela LN;
a) število in končna pozicija parkirnih mest bosta prilagojena konkretnim projektantskim rešitvam na posamezni parceli.

(1) Kota kleti oziroma pritličja stavb je pogojena z niveleto dovoznih cest »A« in »B« in je lahko ± 0,5 m glede na niveleto ceste ob hišnem priključku (višinske kote nivelet cest ob hišnih priključkih so prikazane na grafičnih načrtih kartografskega dela lokacijskega načrta, list št. 7 – značilni prerez načrtovane ureditve in list št. 8 – zasnova projektnih rešitev prometne infrastrukture in uličnega sistema).
(2) Višina strešnih slemen osnovnih stavb:
a) pri stavbah z delno vkopanimi kletmi in stavbah z medetažo je med pohodnico tal pritličja osnovnih stavb in vrhom slemena dovoljena največja višina 8,50 m;
b) pri stavbah brez kleti in stavbah s kletjo vkopano v celoti je med pohodnico tal pritličja osnovnih stavb in vrhom slemena dovoljena največja višina 9,0 m.
(3) Podzidava kapnih leg je dovoljena:
a) pri stavbah z delno vkopanimi kletmi od 0,50 m do največ 0,80 m nad pohodnico tal mansarde;
b) pri stavbah z medetažo, stavbah brez kleti in stavbah s kletjo vkopano v celoti od 0,80 m do največ 1,3 m nad pohodnico tal mansarde.
(4) Strehe rizalitov, frčad in drugih izpostavljenih oziroma izrinjenih delov stavb se morajo zaključiti 1,0 m pod slemenom osnovne stavbe ali nižje.

(1) Uporabljajo se lahko elementi tradicionalne arhitekture oziroma tradicionalni gradbeni materiali (kamen, les, omet) kot tudi sodobni materiali (vidni beton, jeklo, vlakno cementne fasadne plošče, nizko sijajna pločevina, steklo ...).
(2) Dovoljena je izvedba rizalitov in drugi izpostavljenih oziroma izrinjeni delov stavb tako:
a) da tvorijo z osnovnim objektom tlorisno zasnovo v obliki črke T ali L in ne presegajo dve tretjini dolžine in hkrati širine stavbe;
b) pri izvedbi v obliki črke U pa skupna dolžina obeh krakov ne sme presegati dve tretjini dolžine osnovne stavbe;
c) globina tlorisnega izrinka iz fasade osnovne stavbe ne sme presegat dveh tretjin širine izrinjenega dela stavbe;
č) rizaliti, frčade in drugi izpostavljeni oziroma izrinjeni deli stavbe v obliki tlorisa polkroga in s štirimi in več zunanjimi obodnimi stenami niso dovoljeni;
d) dovoljena je izvedba balkonov in lož.
(3) Odstopanje fasade iz gradbene linije objekta (vendar samo do gradbene meje) ne sme presegati 60% fasadne ploskve objekta – izvedba rizalitov in drugih izpostavljenih oziroma izrinjenih delov stavb je dovoljena v obliki:
a) rahlih tlorisnih zaokroževanj (čista polkrožna tlorisna oblika ni dovoljena);
b) horizontalno ali vertikalno nagnjenih stenitev iz vertikalne ravnine fasadne ploskve.
(4) Okenske in vratne odprtine morajo biti razporejene v skladu s kompozicijsko zasnovo stavbe.
(5) Strehe osnovne mase stavb so simetrične dvokapnice z naklonom strešin β = od 40° do 43°;
a) smeri slemen streh osnovnih mas stavb so vzporedne z daljšo stranico objekta oziroma vzporedne z GL;
b) strešna kritina osnovne strehe mora biti opečni ali betonski zareznik oziroma bobrovec ali profilirana pločevina (s posipom) v obliki klasičnega zareznega strešnika (valovita oziroma trapezna pločevina ni dovoljena);
c) barva kritine osnovne strehe mora biti opečna (rdeča).
(6) Strehe rizalitov, frčad in drugih izpostavljenih oziroma izrinjenih delov stavb so:
a) dvokapnice v naklonu strehe osnovne stavbe;
b) enokapnice ali ločne enokapnice naklona γ = od 2° do 10°;
c) strešna kritina enokapnic, rizalitov, frčad in drugih izpostavljenih delov stavbe mora biti nebarvana Zn – cinkova, Al – aluminijasta ali Cu – bakrena pločevina (valovita oziroma trapezna pločevina ni dovoljena), steklena ali kombinacija pločevine in stekla.
(7) Obrobe, vertikalni in horizontalni strešni odtoki in žlote morajo biti izvedene z nebarvano Zn – cinkovo, Al – aluminijasto ali Cu – bakreno pločevino (valovita oziroma trapezna pločevina ni dovoljena).
(8) Izvedba šopov ni dovoljena.
(9) Izvedba šotorastih streh ni dovoljena.
(10) Okrasni elementi na slemenu niso dovoljeni.
(11) Reklamna znamenja je dovoljeno namestiti na objekte vendar največ do višine kapi streh osnovnih objektov.

(1) Stavbe so lahko grajene s:
a) klasičnimi gradbenimi materiali v masivni konstrukciji;
b) v montažni izvedbi različnih materialov.

(1) Hortikulturna ureditev:
a) Okolice stavb morajo biti zazelenjene z domačimi grmovnimi in drevesnimi vrstami;
b) brežine, nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je potrebno zavarovati pred erozijo z ozelenitvijo;
c) v primeru brežin z večjim naklonom, kjer naravno utrjevanje ni zadostno, je potrebno uporabiti gradbene elemente (betonski škarpniki ipd.), ki omogočajo kvalitetno zatravitev in zasaditev z grmovnicami (priporočljive so zimzelene, avtohtone vrste).
(2) Kadar višino zemljišča na parcelni meji ni možno
prilagoditi višinam sosednjih zemljišč je dovoljeno premagovanje višinskih razlik z opornimi zidovi:
a) dovoljena je gradnja opornih zidov do višine 1,20 m na lastnem zemljišču do parcelnih mej s sosedi/cestnimi telesi (cest »A«, »B« in »C«) brez soglasja sosedov/lastnika cestne infrastrukture;
b) dovoljena je gradnja opornih zidov do višine 2,00 m na območjih, kjer zaradi konfiguracije terena le-tega ni mogoče zavarovati z brežino oziroma z opornim zidom do višine 1,20 m, in sicer predvidoma:
ob severozahodnem, jugozahodnem in skrajnem južnem robu UO, kot opora cestišč – obračališč na zaključku cest »A« in »B« oziroma na parcelah 4, 11, 12, 13 in 14.
(3) Oblikovalni pogoji za oporne zidove:
a) dovoljeno jih je zgraditi na podlagi ustrezne projektne dokumentacije, ki je sestavni del projektne dokumentacije za izgradnjo stanovanjskega objekta (projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja …) in mora biti izdelana v skladu z mnenjem geomehanika in v skladu z vsemi določili tega odstavka;
b) oporne zidove je dovoljeno zgraditi z naravnim avtohtonim kamenjem, iz armiranega betona in betonskih zidakov – oporni zidovi morajo biti arhitekturno oblikovani;
c) betonski oporni zidovi so lahko obloženi z naravnim, avtohtonim kamenjem (rezan oziroma poliran marmor ni dovoljen);
č) oporni zidovi, še posebej betonski so lahko zazelenjeni (viseče zimzelene vrste);
d) investitor je dolžan pri gradnji opornih zidov upoštevati obstoječe vode elektrike, telefona, vodovoda in kanalizacije; pred pričetkom del jih je potrebno zakoličiti, po potrebi prestaviti in ustrezno zaščititi.
(4) Gradnja opornih zidov do višine 1,20 m je dovoljena v skladu s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03 in 130/04), oblikovni pogoji in odmiki le treh pa so določeni v LN.

Gradnja enostavnih objektov in naprav, pomožnih objektov za lastne potrebe je dovoljena v skladu s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03 in 130/04, v nadaljevanju Pravilnik) pod sledečimi oblikovnimi pogoji:
(1) gradnja garaž izven osnovnih stavb ni dovoljena;
(2) nadstrešiti je dovoljeno le parkirišče za največ dva avtomobila na dovoznem platoju pred stanovanjskimi hišami (»carport«);
a) najvišja točka strehe »carporta« ne sme presegati 2,80m;
b) »carport« mora biti vzporeden z matičnim stanovanjskim objektom;
(3) vsi pomožni objekti, vključno s »carporti«, morajo biti oblikovani skladno s podobo in materiali osnovnega stanovanjskega objekta;
(4) dovoljeni so odmiki enostavnih objektov 1,50 m od parcelnih mej s sosedi brez soglasja sosedov;
(5) gradbene parcele stanovanjskih objektov je dovoljeno ograditi z ograjo iz lesa, kamna, betona ali kovine do višine 1,5 m;
a) dovoljena je gradnja ograj na lastnem zemljišču do parcelnih mej s sosedi razen ograj nad opornimi zidovi ob cestah na nepreglednih ovinkih (ovinka ceste “A” na SV in JV vogalu UO, križišči ceste “A” s cestama “B” in “C”), kjer morajo biti pomaknjene 1,0 m od parcelne meje.

(1) Ureditveno območje bo priključeno preko obstoječega odseka dovozne asfaltne ceste niza stanovanjskih hiš ob Podgorski cesti in rekonstruiranega priključka stare Podgorske ceste na državno cesto R3-696 (Slovenj Gradec – Kotlje).
(2) Dostop do UO je predviden po obstoječi makadamski cesti s SZ, ki se za nove potrebe območja razširi in asfaltira.
(3) Obstoječa cesta do Uglarjeve kmetije se rekonstruira celotna (cesti »A« in »C«), tako del znotraj ureditvenega območja kot dela cest »A« in »C« izven njega, od priključka na obstoječo dovozno asfaltno cesto niza obstoječih stanovanjskih hiš ob Podgorski cesti do ureditvenega območja (cesta »A«) in od ureditvenega območja do Uglarjeve kmetije (cesta »C«).
(4) Znotraj ureditvenega območja je predvidena gradnja dveh odsekov dovoznih cest; k južnemu delu UO cesta »A« in k severnemu cesta »B«.
(5) Na zaključku krakov cest »A« in »B« sta ustrezno dimenzionirani obračališči za osebna, smetarska, dostavna in interventna vozila.
(6) Cestno telo sestoji iz vozišča širine 4,5 m in enostranskega pločnika širine 1,5 m.
(7) Odsek privatnega dovoza do Uglarjeve kmetije, cesta »C«, je širok 3,0 m in je brez pločnika.
(8) Dovozni plato pred stanovanjskimi hišami je namenjen parkiranju stanovalcev in obiskovalcev.
(9) Meteorne in druge odpadne vode s parcele, zunanje ureditve in objekta so speljane preko strešnih odtokov, peskolovov in požiralnikov v omrežje meteorne kanalizacije območja in ne obremenjujejo naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega telesa.
(10) Za umiritev prometa je predviden ustrezno dimenzioniran podest (t.i. ležečega policaja) na dovozni ceti »A« pred vstopom v UO.
(11) Peš površine in dovozi do objektov morajo biti brez grajenih arhitekturnih ovir.
(12) Na celotni trasi novih dostopnih cest je predvidena nova vertikalna in horizontalna prometna signalizacija skladno z veljavnimi predpisi, zakoni in pravilniki.
(13) Pred izgradnjo cestnega omrežja je potrebno izdelati projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekt za izvedbo, ki vključujeta pozicijo dovoznih platojev k stanovanjskih hišam.
(14) Če bi zaradi gradnje prišlo do uničenja mejnikov, je le-te investitor dolžan na svoje stroške po pooblaščeni organizaciji za geodetske meritve postaviti v prvotno stanje.
(15) Po končanem delu je upravni organ dolžan v smislu 90. člena ZGO k tehničnemu pregledu pismeno povabiti tudi predstavnika Direkcije RS za ceste – Izpostava Maribor.
(16) Investitor oziroma upravni organ mora en izvod odločbe upravnega organa takoj dostaviti Direkciji RS za ceste – Izpostava Maribor.
(17) Ureditev prometne infrastrukture je prikazana na grafičnem načrtu kartografskega dela LN (list št. 8 – zasnova projektnih rešitev prometne infrastrukture) in temelji na podrobnejši obravnavi cestne mreže ureditvenega območja v idejnem načrtu cestne infrastrukture (GG inpo d.o.o., marec 2005), ki je priloga LN.

(1) Za UO bo uvedeno poimenovanje »Uglarjevo«
(2) Oštevilčenje objektov se začne:
a) stavba z naslovom Uglarjevo št. 1 je umeščena na skrajnem SV delu območja na severni strani ceste »B«.
(3) Pristojni izpostavi RS_MOP-GURS je potrebno pred pričetkom prve faze LN posredovati podatke o predvideni označitvi/oštevilčenju objektov.
(4) Ureditev oštevilčenja je prikazana na grafičnem načrtu kartografskega dela LN (list št. 8 – zasnova projektnih rešitev prometne infrastrukture in uličnega sistema).

(1) UO bo oskrbovano z vodo v skladu z Odlokom o oskrbi s pitno vodo na območju mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 85/99) in v skladu z zahtevo po priključitvi območja na zdravstveno ustrezno pitno vodo (3., 7. in 8. člen Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04) in 9. člen Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 69/95)).
(2) Za potrebe oskrbe UO s pitno in protipožarno vodo je predviden priključek na obstoječi magistralni vodovod (DUKTIL 300) ob Podgorski cesti, SZ od UO.
a) Priključek steče preko cevi DUKTIL 125 do ureditvenega območja, kjer se razveja po posameznih gospodinjstvih;
b) Za merjenje porabe vode so predvideni jaški z vodomeri in zasuni izven objektov.
(3) Vodovodno omrežje vključuje predpisano število nadzemnih (2) in podzemnih hidrantov (1) in izpolnjuje pogoje iz pravilnika o tehničnih normativih za hidrantno omrežje.
(4) Ureditev vodovoda je prikazana na grafičnem načrtu kartografskega dela LN (list št. 9 – zasnova projektnih rešitev energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture) in temelji na podrobnejši obravnavi vodovodnega omrežja ureditvenega območja v idejnem projektu strojnih inštalacij vodovoda (FIMA d.o.o., februar 2005), ki je priloga LN.

(1) Kanalizacija mora biti zgrajena v skladu s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02 in 50/04), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05), Odlokom o splošnih pogojih za uporabo kanalizacije in o opravljanju kanalizacijskih storitev (Uradni list RS, št. 47/05) in z Odlokom o kanalizacijskem redu Občine Slovenj Gradec (MUV št. 6/76).
(2) Pred pričetkom gradnje stanovanjskih objektov je potrebno zazidavo v celoti komunalno opremiti.
(3) Na UE LN je predviden medsebojno ločen sistem meteorne in fekalne kanalizacije.
(4) Predvidena je priključitev odvodov na javno kanalizacijo (PVC 600), ki poteka ob Podgorski cesti ob vznožju obravnavane lokacije.
(5) Meteorne vode s cestnih površin, streh objektov in utrjenih površin s parcel ter drenažne, zaledne in hudourne vode se odvajajo s sistemom meteorne kanalizacije, katere zbirni vod je preko inštalacijskega koridorja, ki poteka severno od dovozne ceste k UO, priključen na javno kanalizacijo ob Podgorski cesti.
(6) Meteorne vode z manipulativnih površin/dovoznih platojev stanovanjskih objektov se ne smejo zlivati na javne utrjene ali neutrjene površine. Obvezna je uporaba linijskih požiralnikov ob vseh priključkih na cesto, kjer je to potrebno.
(7) Padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi morajo biti speljane direktno v površinske odvodnike ter nato v sistem meteorne kanalizacije.
Padavinske vode s parkirnih in manipulativnih površin morajo biti speljane preko peskolovov in lovilcev olj v sistem meteorne kanalizacije.
(8) Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin mora biti urejeno v skladu z 92. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02), in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da morajo biti zgrajeni zadrževalniki padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike.
(9) Za odvodnjo komunalnih odpadnih voda mora biti izvedena vodotesna kanalizacija, z možnostjo priključitve na predviden kolektor, oziroma javno kanalizacijo, tako, da bo zagotovljen ustrezen tretman teh vod, oziroma končna dispozicija komunalnih odpadnih voda na čistilno napravo.
(10) Ureditev kanalizacije je prikazana na grafičnem načrtu kartografskega dela LN (list št. 9 – zasnova projektnih rešitev energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture) in temelji na podrobnejši obravnavi kanalizacijskega omrežja ureditvenega območja v idejnem načrtu komunalne infrastrukture (GG inpo d.o.o., marec 2005), ki je priloga lokacijskega načrta.

(1) Prestavitev SN nadzemnega voda (20kV) s signalno-krmilnim optičnim kablom:
a) preko ureditvenega območja lokacijskega načrta poteka 20 kV daljnovod Slovenj Gradec – Ravne, ki moteče vpliva na parcelacijo in umestitev objektov v prostor; del obstoječega daljnovoda bo speljan pod zemljo;
b) predvidena je ukinitev daljnovoda od stojnega mesta št. 20 pa do transformatorske postaje TP Škorjanc, ki se nahaja na stojnem mestu št. 26, kar predvideva kabliranje od stojnega mesta št. 20 ob dovozni cesti ureditvenega območja (dovozna cesta k ureditvenem območju in dovozna cesta »A«) in ob Podgorski cesti do TP Škorjanc, v dolžini cca 480 m;
c) poleg SN nadzemnega voda poteka signalno-krmilni optični kabel, ki se mora prav tako prestaviti.
(2) Prestavitev daljnovoda je prikazana na grafičnem načrtu kartografskega dela lokacijskega načrta (list št. 9 – zasnova projektnih rešitev energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture) in temelji na idejnem projektu električnih inštalacij za preureditev daljnovoda (EPNS d.o.o., marec 2005), ki je priloga LN.
(3) Električna oskrba gospodinjstev, javna razsvetljava:
a) Električno omrežje v UO LN je deljeno na električno oskrbo gospodinjstev in javno razsvetljavo in bo napajano iz transformatorske postaje TP Škorjanc, ki se nahaja v bližini območja ob Podgorski cesti:
b) nizkonapetostni priključek bo potekal po trasi prestavljenega SN voda do UO in preko prostostoječih razvodnih omar (dve v severni polovici in dve v južni polovici UO – glej list št. 9 – zasnova projektnih rešitev energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture) do posameznih gospodinjstev; NN razvod bo izveden z zemeljskimi kabli;
c) javna razsvetljava bo napajana iz priključka razvodne omarice:
– ureditveno območje bo opremljeno z javno razsvetljavo, ki bo speljana ob dovoznih cestah (cesti »A« in »B«) in bo izvedena s svetilkami višine 3 m na razdalji cca 30 m;
– svetilke se morajo postaviti izven pločnika tik od zaključku asfalta oziroma min 0,3 m oddaljene od voznih površin, kjer niso urejeni pločniki;
– svetilno polje svetilk mora biti usmerjeno navzdol in ne sme osvetljevati neba.
(4) V postopku izdelave projektne dokumentacije za posamezne objekte na območju LN si morajo investitorji posameznih objektov pridobiti soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje, v katerem bodo podani tehnični parametri za projektiranje elektroinštalacij in priključnih vodov.
(5) Potek električnega omrežja je prikazan na grafičnem načrtu kartografskega dela LN (list št. 9 – zasnova projektnih rešitev energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture).

(1) Na podlagi Odloka o obvezni priključitvi na sistem daljinske oskrbe s toplotno energijo oziroma s plinom na območju mesta Slovenj Gradec z ožjo okolico (Uradni list Republike Slovenije, št. 2/1992) je predviden priklop UO na mestno plinsko distribucijsko omrežje.
(2) V primeru, da v času komunalnega opremljanja zemljišč za gradnjo priključitev na mestno plinsko distribucijsko omrežje še ne bo mogoča (lokalni (nizkotlačni) plinovod (1bar) Slovenj Gradec – Podgorje, ki bo potekal ob Podgorski cesti in na katerega se bo območje priključevalo še ne bo zgrajen) si bodo morali stanovalci ureditvenega območja urediti začasne, individualne vire oskrbe s toplotno energijo, vendar samo do izgradnje plinovoda Slovenj Gradec – Podgorje, ko bo postala priključitev nanj možna in obvezna.
(3) Kot začasni vir oskrbe objektov s toplotno energijo je v skladu z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 73/94, 68/96, 109/01, 41/04) dovoljena uporaba energetskega goriva z manj kot 1% gorljivega žvepla (plinsko olje, zemeljski plin, biomasa, drugi obnovljivi viri energije).
(4) Preko UO poteka plinovod P2421, od P242 v km 0+446 – MP Štibuh (premer 150 mm, tlak 4 bar, stacionaža cca. 200 m, območje Slovenj Gradec), ki je v upravljanju Geoplina d.o.o., Ljubljana.
a) pred pričetkom projektiranja je potrebno z detektorjem preveri položaj in globino plinovoda, pri čemer zakoličbo plinovoda za potrebe projektiranja izvede pooblaščeni predstavnik upravljalca plinovoda; zakoličena trasa mora ostati vidna v času trajanja del;
b) pred pričetkom izvajanja javne gospodarske infrastrukture UO je potrebno izdelati elaborat, ki bo del projektov za izvedbo javne gospodarske infrastrukture UO, kjer se uskladijo in obdelajo vsa tangiranja varnostnega pasu Geoplinovega plinovoda s cestno in komunalno infrastrukturo ter drugimi posegi; ugotoviti se morajo vplivi na plinovod (destabilizacija zemljišča, plazenje in drugo) in obdelati ukrepi za njihovo preprečitev oziroma sanacijo; za del plinovoda pod novimi prometnimi površinami oziroma cestnim telesom je potrebno izdelati statični izračun prenosa obremenitev v smeri proti plinovodu in glede na vse obremenitve v sodelovanju z geološkim strokovnjakom obdelati ustrezno dimenzionirano zaščito plinovoda;
c) morebitno nižanje terena nad plinovodom in s tem zmanjšanje globine vkopa plinovoda ni dovoljeno;
č) vse projektne rešitve v varnostnem pasu morajo biti obdelane skladno z veljavno zakonodajo in predpisi ter v sodelovanju s strokovnimi službami Geoplina;
d) predvidi se posebne pogoje dela v 2 x 5 m pasu plinovoda (zakoličba plinovoda, ročno izvajanje zemeljskih del, nadzor pooblaščenega predstavnika upravljavca, statično utrjevanje nasipa brez dinamičnih obremenitev);
e) pri obdelavi prečkanja plinovoda s komunalnimi vodi se upošteva najmanj 0,5 m prostega odmika;
f) komunalne vode kot so javna razsvetljava, elektro in ptt kabli se položi v zaščitno cev dolžine najmanj 3 m na vsako stran plinovoda;
g) pri hortikulturni dejavnosti se za drevored ali drevju podobno zasaditev, postavitvi ograje ali njenih stebričkov, jaškov, drogov, logotipov in podobno upošteva najmanj 2,5 m odmika od plinovoda;
h) za primer prečkanja katodno ščitenega plinovoda z ozemljitvenim trakom, električnimi kabli, ki bi imeli kovinski oplet ali drugo inštalacijo v kovinski izvedbi, se predvidi merilno mesto za merjenje napetostne interference in izvedba meritev po končanih delih;
i) poseganje v varnostni pas plinovoda Geoplina d.o.o. Ljubljana brez njegovega soglasja ni dovoljeno;
j) upravljavcu plinovoda se najmanj 10 dni pred pričetkom del predloži pisna prijava del, izvedbeni projekt z naročilom za nadzor, zakoličbo plinovoda (zakoličbeni načrt za objekte) in sporočilom podatkov o izvajalcu in odgovornem vodji del ter priloženim načrtom organizacije gradbišča s transportnimi potmi ob in preko plinovoda;
k) utrjevanje tampona za gradnjo prometnih površin nad plinovodom (3 m na vsako stran) je dovoljeno le statično brez vibracij;
l) preko plinovoda ni dovoljeno voziti s težko gradbeno mehanizacijo, razen po predhodno zavarovanih prehodih, urejenih v dogovoru s pooblaščenim predstavnikom upravljavca plinovoda;
m) v 2 x 5 m pasu plinovoda niso dovoljene deponije gradbenega ali drugega materiala, niti postavljanje začasnih gradbenih objektov;
n) zaščito plinovoda in vsa ostala dela v varnostnem pasu plinovoda se izvede po predloženem in s strani upravljavca plinovoda potrjenem projektu; morebitno problematiko, ki bi se pojavila pri izvajanju zadevnih ali morebitnih novih posegov mora reševati projektant; za morebitne komunalne vode ali druge posege v nadzorovani pas plinovoda, ki niso obdelani v predloženi dokumentaciji, se mora na osnovi obdelanih rešitev s strani projektanta pridobiti soglasje upravljavca plinovoda;
(5) Potek obstoječega srednjetlačnega plinovoda in načrtovanega plinovodnega omrežja je prikazan na grafičnem načrtu kartografskega dela lokacijskega načrta (list št. 9 – zasnova projektnih rešitev energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture).

(1) Naselje bo navezano na obstoječe TK omrežje, ki poteka ob Podgorski cesti SZ od ureditvenega območja. TK kabelsko omrežje predmetnega območja je vključeno na TC SLOVENJ GRADEC 2140.
(2) Znotraj območja urejanja bo izveden nov zemeljski TK razvod, ki bo potekal v koridorjih predvidene gospodarske infrastrukture območja.
(3) Za predvideno območje zazidave je potrebno pri Telekomu Slovenije naročiti projekte za izvedbo TK priključkov predvidenih objektov na TK omrežje.
(4) Potek telekomunikacijskega omrežja je prikazan na grafičnem načrtu kartografskega dela LN (list št. 9 – zasnova projektnih rešitev energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture).

(1) Posegi izven UO (seznam zemljišč glej drugi odstavek 3. člena tega odloka) LN potrebni za realizacijo posega so:
a) rekonstrukcija obstoječe dovozne ceste od priključka na obstoječo dovozno asfaltno cesto niza stanovanjskih hiš ob Podgorski cesti do ureditvenega območja (del ceste »A«), in od ureditvenega območja do Uglarjeve kmetije (del ceste »C«);
b) prestavitev pod zemljo SN nadzemnega voda s signalno-krmilnim optičnim kablom od ureditvenega območja do TP Škorjanc;
c) priklop električnega omrežja (gospodinjstva, javna razsvetljava) od ureditvenega območja do TP Škorjanc, potek plinskega omrežja od ureditvenega območja do priključka na lokalni plinovod Slovenj Gradec – Podgorje;
č) potek meteorne in fekalne kanalizacije od ureditvenega območja do priključka na vod javne kanalizacije (PVC 600);
d) potek vodovoda od ureditvenega območja do priključka na javno vodovodno omrežje (DUKTIL 300);
e) potek telekomunikacijskega omrežja od ureditvenega območja do priključka na obstoječi vod vzdolž Podgorske ceste.
(2) Investitor gradnje mora pred pričetkom gradnje urediti služnostne pogodbe z vsemi lastniki prizadetih parcel izven UO LN na katere posegajo priklapljanja na obstoječo javno gospodarsko infrastrukturo, prestavitve, novogradnje, odstranitve, ureditve in vzdrževanja komunalnih, energetskih ter drugi vodi in naprave.
(3) Seznam prizadetih zemljišč glej drugi odstavek 3. člena tega odloka.

(1) Dejavnosti v UO tako v fazi izgradnje kot kasnejši uporabi ne smejo presegati predpisanih mejnih emisijskih vrednosti, prav tako ne sme prihajati do neprijetnih vonjav, ki bi moteče vplivale na ljudi.
(2) Gospodinjstva območja bodo oskrbovana in ogrevana s plinom, kar je v skladu z Odlokom o obvezni priključitvi na sistem daljinske oskrbe s toplotno energijo oziroma s plinom na območju mesta Slovenj Gradec z ožjo okolico (Uradni list RS, št. 2/92) in bo potekalo v skladu s pogoji upravljavca in v skladu z občinskimi pogoji.
(3) V primeru, da v času komunalnega opremljanja zemljišč za gradnjo priključitev na mestno plinsko distribucijsko omrežje še ne bo mogoča (lokalni (nizkotlačni) plinovod (1 bar) Slovenj Gradec – Podgorje, ki bo potekal ob Podgorski cesti in na katerega se bo območje priključevalo še ne bo zgrajen) si bodo morali stanovalci ureditvenega območja urediti začasne, individualne vire oskrbe s toplotno energijo in sicer v skladu z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 73/94, 68/96, 109/01, 41/04), ki dovoljuje le uporabo energetskega goriva z manj kot 1% gorljivega žvepla (plinsko olje, zemeljski plin, biomasa, drugi obnovljivi viri energije).

(1) Predvideni poseg se na podlagi Odloka o varstvu virov pitne vode na območju Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 8/99) nahaja izven območij, ki bi bila določena kot vodo zbirna območja vodnih virov.
(2) Posebni ukrepi za zaščito podtalnice niso potrebni.
(3) Parkirne in manipulativne površine morajo biti načrtovane tako, da bodo nepropustne za vodo in odporne na naftne derivate. Morajo biti obdane z robniki, ki preprečujejo iztekanje neočiščenih padavinskih vod v okolje.
(4) Odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin je potrebno urediti preko peskolovov in lovilcev olj.

(1) Za varstvo voda glej tretji, sedmi, osmi in deveti odstavek 19. člena Odloka.
(2) Kvaliteta odpadnih voda mora ustrezati Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96) in Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96, 90/98, 31/01 in 62/01).

(1) Komunalne odpadke je potrebno ločeno zbirati v skladu z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 3/94, 81/97) ter skladno s pogoji koncesionarja zadolženega za odvoz odpadkov.
(2) Vsaka hiša mora imeti urejen prostor za odpadke. Posode za odpadke morajo biti locirane na vsaki parceli, znotraj območja določenega za ureditev dovoza k stavbam.
(3) V JV vogalu severne polovice ureditvenega območja je ob cesti A predviden ekološki otok za ločeno zbiranje odpadkov iz gospodinjstev.
(4) Nevarne odpadke je potrebno ločeno zbirati in odvažati v predelavo oziroma trajno odlagati na ustrezni deponiji v skladu s pogoji upravljavca.
(5) Pri projektiranju objektov je potrebno upoštevati določila Pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03, 41/04).

(1) Območje urejanja spada po določilih Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45-2170/95) v II. območju varstva pred hrupom – čisto stanovanjsko območje.
(2) Na območju urejanja niso predvideni objekti, ki bi bistveno povečali raven hrupa na tem prostoru.
(3) Obremenitev s hrupom v času izvajanja gradbenih del bo zmerna in ne bodo potrebni dodatni protihrupni okrepi.
(4) Vse objekte na obravnavanem območju je potrebno graditi z ustrezno zvočno izolacijo sten, strešin in fasadnih odprtin, po določilih Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45-2170/95) in Uredbe o hrupu zaradi cestnega ali železniškega prometa (Uradni list RS, št. 45-2171/95).
(5) Promet upočasnimo in zmanjšamo hrup z upoštevanjem določil 10. odstavka, 16. člena Odloka.

Pri načrtovanju in gradnji NN elektrovoda je potrebno upoštevati Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96).

Investitorjem gradnje stanovanjskih stavb ni potrebno zagotoviti posnetka ničelnega stanja (hrup, zrak, odpadne vode) in ni potrebno izvajati monitoring z namenom nadzorovanja vplivov, ki bi v času gradnje ali obratovanja presegli mejo sprejemljivosti, saj jih obvezujejo določila 24. člena tega Odloka.

(1) Na obravnavanem območju ni evidentiranih nepremičnin kulturnih in zgodovinskih spomenikov, naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost na podlagi Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 22/03, 41/04).
(2) Ureditveno območje v času gradnje in v času uporabe ne bo presegalo dopustnih stopenj ekoloških obremenitev ter prav tako ne bo imelo škodljivih vplivov na bližnjo in daljno okolico ureditvenega območja.

S površin, na katerih bodo izvajani načrtovani posegi je potrebno odstraniti ter začasno deponirati prst tako, da se ohrani njena plodnost in količina ter jo uporabiti pri ureditvi zelenih površin in okolice objektov.

(1) Ob upoštevanju določila tretjega odstavka 18. člena Odloka je zagotovljena zadostna količina požarne vode.
(2) Celotno območje je dostopno preko cest, ki zagotavljajo zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Odmiki med objekti (najmanj 8,0 m) zagotavljajo ustrezno oddaljenost, ki onemogoča preskok ognja.
(3) Zagotovljene so ustrezne prometne in delovne površine za intervencijska vozila (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču).
(4) Gasilska reševalna služba se nahaja v primerni oddaljenosti – cca. 2000 m.
(5) Projektna dokumentacija za gradnjo objektov in komunalnih naprav mora biti izdelana v skladu z določili Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93, 87/01) in v skladu s 7. členom Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04).

Pri načrtovanju in gradnji stavb na UO je potrebno upoštevati pogoje predvidene za območje, kjer je predvidena maksimalna intenziteta potresa VII stopnje lestvice MCS.

(1) Na območju urejanja ni predvidenih objektov in naprav za potrebe zaščite in obrambe.
(2) Na podlagi Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96, 110/02) na območju urejanja ni potrebno graditi zaklonišč osnovne zaščite.

Ker na UO LN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.

Na UO LN ni evidentiranih nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov oziroma varovanih območij.

(1) Investitorji si morajo pridobiti ustrezno projektno dokumentacijo ter gradbena dovoljenja za posamezne gradbene posege (opremljanje s komunalno in energetsko infrastrukturo, izgradnja cest, individualnih stanovanjskih objektov ipd).
(2) Pri izdelavi projektne dokumentacije za posamezne objekte v sklopu zazidave je priporočljivo, predvsem pri predvidenih večjih vkopih za presojo lokalnih stabilnostnih razmer za posamezne objekte v bolj strmih delih območja izvesti dodatne geomehanske študije in izdelati stabilnostne presoje oziroma dopolnilna geotehnična poročila za konkretne zazidalne parcele.
(3) Pred pričetkom gradnje objekta morajo izvajalci del obvestiti upravljavce energetskih in komunalnih naprav zaradi zakoličbe in zaščite le teh v času gradnje.
(4) Investitorji oziroma izvajalci morajo zagotoviti organiziranje prometa med gradnjo tako, da bo zagotovljen dostop do vseh zemljišč na območju urejanja.

(1) Prvo etapo posega predstavlja izgradnja celotnega infrastrukturnega omrežja UO z opremljanjem gradbenih parcel s priključki na obstoječo gospodarsko infrastrukturo ter izgradnja celotne cestne infrastrukture (ceste »A«, »B«, in »C«).
(2) Gradnja objektov pred izvedbo komunalne opreme zemljišč ni dovoljena.
(3) Druga etapa zajema graditev individualnih stanovanjskih objektov, ureditev okolice objektov in njihovo priključitev na infrastrukturno omrežje.
(4) Posamezne etape se lahko na podlagi določil prvega in tretjega odstavka 39. člena tega odloka tudi pod-delijo.

(1) Pri realizaciji LN so dopustna odstopanja pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora, če se na podlagi strokovne presoje ugotovijo ekonomsko in tehnično bolje utemeljene rešitve in če prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta LN oziroma ne vplivajo na osnovno mikrourbanistično zasnovo LN.
(2) Dopustna odstopanja od poteka vodov energetske, komunalne in druge infrastrukture (list št. 9 – zasnova projektnih rešitev energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture) znašajo 1 m na vsako stran osi posameznega voda.
(3) Dopustna odstopanja glede tlorisnih in vertikalnih gabaritov objektov so določena v 10., 11., 12., 14. in 15. členu tega odloka.

(1) Sklenitev urbanistične pogodbe je obvezna med:
a) pobudnico oziroma investitorico lokacijskega načrta ga. Frančiško Turičnik Knez in
b) pripravljavcem lokacijskega načrta Mestno občino Slovenj Gradec glede sofinanciranja prve etape prostorskega posega s strani Mestne občine.
(2) V skladu s finančnimi zmožnostmi obeh investitorjev je možna nadaljnja delitev etap na posamezne faze, npr:
– prva faza izvedbe gospodarske infrastrukture zajame opremljanje parcel severnega dela stanovanjskih hiš;
– druga faza izgradnje stavb severnega dela UO;
– tretja faza opremljanja preostalega del ureditvenega območja;
– zaključna faza izgradnje južnega dela individualnih objektov.
(3) Razmerje in način delitve finančnega bremena opreme ureditvenega območja med investitorjema, etape in terminski plan z roki za izvedbo prostorske ureditve so postavke, ki so predmet urbanistične pogodbe.

(1) Pristojni organ občinske uprave Mestne občine Slovenj Gradec pripravi program opremljanja zemljišč s komunalno infrastrukturo.
(2) S programom opremljanja se uskladi gradnja objektov in omrežij komunalne infrastrukture, podrobneje določijo roki gradnje komunalne infrastrukture s pogoji priključevanja nanjo ter določijo tehnični pogoji opremljanja in finančna konstrukcija opremljanja.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.

Lokacijski načrt je na vpogled na Oddelku za urejanje prostora in varstvo okolja na Mestni občini Slovenj Gradec.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.