Na podlagi četrtega odstavka 22. člena Zakona o hipotekarni in komunalni obveznici (Uradni list RS, št. 17/06) in prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Svet Banke Slovenije

1. Ta sklep določa podrobnejša pravila za usklajevanje kritnega premoženja in obveznosti iz naslova izdanih hipotekarnih in komunalnih obveznic na osnovi načela neto sedanje vrednosti in druga pravila glede usklajevanja rokov, obrestovanja in valutne izpostavljenosti kritnega premoženja z obveznostmi iz naslova izdanih hipotekarnih in komunalnih obveznic.
2. Neto sedanja vrednost je vsota denarnih tokov, diskontiranih na tekoči dan, z uporabo tržne krivulje donosa.
3. Devizni tečaj je vrednost tuje valute, določen na podlagi tečajev, ki jih dnevno objavlja Banka Slovenije. Če devizni tečaj ni objavljen s strani Banke Slovenije, banka za preračun uporabi srednjo vrednost med tržnim nakupnim in tržnim prodajnim tečajem.

4. Izračun neto sedanje vrednosti hipotekarnih in komunalnih obveznic ter kritnega premoženja, mora biti izveden za vsako vrsto hipotekarnih in komunalnih obveznic posebej, vsak delovni dan.
5. Vsak delovni dan mora biti narejena tudi primerjava med neto sedanjo vrednostjo hipotekarnih oziroma komunalnih obveznic na eni strani ter neto sedanjo vrednostjo kritnega premoženja na drugi strani.
6. V primeru, da neto sedanja vrednost kritnega premoženja ni višja od neto sedanje vrednosti hipotekarnih oziroma komunalnih obveznic, mora banka takoj pričeti z aktivnostmi za pokritje razlike z dodatnim kritnim premoženjem.
7. Pri izračunavanju neto sedanje vrednosti se lahko uporablja le na posamezno valuto vezana, krivulja donosa za posle zamenjav (Swap yield curve).
8. Če so med naložbami kritnega premoženja tudi izvedeni finančni instrumenti, se zanje ne izračunava neto sedanja vrednost, pač pa se upošteva njihova tržna vrednost, ki je določena s strani osebe v banki, ki ni vključena v trgovanje, upravljanje kritnega premoženja in izdanih hipotekarnih oziroma komunalnih obveznic in razpolaga z ustreznim znanjem in orodjem za določitev tržne cene.
9. Neto sedanja vrednost pozicij v tuji valuti se mora vsakokrat preračunati v domačo valuto z uporabo tečaja Banke Slovenije.

10. Banka, ki izdaja hipotekarne in komunalne obveznice, mora vsaj enkrat tedensko izvesti testiranje izjemnih situacij, kot to določa 4. in 5. poglavje tega sklepa.
11. Banka mora v primeru negativne razlike med trenutno neto sedanjo vrednostjo ter neto sedanjo vrednostjo, izračunano na podlagi testiranja izjemnih situacij, takoj pričeti z aktivnostmi za povečanje kritnega premoženja v višini ugotovljene razlike.

12. Za namen ugotavljanja vpliva spremembe obrestnih mer, mora banka krivuljo donosa, ki jo uporablja za izračun neto sedanje vrednosti premakniti navzgor in navzdol z uporabo statičnega ali dinamičnega pristopa.
13. Negativne obrestne mere, ki se lahko pojavijo ob premiku krivulje donosa se prilagodijo na 0.
14. Banka mora izračunati nove neto sedanje vrednosti hipotekarnih oziroma komunalnih obveznic ter kritnega premoženja, ob uporabi premaknjenih krivulj donosa.
15. Kadar banka uporablja statični pristop, mora izvesti premik krivulje donosa za 250 bazičnih točk.
16. Kadar banka uporablja dinamični pristop, mora število in razporeditev zapadlosti, ki je primerno obsegu in strukturi bančnih transakcij, izbrati na določeni krivulji donosa, pri čemer mora uporabiti vsaj naslednje zapadlosti: 1 mesec, 1 leto, 5 let, 7 let, 10 let in 15 let.
17. Standardni odklon dnevnih razlik med logaritmiranimi vrednostmi obrestnih mer se mora ugotavljati za obrestne mere po posameznih izbranih zapadlostih za 250 delovnih dni nazaj. Standardni odklon za posamezno zapadlost je tako pri enostranskem preizkusu, stopnji zaupanja 99% ter časovnem intervalu 6 mesecev potrebno množiti z 2,33 ter kvadratnim korenom iz 125. Dobljene vrednosti je potrebno pomnožiti še s trenutno krivuljo donosa ter faktorjem 100. S tem banka izračuna število bazičnih točk za premik obrestnih mer na trenutni krivulji donosa. Banka mora premakniti trenutno krivuljo donosa navzgor in navzdol glede na izračunano število bazičnih točk, vendar ne za manj kot 100 bazičnih točk.
18. Ne glede na 11. točko tega sklepa banka za ocenjevanje obrestnega tveganja lahko uporabi tvegano vrednost, izračunano na podlagi internega modela, če o tem najmanj tri mesece prej obvesti Banko Slovenije in če model izpolnjuje naslednje pogoje:
– model mora izračunati tvegano vrednost vsaj za zapadlosti, ki so navedene v 16. točki tega sklepa;
– ocenjevanje tvegane vrednosti z internim modelom se mora iz 10 dni povečati na 125 dni z množenjem s kvadratnim korenom iz 125 ter deljenjem s kvadratnim korenom iz 10;
– valutno tveganje pri ocenjevanju tvegane vrednosti bo vključeno na način, določen v 5. poglavju tega sklepa;
– neto sedanja vrednost kritnega premoženja, izračunana na način, ki ga določa 2. poglavje se zmanjša za izračunano tvegano vrednost.
V obvestilu iz prejšnjega odstavka mora banka predložiti dokumentacijo in druga dokazila iz katerih izhaja, da so izpolnjeni predpisani pogoji.
19. Banka mora izbran pristop za ugotavljanje vpliva sprememb obrestnih mer na neto sedanjo vrednost dosledno uporabljati.

20. Banka mora izračunati razliko med neto sedanjo vrednostjo kritnega premoženja in neto sedanjo vrednostjo izdanih hipotekarnih oziroma komunalnih obveznic po posameznih valutah, kot to določa 2. in 4. poglavje tega sklepa. V primeru, ko je razlika neto sedanjih vrednosti po premiku krivulje donosa pozitivna, mora banka uporabiti negativen pribitek oziroma v primeru, ko je razlika negativna, mora banka uporabiti pozitiven pribitek.
21. Banka določi pribitek iz 19. točke tega sklepa z uporabo statičnega oziroma dinamičnega pristopa. Banka mora izbran pristop dosledno uporabljati.
22. Če se banka odloči za statični pristop, mora uporabiti naslednje pribitke k tekoči vrednosti deviznega tečaja:
– 10% za vse tuje valute držav Evropske unije, valute držav, ki tvorijo Evropsko gospodarsko skupnost ter Švico,
– 15% za vse valute držav, ki so polnopravne članice Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj,
– 20% za ameriški dolar, kanadski dolar ter japonski jen,
– vsaj 20% za valute ostalih držav.
23. Če se banka odloči za uporabo dinamičnega pristopa, mora določiti standardni odklon dnevnih razlik med logaritmirano vrednostjo deviznih tečajev na osnovi podatkov za 250 delovnih dni nazaj. Standardni odklon se mora zaradi zahteve enostranskega preizkusa, 99% stopnje zaupanja ter obdobja 6 mesecev, pomnožiti s faktorjem 2,33 ter kvadratnim korenom 125. Tako dobljena vrednost se mora množiti s trenutno vrednostjo deviznega tečaja za posamezno tujo valuto. Rezultat predstavlja pozitivni ali negativni pribitek k trenutni vrednosti deviznega tečaja.

24. Banka mora razpolagati z dokumentacijo, iz katere je jasno razviden:
– proces vrednotenja izvedenih finančnih instrumentov, v skladu z zahtevami 2. poglavja tega poglavja ter vse morebitne naknadne spremembe,
– proces izračuna standardnega odklona ter interpolacije, v skladu z zahtevami 4. poglavja tega sklepa,
– način vključevanja valutnega tveganja,
– proces določitve standardnega odklona, v skladu z zahtevami 5. poglavja tega sklepa.
25. Banka mora vzpostaviti hrambo dokumentacije iz prejšnje točke tega sklepa najmanj do zapadlosti in poravnave zadnje obveznosti iz naslova izdanih hipotekarnih oziroma komunalnih obveznic.

26. Banka lahko spremeni izbran pristop za določitev premika krivulje donosa ter pribitka le, če o tem predhodno najmanj en mesec prej obvesti Banko Slovenije in utemelji, da sprememba pripomore h kvalitetnejšemu rezultatu. Sprememba iz prejšnjega stavka je izbira drugega pristopa, kakor tudi spremembe na strani parametrov in postopkov.
27. Če banka za ocenjevanje obrestnega tveganja uporablja interni model iz 18. točke tega sklepa, se glede sprememb internega modela, vključno s prenehanjem uporabe tega modela, smiselno uporablja 18. točka oziroma 4. poglavje tega sklepa.

28. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.