Na podlagi sedmega odstavka 28. člena Zakona o plačilnem prometu (Uradni list RS, št. 105/04 – UPB2, 100/05 – odločba US in 39/06) in v skladu s prvim odstavkom 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 58/02, 85/02 in 39/06) izdaja Svet Banke Slovenije

Ta sklep določa podrobnejša pravila o vzpostavitvi in vodenju registra transakcijskih računov pri Banki Slovenije, pravila odpiranja transakcijskih računov s posebnim statusom in njihovega vodenja v registru transakcijskih računov ter dostop in način posredovanja podatkov iz registra upravičenim prosilcem.

Banka Slovenije vodi enotno informatizirano bazo podatkov (v nadaljevanju: register) o transakcijskih računih in o imetnikih transakcijskih računov, odprtih pri izvajalcih plačilnega prometa, ter o podračunih, ki so vključeni v sistem enotnega zakladniškega računa (v nadaljevanju: EZR) v skladu z zakonom o javnih financah.
Vodenje registra je zagotovljeno tako, da omogoča izvajalcem plačilnega prometa izvajanje kontrole obstoja transakcijskih računov prejemnikov plačil pri izvajalcih plačilnega prometa ter izvajanje prepovedi odpiranja novih transakcijskih računov osebam, ki že imajo odprt transakcijski račun, v zvezi s katerim je zaradi pomanjkanja sredstev vzpostavljena evidenca o neizvršenih sklepih za izvršbo ali prisilno izterjavo.

V registru se vodijo podatki o imetniku transakcijskega računa in podatki o transakcijskem računu posameznega imetnika.
Podatki o imetniku transakcijskega računa so podatki, ki omogočajo enolično identifikacijo imetnika, in sicer:
– ime, priimek in naslov fizične osebe ali zasebnika je podatek, kot je naveden na uradnem osebnem dokumentu fizične osebe;
– firma, sedež in naslov pravne osebe ali zasebnika je podatek, kot je naveden v ustreznem registru;
– davčna številka je enolična identifikacijska številka, ki se dodeli imetniku za davčne namene v skladu z zakonom o davčnem postopku;
– matična številka je številčna identifikacija pravne osebe ali zasebnika, ki se dodeli imetniku ob vpisu v poslovni register.
Podatki o transakcijskem računu, ki se vodijo v registru, so:
– številka transakcijskega računa, ki je 15-mestna številka, kot jo določi izvajalec plačilnega prometa in skupaj s podatkom SI ter dvomestno kontrolno številko (SIxx) sestavlja mednarodno številko bančnega računa (IBAN);
– naziv in matična številka izvajalca plačilnega prometa, pri katerem je odprt transakcijski račun;
– oznaka, ki označuje, da je v zvezi z računom zaradi pomanjkanja sredstev vzpostavljena evidenca o neizvršenih sklepih za izvršbo ali prisilno izterjavo;
– oznaka vrste računa, ki je enomestna črkovna oznaka in jo določi banka glede na določene lastnosti računa ali imetnika računa v skladu z navodilom iz 5. člena tega sklepa;
– podatek o zaprtju računa, ki je določen z datumom, ko je izvajalec plačilnega prometa zaprl transakcijski račun.

Izvajalci plačilnega prometa, ki vodijo transakcijske račune, ter organ, pristojen za javna plačila (v nadaljevanju: izvajalci plačilnega prometa), enkrat dnevno posredujejo Banki Slovenije podatke iz drugega odstavka 28. člena zakona o plačilnem prometu.
V zvezi z že odprtimi transakcijskimi računi posredujejo izvajalci plačilnega prometa le morebitne spremembe podatkov, ki se vodijo v registru, tako da zagotavljajo ažurnost podatkov, ki se vodijo v registru.
Izvajalci plačilnega prometa so odgovorni za pravilno in ažurno posredovanje podatkov v register.

Guverner Banke Slovenije izda navodilo, s katerim se določijo podrobnejša pravila glede posredovanja in ažuriranja podatkov o transakcijskih računih in imetnikih transakcijskih računov.
Z navodilom iz prejšnjega odstavka se določijo tudi kriteriji in oznake vrst računov, ki se vodijo v registru.

Podatki o transakcijskih računih pravnih oseb, zasebnikov v delu, ki se nanaša na njihovo dejavnost, in drugih imetnikov, ki niso fizične osebe, so javni.
Podatki o transakcijskih računih in imetnikih, ki so fizične osebe, so osebni podatki in se posredujejo upravičenim osebam v skladu z zakonom o plačilnem prometu in zakonom o varstvu osebnih podatkov.

Osebne podatke iz registra posreduje Banka Slovenije upravičenim prosilcem iz drugega odstavka 29. člena zakona o plačilnem prometu na podlagi zahteve, ki jo prosilec predloži Banki Slovenije v pisni ali elektronski obliki.
V primeru, ko je prosilec dolžan v zahtevi opredeliti pravno podlago in namen posredovanja osebnih podatkov in se ta dokazuje z določenimi listinami, mora prosilec zahtevi priložiti tudi fotokopije takšnih listin.

Zahteva v pisni obliki je lastnoročno podpisana listina v fizični obliki, ki za reprodukcijo vsebine ne zahteva informacijske tehnologije.
Prosilec lahko zahtevi v pisni obliki priloži podatke za identifikacijo imetnika in kopije listin, s katerimi se izkazuje pravna podlaga in namen pridobivanja osebnih podatkov, tudi v elektronski obliki. Podatki in listine, ki se posredujejo v elektronski obliki kot elektronska (skenirana) kopija, se v tem primeru priložijo na elektronskem nosilcu podatkov.

Zahteva v elektronski obliki je elektronski zapis, ki je posredovan Banki Slovenije na elektronskem nosilcu podatkov ali po varni elektronski poti.
Zahteva za posredovanje osebnih podatkov iz registra, ki je posredovana v elektronski obliki, mora biti varno elektronsko podpisana in podpis prosilca overjen s kvalificiranim digitalnim potrdilom.
Listine, s katerimi prosilec dokazuje pravno podlago in namen pridobivanja osebnih podatkov iz registra, se predložijo kot elektronska kopija.
Guverner z navodilom določi podrobnejša pravila o posredovanju zahtev za pridobitev osebnih podatkov iz registra v elektronski obliki.

Osebni podatki iz registra se posredujejo upravičenemu prosilcu v pisni obliki, na poštni naslov prosilca, ki je opredeljen v zahtevi.
S posameznimi prosilci, ki v večjem obsegu poizvedujejo po osebnih podatkih iz registra, se lahko Banka Slovenije dogovori o posredovanju podatkov iz registra v elektronski obliki.
Državnim organom in nosilcem javnih pooblastil, ki so na podlagi posebnega zakona upravičeni pridobiti določene podatke iz registra, se lahko omogoči neposredni elektronski dostop do osebnih podatkov v registru na podlagi sklenjene pogodbe. S pogodbo se opredelijo pooblaščene osebe organa oziroma nosilca javnih pooblastil, ki so upravičene neposredno dostopati do podatkov v registru, ter drugi ukrepi, s katerimi se onemogoča nepooblaščeno razpolaganje in posredovanje osebnih podatkov iz registra.

Banka Slovenije hrani podatke v zvezi s posredovanjem osebnih podatkov iz registra upravičenim prosilcem tako, da je mogoče ugotoviti, kateri podatki so bili posredovani, komu, kdaj in na kakšni pravni podlagi.
Podatki iz prejšnjega odstavka se hranijo 10 let.
V pogodbi o neposrednem elektronskem dostopu do podatkov iz registra, ki jo Banka Slovenije sklene z državnim organom ali nosilcem javnih pooblastil, se opredeli način pridobivanja podatkov tako, da se v zvezi z vsako poizvedbo po osebnih podatkih v registru zagotovijo informacije iz prvega odstavka tega člena.

Dostop do podatkov o transakcijskih računih in imetnikih, ki so pravne osebe, zasebniki, v delu, ki se nanaša na njihovo dejavnost, in drugi imetniki, ki niso fizične osebe, se javnosti omogoči s poizvedovanjem preko spletne strani Banke Slovenije.

Banka Slovenije izvajalcem plačilnega prometa dnevno posreduje vse podatke iz registra.
Izvajalci plačilnega prometa morajo osebne podatke iz registra, ki jih prejmejo od Banke Slovenije, varovati v skladu z zakonom o plačilnem prometu oziroma zakonom o varstvu osebnih podatkov kot zaupne.

Dostop preko spletne strani Banke Slovenije do podatkov iz 6. člena tega sklepa je brezplačen.
Nadomestilo za posredovanje podatkov iz registra ter nadomestilo za neposredni dostop do podatkov se prosilcu zaračuna v skladu z veljavno tarifo Banke Slovenije.

Kot računi s posebnim statusom se odpirajo računi, katerih imetniki razpolagajo s sredstvi v svojem imenu in za račun tretjih oseb na podlagi pooblastila, ki izhaja iz zakona.
Izvajalec plačilnega prometa odpre imetniku transakcijski račun s posebnim statusom na podlagi pogodbe o vodenju transakcijskega računa, če so izpolnjeni pogoji, ki jih poseben zakon določa za odprtje transakcijskega računa v svojem imenu in za račun tretjih oseb.
Izvajalec plačilnega prometa lahko določi tudi druge pogoje za odpiranje transakcijskih računov s posebnim statusom.
Z navodilom iz 5. člena tega sklepa se določi posebna oznaka vrste računa, s katero se v registru zaznamujejo transakcijski računi s posebnim statusom.

Transakcijski račun s posebnim statusom se v zvezi z uveljavljanjem pravic iz naslova jamstva za vloge v skladu s sklepom o sistemu zajamčenih vlog (Uradni list RS, št. 61/00, 35/02 in 65/03) šteje kot skupni račun, kolikor ni s tem sklepom določeno drugače.
Kritje na transakcijskem računu s posebnim statusom se v zvezi z uveljavljanjem pravic iz naslova jamstva za vloge šteje v razmerju do izvajalca plačilnega prometa kot vsota terjatev vseh oseb, katerih sredstva se vodijo na računu (v nadaljevanju: upravičenec). Šteje se, da ima vsak upravičenec do izvajalca plačilnega prometa terjatev v višini sredstev, ki se vodi na računu s posebnim statusom za tega upravičenca.
Pogodba o vodenju transakcijskega računa s posebnim statusom mora določati obveznost imetnika, da v primeru uveljavljanja jamstva za vloge za posameznega upravičenca banki prevzemnici zagotovi podatke, ki omogočajo enolično identifikacijo upravičenca, ter podatke o višini sredstev, ki se vodijo za posameznega upravičenca na računu s posebnim statusom. Imetnik mora predložiti tudi morebitno dokumentacijo, iz katere izhaja pravica do uveljavljanja jamstva za posameznega upravičenca v zvezi s sredstvi na računu s posebnim statusom.

Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o vzpostavitvi registra transakcijskih računov (Uradni list RS, št. 105/04 in 100/05 – odločba US) in predpisi, sprejeti na njegovi podlagi.

Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.