Na podlagi prvega odstavka 2.a člena ter petega in sedmega odstavka 5. člena Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za promet

Ta pravilnik določa sestavne dele prog, za katere se mora zagotoviti izvedba postopkov ugotavljanja in potrjevanja skladnosti s predpisanimi tehničnimi zahtevami, ter določa pogoje in postopek za izdajo dovoljenja za vgradnjo elementov, naprav in sistemov v železniško infrastrukturo, z namenom, da se ugotovi njihova združljivost z obstoječimi elementi, na katere se ti priključujejo ali vgrajujejo, njihova varnost, zmogljivost in zanesljivost ter se na ta način zagotovi varno, brezhibno in zanesljivo delovanje železniškega prometnega sistema. Pravilnik določa tudi postopek ugotavljanja in potrjevanja skladnosti.

(1) Določbe tega pravilnika se uporabljajo za elemente, naprave ali sisteme, ki se vgrajujejo ali priključujejo v železniško infrastrukturo.
(2) Železniška infrastruktura iz prejšnjega odstavka tega člena obsega:
– spodnji in zgornji ustroj proge,
– signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave, vključno z napravami za njihovo napajanje z električno energijo in prostori za te naprave,
– stavbe in prostore za vodenje in urejanje prometa,
– progovni del nivojskih križanj, vključno z napravami za zagotavljanje varnosti železniškega prometa,
– progovni pas,
– stabilne naprave električne vleke,
– zračni prostor nad ravnino tirnic v višini 10 m oziroma, če v progovnem pasu poteka daljnovod nazivne napetosti 220 kV, zračni prostor nad ravnino tirnic v višini 12,75 m, oziroma če v progovnem pasu poteka daljnovod nazivne napetosti 400 kV, zračni prostor nad ravnino tirnic v višini 14 m in
– službene tire.

(1) Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
– »certifikatski organ« je od dobavitelja neodvisna organizacija, ki ji je podeljena akreditacijska listina za izvajanje nalog na področju ugotavljanja skladnosti proizvodov s predpisanimi tehničnimi zahtevami;
– »dobavitelj« je proizvajalec, njegov zastopnik s sedežem v Republiki Sloveniji, če proizvajalec nima sedeža v Republiki Sloveniji, uvoznik oziroma druga fizična ali pravna oseba, ki je dala proizvod v promet;
– »certifikat« je javna listina, s katero se dokazuje, da so zahtevane tehnične zahteve izpolnjene;
– »dovoljenje za vgradnjo« je odločba ministra, pristojnega za promet (v nadaljnjem besedilu: minister), s katero se ugotavlja, da je posamezen element, naprava ali sistem, ki se vgrajuje ali priključuje na obstoječo javno železniško infrastrukturo, združljiv z obstoječimi elementi, na katere se priključuje ali vgrajujejo, in da je varen, zmogljiv in zanesljiv;
– »ES – izjava o skladnosti in primernosti za uporabo« je izjava proizvajalca, ki se poda na podlagi ocene skladnosti in/ali primernosti za uporabo, ki se izvede v skladu s postopki za ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti, določenih v tehnični specifikaciji za interoperabilnost;
– »ES – izjava o verifikaciji« je izjava naročnika ali njegovega pooblaščenega zastopnika, s stalnim prebivališčem v državi članici Evropske unije, ki temelji na certifikatu o skladnosti, katerega izda priglašeni organ za opravljanje postopka ES-verifikacije, in je namenjena nadzornemu organu v državi članici, v kateri je vzpostavljen podsistem in/ali v kateri le-ta obratuje;
– »evropsko tehnično soglasje« je tehnično soglasje, ki ga je v okviru harmonizirane zakonodaje določenemu elementu, napravi ali sistemu podelil organ za tehnična soglasja, ki je priglašen komisiji za podeljevanje evropskih tehničnih soglasij;
– »izjava o skladnosti« je izjava proizvajalca, ki potrjuje skladnost proizvoda, procesa ali storitve s predpisanimi tehničnimi zahtevami, slovenskim nacionalnim standardom in/ali tehnično specifikacijo iz seznama standardov ali tehničnih specifikacij;
– »izvajalec vzdrževanja« je organizacija, ki opravlja gospodarsko javno službo vzdrževanja javne železniške infrastrukture;
– »komisija za ugotavljanje združljivosti« je s strani ministra imenovana komisija, ki ima nalogo izpeljati vse potrebne aktivnosti za ugotavljanje združljivosti elementov, naprav ali sistemov z obstoječimi elementi železniške infrastrukture, na katero se priključujejo ali vgrajujejo, ter za ugotavljanje njihove varnosti, zmogljivosti in zanesljivosti. Ministru poda predlog za izdajo dovoljenja za vgradnjo ali predloži zadržke, ki onemogočajo izdajo takega dovoljenja;
– »postopek ugotavljanja skladnosti« je vsak postopek, s katerim se posredno ali neposredno ugotavlja, ali so izpolnjene predpisane zahteve;
– »preskušanje« je način preverjanja elementa, naprave ali sistema, s katerim se ugotavlja ustrezna združljivost elementov, naprav ali sistemov z obstoječo železniško infrastrukturo, na katero se priključuje ali vgrajuje, ter ustrezna varnost, zmogljivost in zanesljivost železniškega prometnega sistema;
– »preskusno poročilo« je dokument, ki ga izdela proizvajalec in/ali certifikatski organ, ki je opravil preskušanje za ugotovitev skladnosti;
– »priglašeni organi« so organi, ki so pooblaščeni za ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti ES – verifikacije podsistemov;
– »priznani izvedenec« je strokovna oseba z ustrezno izobrazbo, izkušnjami in potrdilom akreditacijskega organa o sposobnosti presojanja dokumentacije in opreme elementov, naprav ali sistemov;
– »zahteva za izdajo dovoljenja za vgradnjo« je vloga, s katero prosilec zaprosi za izdajo dovoljenja za vgradnjo elementa, naprave ali sistema;
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen kot ga določajo drugi predpisi s področja železniškega prometa.

(1) Elementi, naprave in sistemi iz 2. člena tega pravilnika se razvrščajo po naslednjih kriterijih:
– oprema 1. kategorije so elementi, naprave in sistemi z varnostnimi funkcijami, ki s svojim delovanjem oziroma funkcionalnostjo neposredno sodelujejo pri zagotavljanju varnosti in urejenosti železniškega prometa,
– oprema 2. kategorije so elementi, naprave in sistemi brez varnostne funkcije, ki imajo varnostno relevantne lastnosti za varno in nemoteno odvijanje železniškega prometa ali zagotavljajo večjo varnost,
– oprema 3. kategorije so elementi, naprave in sistemi, ki nimajo varnostnih funkcij in varnostno relevantnih lastnosti.
(2) Klasifikacija elementov, naprav in sistemov železniškega prometnega sistema je v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena določena v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

(1) Uporaba elementov, naprav ali sistemov, ki so v skladu s 4. členom tega pravilnika razvrščeni v 1. ali 2. kategorijo, je dovoljena, če dobavitelj predloži izjavo o skladnosti skupaj s certifikatom in preskusnim poročilom.
(2) Uporaba elementov, naprav ali sistemov, ki so v skladu s Prilogo 2 tega pravilnika določeni kot komponente interoperabilnosti, je dovoljena, če dobavitelj predloži ES izjavo o skladnosti in primernosti za uporabo in certifikat, na podlagi katerega je bila ta izjava dana.
(3) Za vgradnjo ali priključitev elementa, naprave ali sistema iz prvega in drugega odstavka tega člena na obstoječi element železniške infrastrukture je potrebno pridobiti dovoljenje za vgradnjo, če se le-ta vgrajuje ali priključuje kot samostojna ali zaključena celota ter s tem obstoječim elementom železniške infrastrukture medsebojno vpliva in učinkuje na varnost, zmogljivost in zanesljivost, če ni s tem pravilnikom drugače določeno.
(4) Za elemente, naprave ali sisteme, ki so v skladu s 4. členom tega pravilnika razvrščeni v 3. kategorijo, mora dobavitelj predložiti najmanj izjavo o skladnosti. Za te elemente, naprave ali sisteme dovoljenja za vgradnjo ni potrebno pridobiti.
(5) Uporaba elementov, naprav ali sistemov iz prvega odstavka tega člena je dovoljena tudi v primeru, če dobavitelj predloži listino o skladnosti, izdano v tujini, če je bila izdana v skladu z mednarodnimi pogodbami, uveljavljenimi v Republiki Sloveniji.
(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko minister z odločbo, izdano na predlog ali po uradni dolžnosti, prizna veljavnost certifikata, izdanega v tujini, če le-ta izkazuje skladnost s predpisi, ki urejajo tehnične zahteve sestavnih delov prog, in če je bila usposobljenost certifikatskega organa, ki ga je izdal, ugotovljena po enakovrednem postopku in zahtevah, ki so predpisane za te vrste organov s tem pravilnikom.

(1) Za zagotavljanje interoperabilnosti se v kategorijo vseevropskega železniškega omrežja za konvencionalne hitrosti uvrščajo proge slovenskega železniškega omrežja, ki so v skladu z Uredbo o kategorizaciji prog (Uradni list RS, št. 22/02) določene kot glavne proge ter proge številka 11 (Zalog-Ljubljana P3), 12 (Zalog-Ljubljana P4) in 13 (Zalog Ljubljana P5) iz priloge 1a te uredbe.
(2) Ostale proge, na katerih se zagotavlja interoperabilnost, se določijo z nacionalnim programom razvoja javne železniške infrastrukture.

(1) Elementi, naprave ali sistemi iz 2. člena tega pravilnika morajo ustrezati svoji nameravani uporabi, kar pomeni, da morajo imeti takšne lastnosti, da bodo z vgradnjo ali priključitvijo v železniško infrastrukturo omogočali izpolnjevanje bistvenih zahtev, določenih s tehničnimi predpisi za posamezen sestavni del železniške infrastrukture in tehničnimi specifikacijami in/ali slovenskimi nacionalnimi standardi, določenimi v seznamu slovenskih nacionalnih standardov (v nadaljnjem besedilu: SIST standardi).
(2) Elementi, naprave ali sistemi iz prejšnjega odstavka tega člena ustrezajo svoji nameravani uporabi in se smejo uporabiti za vgradnjo ali priključitev v železniško infrastrukturo, če so skladni s tehničnimi predpisi za posamezen sestavni del železniške infrastrukture in:
– z ustreznimi SIST standardi ali
– s tehničnimi specifikacijami iz seznama tehničnih specifikacij ali
– z evropskim tehničnim soglasjem, kadar gre za gradbene proizvode ali
– s tehničnim soglasjem, podeljenim za gradbene proizvode, kadar ni SIST standarda oziroma tehničnega predpisa, ali kadar karakteristike sestavnega dela proge znatno odstopajo od SIST standardov ali tehničnih predpisov.
(3) Elementi, naprave ali sistemi, ki se kot komponente interoperabilnosti vgrajujejo ali priključujejo na proge, ki so sestavni del vseevropskega železniškega omrežja za konvencionalne hitrosti, se štejejo za skladne s predpisanimi bistvenimi zahtevami, če izpolnjujejo naslednje zahteve:
1. splošne zahteve:
a) varnost:
– načrtovanje, gradnja ali izdelava, vzdrževanje in spremljanje za varnost pomembnih komponent in zlasti tistih, ki so vključene v vožnjo vlakov, morajo pod ustreznimi pogoji jamčiti varnost na ravni, ki je določena za to omrežje, vključno za posebne poslabšane razmere;
– parametri za sistem kolo/tir morajo izpolnjevati zahteve stabilnosti, ki so potrebne za zagotovitev varne vožnje pri največji dovoljeni hitrosti;
– komponente, ki se uporabljajo, morajo prenesti vse običajne in izjemne obremenitve, ki so bile ugotovljene med njihovim obratovanjem. Učinki nepredvidenih napak na varnost, morajo biti omejeni z ustreznimi sredstvi;
– načrtovanje fiksnih naprav in železniškega voznega parka ter izbira uporabljenega materiala morata biti taka, da pri požaru omejujeta nastajanje, širjenje in učinke ognja ali dima;
– vse naprave, ki jih bodo uporabniki upravljali, morajo biti zasnovane tako, da ne ogrožajo varnega obratovanja naprav ali zdravja in varnosti uporabnikov, kadar se uporabljajo na predvideni način, ki ni v skladu z ustreznimi navodili;
b) zanesljivost in razpoložljivost:
– spremljanje in vzdrževanje fiksnih in gibljivih komponent, ki so udeležene v vožnji vlakov, mora biti organizirano, izvedeno in kvantificirano tako, da delujejo pod predvidenimi pogoji;
c) zdravje:
– materiali, ki so zaradi načina uporabe lahko nevarni za zdravje tistih, ki imajo do njih dostop, se v vlakih in železniški infrastrukturi ne smejo uporabljati;
– te materiale je treba izbrati, razvijati in uporabljati tako, da se omeji emisija škodljivih in nevarnih dimov ali plinov, zlasti ob požaru;
d) varstvo okolja:
– učinek vzpostavitve in obratovanja vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti na okolje je treba oceniti in upoštevati v fazi načrtovanja sistema v skladu z veljavnimi odločbami Komisije, ki urejajo posamezne podsisteme;
– materiali, ki se uporabljajo v vlakih in infrastrukturi, morajo preprečevati emisijo dimov ali plinov, ki so škodljivi ali nevarni za okolje, zlasti ob požaru;
– sistemi za dobavo energije morajo biti zasnovani in proizvedeni tako, da so elektromagnetsko združljivi z napravami, opremo in javnimi ali zasebnimi omrežji, katere lahko ovirajo;
– pri obratovanju vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti se morajo upoštevati sedanje omejitve o obremenitvah s hrupom;
– obratovanje vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti ne sme dosegati nedopustne stopnje talnih vibracij za dejavnosti in območja v bližini infrastrukture ter v normalnem stanju vzdrževanja;
e) tehnična združljivost:
– tehnične značilnosti infrastrukture in fiksnih naprav morajo biti združljive med seboj in z značilnostmi vlakov, ki se bodo uporabljali v vseevropskem železniškem sistemu za konvencionalne hitrosti. Če je na nekaterih delih omrežja skladnost teh značilnosti težko doseči, je mogoče uvesti začasne rešitve, ki zagotavljajo združljivost v prihodnje;
2. posebne zahteve za vsak podsistem:
a) infrastruktura:
– sprejeti je treba ustrezne ukrepe za preprečevanje dostopa do naprav ali neželenega poseganja v naprave;
– sprejeti je treba ukrepe za omejitev nevarnosti, ki so jim osebe izpostavljene, zlasti ko vlak vozi skozi postaje;
– infrastruktura, ki je javno dostopna, mora biti zasnovana in proizvedena tako, da omejuje vse nevarnosti za človekovo varnost (stabilnost, požar, dostop, evakuacija, peroni itd.);
– za upoštevanje posebnih varnostnih pogojev v zelo dolgih predorih se morajo sprejeti ustrezni ukrepi;
b) energija:
– obratovanje sistemov za dobavo energije ne sme ogrožati varnosti vlakov ali oseb (uporabnikov, delovnega osebja, okoliških prebivalcev in tretjih oseb);
– delovanje sistemov za dobavo električne ali toplotne energije ne sme posegati v okolje prek določenih omejitev.
– sistemi za dobavo električne in toplotne energije, ki se uporabljajo, morajo omogočati vlakom, da dosežejo določene stopnje učinkovitosti;
– sistemi za dobavo električne energije morajo biti združljivi z napravami za odjem toka, ki so vgrajene v vlakih;
c) nadzor, vodenje in signalizacija:
– sistemi za nadzor, vodenje in signalizacijo morajo zagotavljati varno vožnjo tudi vlakom, ki jim je dovoljeno voziti v slabših pogojih obratovanja;
– vsa nova infrastruktura in ves novi železniški vozni park, ki sta narejena ali razvita po sprejetju združljivih sistemov za nadzor, vodenje in signalizacijo, morata biti prilagojena uporabi teh sistemov;
– oprema za nadzor, vodenje in signalizacijo, ki je vgrajena v kabini strojevodje, mora pod posebnimi pogoji omogočati normalno obratovanje po celotnem vseevropskem železniškem sistemu za konvencionalne hitrosti;
d) telematske aplikacije v tovornem in potniškem prometu:
Bistvene zahteve za telematske aplikacije jamčijo minimalno kakovost prevoza potnikov in blaga, zlasti glede tehnične združljivosti. Pri tem je treba zagotoviti naslednje:
– da se podatkovne baze, programska oprema in podatkovni komunikacijski protokoli izdelajo tako, da omogočajo maksimalno izmenjavo podatkov med različnimi aplikacijami in operaterji, pri čemer se izključijo zaupni komercialni podatki;
– lahek dostop do informacij za uporabnike;
– načini uporabe, upravljanje, ažuriranje in vzdrževanje teh podatkovnih baz, programske opreme in podatkovnih komunikacijskih protokolov morajo jamčiti učinkovitost teh sistemov in kakovost storitev;
– vmesniki med temi sistemi in uporabniki morajo izpolnjevati minimalna pravila glede ergonomije in varovanja zdravja;
– pri shranjevanju ali prenosu z varnostjo povezanih informacij je treba zagotoviti zadovoljivo stopnjo integritete in zanesljivosti.

(1) Za ugotavljanje in potrjevanje skladnosti elementov, naprav ali sistemov s predpisanimi tehničnimi zahtevami je odgovoren proizvajalec.
Uporabijo se lahko naslednje metode:
– kontrola proizvodnje,
– stalen nadzor, presoja in ocena kontrole proizvodnje,
– pregled tipa,
– skladnost s tipom,
– preverjanje proizvoda,
– celovito zagotavljanje kakovosti s pregledom projektiranja in
– tipsko preskušanje v pogojih uporabe.
(2) Posamezne metode iz prejšnjega odstavka so podrobneje določene v Prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika.
(3) Ugotavljanje skladnosti elementov, naprav ali sistemov, ki so komponente interoperabilnosti, mora temeljiti na uporabi modulov, ki so določeni v Prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika.

(1) Izbira metode iz prejšnjega člena tega pravilnika je odvisna od:
– vrste elementa, naprave ali sistema,
– pomena elementa, naprave ali sistema glede na bistvene zahteve železniškega prometnega sistema, zlasti tiste, ki se nanašajo na varnost, zanesljivost, združljivost in razpoložljivost,
– posledic spremembe lastnosti elementa, naprave ali sistema na njegovo uporabnost,
– dovzetnosti za napake v proizvodnji.
(2) Metoda ugotavljanja in potrjevanja skladnosti elementov, naprav ali sistemov se v skladu z določbami tega pravilnika za posamezen element, napravo ali sistem podrobneje določi v tehničnih predpisih, SIST standardih ali tehničnih specifikacijah.
(3) V kolikor z ustrezno tehnično specifikacijo, tehničnim predpisom za posamezni sestavni del železniške infrastrukture ali SIST standardom ni določena metoda ugotavljanja in potrjevanja skladnosti, določi metodo za ugotavljanje skladnosti upravljavec v skladu z določbami tega pravilnika.
(4) Ob upoštevanju zahtev po varnosti, zanesljivosti, združljivosti in razpoložljivosti se v posameznem primeru določi za proizvajalca najmanj obremenjujoč postopek.

(1) Ne glede na uporabljeno metodo iz prvega odstavka 8. člena tega pravilnika, se mora v postopku ugotavljanja skladnosti pri signalnovarnostnih, telekomunikacijskih in elektroenergetskih elementih, napravah ali sistemih, v katere je vgrajena programska oprema:
– ugotoviti skladnosti funkcionalnih in sistemskih zahtev naprave ali sistema s programsko opremo,
– preskusiti tehnične rešitve, kar opravi preskuševalec na osnovi sistemskih zahtev,
– preskusiti programsko opremo v smislu izpolnjevanja zahtev, določenih v tehničnih specifikacijah in SIST standardih, kar opravi preskuševalec,
– preskusiti skladnost naprave ali sistema s projektiranimi podatki, kar se izvaja na certificirani programski opremi.
(2) V postopku ugotavljanja skladnosti pri signalnovarnostnih, telekomunikacijskih in elektroenergetskih elementih, napravah ali sistemih je potrebno ugotoviti:
– če je element, naprava ali sistem skladen s funkcionalnimi zahtevami železniških vozil, določenimi s predpisom, ki določa tehnične pogoje za vozila,
– če je element, naprava ali sistem skladen z zahtevami vzdrževanja, določenimi s predpisom, ki določa tehnične pogoje za vzdrževanje,
– če je element, naprava ali sistem skladen z operativnimi zahtevami opravljanja prometa, določenimi s predpisom, ki ureja prometnotehnološke procese.

(1) Izvedeni postopki ugotavljanja skladnosti so podlaga za potrditev skladnosti elementov, naprav ali sistemov, ki se izvede:
– z izjavo o skladnosti,
– s certifikatom o skladnosti in / ali
– s preskusnim poročilom.
(2) Izpolnjevanje bistvenih zahtev elementov, naprav ali sistemov, ki so komponente interoperabilnosti, se potrjuje z ES – izjavo o skladnosti ali primernosti za uporabo.
(3) Če se ugotovi, da komponenta interoperabilnosti iz prejšnjega odstavka tega člena, ki je dana na trg in ima ES – izjavo o skladnosti ali primernosti za uporabo, verjetno ne bo izpolnjevala bistvenih zahtev ali če je ES – izjava o skladnosti podana neustrezno, se ukrene vse potrebno za omejitev področja uporabe in se obvesti Komisijo.

(1) Izjava o skladnosti, certifikat in poskusno poročilo morajo biti podani v originalu in uradnem slovenskem prevodu.
(2) Izjava o skladnosti mora vsebovati predvsem:
– ime in naslov proizvajalca oziroma njegovega zastopnika s sedežem v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: zastopnik),
– opis elementa, naprave ali sistema (tip, oznaka, namen uporabe, itd),
– opis metode ugotavljanja skladnosti,
– zahteve, s katerimi je element, naprava ali sistem skladen,
– posebne pogoje, glede uporabe proizvoda,
– ime in naslov certifikatskega organa, vključenega v postopek potrjevanja skladnosti, če je s tem pravilnikom predpisana tudi predložitev certifikata,
– seznam tehničnih predpisov, SIST standardov in/ali tehničnih specifikacij, s katerimi je element, naprava ali sistem v celoti ali delno skladen,
– ime in položaj osebe, ki je pooblaščena za podpis izjave v imenu proizvajalca oziroma njegovega zastopnika,
– datum izdaje ter podpis pooblaščene osebe.
(3) Certifikat o skladnosti mora vsebovati predvsem:
– ime in naslov certifikatskega organa,
– številko certifikata,
– ime in naslov proizvajalca oziroma njegovega zastopnika,
– opis elementa, naprave ali sistema (tip, oznaka, namen uporabe, itd),
– ugotovitve preskusov,
– zahteve, s katerimi je element, naprava ali sistem skladna,
– posebne pogoje povezane z uporabo proizvoda,
– pogoje in obdobje veljavnosti certifikata,
– ime in položaj osebe, ki je pooblaščena za podpis certifikata in
– datum izdaje ter podpis pooblaščene osebe.
(4) Preskusno poročilo mora vsebovati predvsem:
– tehnično dokumentacijo izvedbe elementa, naprave ali sistema,
– varnostni koncept,
– varnostno dokazilo, ki obsega dokazilo upravljanja kvalitete, dokazilo upravljanja varnosti in dokazilo funkcionalne in tehnične varnosti,
– tehnično dokumentacijo, ki obsega opis načrtovanja, opis vzdrževanja in navodilo za uporabo,
– poročilo o oceni dokumentov iz prve, druge in tretje alinee tega odstavka in
– datum izdaje ter podpis pooblaščene osebe.

(1) ES – izjava o skladnosti ali primernosti za uporabo in spremni dokumenti morajo imeti datum in podpis.
(2) Izjava iz prejšnjega odstavka mora biti podana v originalu in uradnem slovenskem prevodu. Vsebovati mora:
– sklicevanje na predpis, ki je podlaga za njeno izdajo,
– ime in naslov proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika, s stalnim prebivališčem v državi članici Evropske unije (navesti firmo in polni naslov, pri pooblaščenem zastopniku tudi firmo proizvajalca ali gradbenika),
– opis komponente interoperabilnosti (znamka, vrsta, itd.) in pogojev za uporabo,
– opis postopka, ki se uporablja za pridobitev ES – izjave o skladnosti ali primernosti za uporabo,
– ime in naslov priglašenega organa oziroma organov, ki je sodeloval oziroma so sodelovali v postopku za pridobitev ES – izjave o skladnosti ali primernosti za uporabo, ter datum certifikata o ocenjevanju skladnosti, po potrebi skupaj s trajanjem in pogoji veljavnosti certifikata,
– po potrebi sklicevanje na evropske specifikacije,
– navedbo podpisnika, ki je pooblaščen za prevzem obveznosti v imenu proizvajalca, ali njegovega pooblaščenega zastopnika, s stalnim prebivališčem v državi članici Evropske unije.

(1) Na elemente, naprave ali sisteme iz 4. člena tega pravilnika ni treba pritrditi oznake CE, razen če je označitev tega elementa, naprave ali sistema s CE znakom potrebna, ker tako določajo drugi nacionalni predpisi, ki urejajo ugotavljanje in potrjevanje skladnosti tega elementa, naprave ali sistema.
(2) Če so elementi, naprave ali sistemi označeni z oznako CE, morajo biti priloženi tudi naslednji podatki:
– ime in identifikacijska oznaka proizvajalca,
– zadnji dve številki leta, v katerem je bil znak nameščen,
– številka certifikata o skladnosti (če je bil izdan) in
– podatki za identifikacijo lastnosti elementa, naprave ali sistema na podlagi tehničnih specifikacij.

(1) Minister, pristojen za trg, v soglasju z ministrom z odločbo določi organizacije za ugotavljanje skladnosti elementov, naprav ali sistemov. Organizacije morajo imeti sedež v eni od držav članic Evropske unije.
(2) Certifikatski organ mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– razpolagati mora z ustreznimi laboratoriji in drugo opremo, s katero se omogoča izvajanje simulacij na elementih, napravah ali sistemih, ki so predmet ugotavljanja skladnosti v realnem času, ali opravljanje drugih preskusov,
– razpolagati mora z osebjem, ki je strokovno usposobljeno in izkazuje profesionalno integriteto ter ima zadostno prakso na tem področju,
– biti mora neodvisen in nepristran v razmerju do pravnih ali fizičnih oseb, ki so neposredno ali posredno povezane z načrtovanjem, proizvodnjo, gradnjo, trženjem, vzdrževanjem ali uporabo elementa, naprave ali sistema, katerega skladnost se potrjuje z izvajanjem preskusov,
– zagotavljati mora neodvisnost in nepristranost svojega osebja in strokovnih sodelavcev, ki opravljajo preskušanje,
– biti mora sposobnen pripravljati poročila, izdajati certifikate o skladnosti in izvajati nadzor,
– zagotavljati mora poslovno tajnost,
– imeti mora zavarovano odgovornost za opravljeno delo.

(1) Minister z odločbo določi organizacijo za ocenjevanje skladnosti in primernosti elementov, naprav ali sistemov, ki se uporabljajo kot komponente interoperabilnosti. Organizacije morajo imeti sedež v državi članici Evropske unije, izpolnjevati morajo pogoje iz drugega odstavka prejšnjega člena ter morajo biti neodvisne od:
– organa, pristojnega za izdajo licenc in varnostnega spričevala prevoznikom,
– organa, pristojnega za izdajo obratovalnega dovoljenja,
– organa, pristojnega za preiskavo izrednih dogodkov in
– uporabnika elementa, naprave ali sistema.
(2) Priglašeni organ ocenjuje skladnost in primernost za uporabo komponente interoperabilnosti v skladu z zahtevami tehničnih specifikacij interoperabilnosti, ki jih mora komponenta izpolnjevati, ali neposredno v železniškem okolju, če gre za vmesnike ali podobne elemente, naprave ali sisteme, ki jih je treba funkcionalno preveriti na kraju samem.

(1) Postopek za izdajo dovoljenja za vgradnjo se prične na podlagi zahteve, ki jo vloži dobavitelj za vgradnjo ali priključitev posameznega elementa, naprave ali sistema v železniško infrastrukturo.
(2) Zahteva za izdajo dovoljenja za vgradnjo se vloži pisno na ministrstvo, pristojno za promet.
(3) V zahtevi za izdajo dovoljenja za vgradnjo se mora natančno opisati element, napravo ali sistem, za katerega se to dovoljenje zahteva.
(4) K zahtevi za izdajo dovoljenja za vgradnjo mora dobavitelj priložiti:
– izjavo o skladnosti,
– certifikate, evropsko tehnično soglasje ali tehnično soglasje,
– varnostno analizo,
– tehnično dokumentacijo,
– preskusno poročilo proizvajalca in/ali certifikatskega organa, ki je opravil preskušanje za ugotovitev skladnosti,
– navodilo za uporabo,
– navodilo za vgradnjo in
– navodilo za vzdrževanje.
(5) Tehnična dokumentacija iz četrte alinee prejšnjega odstavka mora vsebovati tudi dokumentacijo o pripadajoči programski opremi, če se le-ta uporabi.
(6) Dobavitelj lahko priloži k zahtevi za izdajo dovoljenja za vgradnjo tudi dokazilo o dovoljeni vgradnji elementa, naprave ali sistema v železniško infrastrukturo držav članic Evropske unije ali poročilo nadzornega oddelka dobavitelja o opravljenih preskusih na programski opremi, če so ti oddelki priznani kot neodvisni, kvalificirani nadzorni oddelki z vodilnim preskuševalnim mestom (VPM) in se izkažejo z ustrezno akreditacijsko listino, izdano s strani pristojnega akreditacijskega organa.
(7) Dokumentacija iz četrtega odstavka tega člena mora biti priložena v slovenskem jeziku, razen tehnična dokumentacija iz četrte alinee četrtega odstavka tega člena, ki se lahko predloži v angleškem jeziku.

Če se elementi, naprave in sistemi kot komponente interoperabilnosti vgrajujejo ali priključujejo na progah, ki so sestavni del vseevropskega železniškega omrežja za konvencionalne hitrosti, mora dobavitelj k zahtevi iz prejšnjega člena priložiti tudi:
– ES – izjavo o skladnosti ali primernosti za uporabo, s katero se dokazuje, da ta element, naprava ali sistem izpolnjuje pogoje, določene s tehničnimi specifikacijami interoperabilnosti,
– dokument verifikacije skladnosti s tehničnimi specifikacijami interoperabilnosti in standardi SIST za vsak podsistem in napravo sistema,
– dokument verifikacije skladnosti delovanja naprav na progi z napravami na vozilu (verifikacija podsistema glede na opcije iz registra infrastrukture),
– dokument verifikacije skladnosti delovanja naprav na vozilu z napravami na progi (verifikacija podsistema glede na opcije iz registra voznih sredstev), še zlasti glede elektromagnetne združljivosti med voznim sredstvom in napravami na progi in
– dokument uporabljenih inženirskih pravil pri vgradnji varnostnih naprav na progi.

(1) O zahtevi za izdajo dovoljenja za vgradnjo odloči minister na podlagi mnenja komisije za ugotavljanje združljivosti.
(2) Dovoljenje za vgradnjo se izda, če komisija za ugotavljanje združljivosti poda pozitivno oceno o združljivosti elementov, naprav ali sistemov z obstoječimi elementi, napravami in sistemi, na katere se priključujejo ali vgrajujejo, ter o njihovi varnosti, zanesljivosti in zmogljivosti. Svojo pozitivno mnenje komisija obrazloži z naslednjo dokumentacijo:
– s poročilom o preverjeni dokumentaciji, ki je povezana z elementom, napravo ali sistemom, za katerega se zahteva izdaja dovoljenja za vgradnjo,
– s poročilom o opravljenem dodatnem preskušanju, če je bilo potrebno in
– z izjavo komisije, da je iz poročil o opravljenih dodatnih preskusih razvidno, da so nastali pozitivni rezultati in da je bilo zahtevano kontroliranje uspešno izpeljano.
(3) Dovoljenje za vgradnjo lahko minister izda brez dodatnega preskušanja, če je iz priložene dokumentacije iz četrtega, petega in šestega odstavka 17. člena tega pravilnika in 18. člena tega pravilnika mogoče ugotoviti:
– da je dobavitelj upošteval zahteve, določene s slovenskimi tehničnimi predpisi, SIST standardi iz seznama standardov, ki ustvarjajo domnevo o skladnosti, in tehničnimi specifikacijami oziroma, da je komponenta interoperabilnosti združljiva s specifičnimi lastnostmi železniške infrastrukture, na katero se le-ta priključuje ali vgrajuje,
– da je postopek ugotavljanja skladnosti elementa, naprave ali sistema izvajal ustrezno strokovno usposobljen pooblaščeni preskuševalec, priznan s strani certifikatskega organa, in ga izvedel v ustreznem laboratoriju in z ustrezno opremo,
– da se je postopek preskušanja elementa, naprave ali sistema izvedel po ustrezni metodi ugotavljanja skladnosti,
– da je postopek preskušanja elementa, naprave ali sistema obsegal preskus kvalitete, zanesljivosti, razpoložljivosti, varnosti, vzdrževalnosti, funkcionalnosti in drugih lastnosti elementa, naprave ali sistema,
– da je poročilo o izvedenem postopku preskušanja elementa, naprave ali sistema ustrezno in sprejemljivo,
– da je skladnost s tehničnimi zahtevami razvidna tudi iz priloženega certifikata in
– da je element, naprava ali sistem združljiv z obstoječo železniško infrastrukturo, na katero se bo priključil ali vgradil, in da kot takšen zagotavlja varnost, zmogljivost in zanesljivost.
(4) Če se v primeru iz prejšnjega odstavka tega člena zahteva, da se morajo izjave, ki so vsebovane v poročilu o izvedenem postopku preskušanja, upoštevati, se morajo v celoti povzeti v dovoljenju za vgradnjo.
(5) Za vgradnjo ali priključitev enakega elementa, naprave ali sistema, za katerega je bilo dovoljenje za vgradnjo že pridobljeno, ni potrebno ponovno pridobiti dovoljenja za vgradnjo, če se ta element, naprava ali sistem priključuje ali vgrajuje na isto ali identično mesto na drugi lokaciji železniške infrastrukture. Dovoljenja za vgradnjo tudi ni potrebno pridobiti za elemente naprav in elemente ali naprave sistemov, če se enak element ali naprava vgrajuje ali priključuje na isto mesto v napravi ali sistemu železniške infrastrukture.
(6) Za element, napravo ali sistem, ki se vgrajuje ali priključuje kot komponenta interoperabilnosti, ni potrebno pridobiti dovoljenja za vgradnjo, če je iz ES – izjave o skladnosti ali primernosti za uporabo in ES – izjave o verifikaciji razvidno, da so bili že opravljeni postopki, pregledi oziroma druga preverjanja, na osnovi katerih je mogoče ugotoviti združljivost tega elementa, naprave ali sistema z obstoječo železniško infrastrukturo, na katero se vgrajuje ali priključuje, kot tudi njegovo varnost, zanesljivost in zmogljivost.

(1) Združljivost elementa, naprave ali sistema z obstoječo železniško infrastrukturo, na katero se vgrajuje ali priključuje, ter njegovo varnost, zmogljivost in zanesljivost ugotavlja komisija za ugotavljanje združljivosti, ki jo imenuje minister.
(2) Komisija za ugotavljanje združljivosti mora biti sestavljena iz najmanj petih članov. Za člana se lahko imenuje oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– ima najmanj VII. stopnjo izobrazbe,
– je strokovnjak s področja elementa, naprave ali sistema, za katerega se zahteva izdaja dovoljenja za vgradnjo,
– celostno pozna železniško infrastrukturo, v katero se vgrajuje ali priključuje obravnavan element, naprava ali sistem in
– je neodvisna od dobavitelja, ki je vložil zahtevo za izdajo dovoljenja za vgradnjo.
(3) Na stroške vlagatelja zahteve za izdajo dovoljenja za vgradnje lahko komisija za ugotavljanje združljivosti pri opravljanju svojih nalog, določenih s tem pravilnikom, zahteva sodelovanje in mnenje priznanega izvedenca, ki je neodvisen od dobavitelja.
(4) Če iz dokumentacije, priložene k zahtevi za izdajo dovoljenja za vgradnjo, ni mogoče ugotoviti vseh zahtevanih podatkov, lahko komisija za ugotavljanje združljivosti zahteva od vlagatelja zahteve, da predloži dodatne podatke ali opravi dodatne laboratorijske preskuse.
(5) Komisija za ugotavljanje združljivosti o svojem delu pripravi poročilo o preverjeni dokumentaciji najkasneje v tridesetih dneh od imenovanja oziroma najkasneje v šestih mesecih od začetka preskušanja, kadar je potrebno opraviti tudi preskušanje. Poročilo komisije mora obsegati:
– zaporedno številko zahteve za izdajo dovoljenja za vgradnjo in naziv vlagatelja,
– opis obravnavanega elementa, naprave ali sistema,
– seznam pregledane dokumentacije,
– oceno izpolnjevanja predpisanih tehničnih zahtev,
– oceno združljivosti elementa, naprave ali sistema z obstoječo železniško infrastrukturo, na katero se priključuje ali vgrajuje, in njegovo varnost, razpoložljivost in zanesljivost,
– mnenje o izdaji dovoljenja za vgradnjo in
– navedbo in podpis vseh članov komisije.
(6) Mnenje komisije za ugotavljanje združljivosti o izdaji dovoljenja za vgradnjo se sprejme z večino glasov. Člani, ki se s tem mnenjem ne strinjajo, morajo podati svoje ločeno mnenje.

(1) Tehnično, funkcionalno, elektromagnetno in druge s tehničnimi predpisi, SIST standardi in/ali tehničnimi specifikacijami določene vrste združljivosti elementov, naprav ali sistemov z obstoječo železniško infrastrukturo, na katero se priključujejo ali vgrajujejo, se ugotavlja na podlagi dodatnega operativno-prometnega preskušanja, ki se opravi s simulacijo v okviru laboratorijskega preskušanja ali na kraju samem.
(2) Potrebno je ugotoviti, ali element, naprava ali sistem deluje v povezavi z lastnostmi obstoječih elementov železniške infrastrukture ter preveriti, ali je omogočena tudi združljivost z opremo na železniških vozilih.
(3) Laboratorijsko preskušanje odredi komisija za ugotavljanje združljivosti:
– če je na podlagi preskusnega poročila proizvajalca in/ali certifikatskega organa, ki je opravil preskušanje za ugotovitev skladnosti, varnostne analize in druge k zahtevi za izdajo dovoljenja za vgradnjo priložene dokumentacije mogoče ugotoviti varnost, razpoložljivost in zanesljivost obravnavanega elementa, naprave ali sistema, ni pa mogoče ugotoviti združljivosti tega elementa, naprave ali sistema z obstoječimi elementi sestavnih delov proge, na katero se bo priključil ali vgradil,
– če se v železniško infrastrukturo uvajajo novi postopki in/ali nove tehnologije ali
– če se zahteva dovoljenje za vgradnjo elementa, naprave ali sistema z identičnimi ali izboljšanimi lastnostmi in je mogoče ta element, napravo ali sistem primerjati s strani ministra že izdanim dovoljenjem za vgradnjo.
(4) Laboratorijsko preskušanje se lahko izvede v laboratoriju proizvajalca ali certifikatskega organa. V laboratoriju proizvajalca se preskušanje izvede, če ima proizvajalec zagotovljeno ustrezno opremo in pridobljeno generično-osnovno ali specifično dovoljenje za programsko opremo.
(5) Preskušanje na kraju samem odredi minister na predlog komisije za ugotavljanje združljivosti, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki so za izvedbo preskušanja na mestu samem predpisani s tem pravilnikom. Komisija za ugotavljanje združljivosti predlaga izvedbo preskušanja na mestu samem v poročilu o preverjeni dokumentaciji, če pri pregledu predložene dokumentacije ugotovi, da je zaradi specifičnih lastnosti železniške infrastrukture in razmer na mestu vgradnje ali priključitve za ugotovitev združljivosti, varnosti, razpoložljivosti in zanesljivosti obravnavanega elementa, naprave ali sistema potrebno opraviti preskušanje v realnih pogojih na kraju samem. Komisija za ugotavljanje združljivosti v poročilu o preverjeni dokumentaciji predlaga tudi mesto preskušanja in pogoje, pod katerimi se naj to preskušanje opravi.
(6) Preskušanje se lahko odredi za obdobje do šest mesecev. Glede na specifičnost elementa, naprav ali sistema se lahko preskušanje podaljša še za šest mesecev, če je to potrebno, da se ugotovi varnost, zmogljivost in zanesljivost obravnavanega elementa, naprave ali sistema.
(7) Po končanju preskušanja mora komisija za ugotavljanje združljivosti pripraviti poročilo o preskušanju, v katerem opiše potek in rezultate preskušanja obravnavanega elementa, naprave ali sistema in ministru poda predlog za izdajo dovoljenja za vgradnjo ali navede ugotovljene zadržke, ki onemogočajo izdajo takega dovoljenja.

(1) Komisija za ugotavljanje združljivosti ugotavlja varno delovanje elementa, naprave ali sistema na podlagi uporabe metod, ki so skladne z ustreznimi SIST standardi in tehničnimi specifikacijami.
(2) Za elemente, naprave ali sisteme, ki so elektronske izvedbe, se najprej izvede analiza tveganja, ki omogoči klasifikacijo varnostne naprave oziroma zahteve, nato pa se mora ugotoviti, ali ta element, naprava ali sistem izpolnjuje varnostne zahteve in omogoča varno delovanje v pogojih obstoječe železniške infrastrukture, na katero se vgrajuje ali priključuje. Elementi, naprave ali sistemi, ki so v skladu s 4. členom tega pravilnika razvrščeni v 1. kategorijo, morajo ustrezati najvišji stopnji varnostnih zahtev, določenih v tehničnih predpisih, SIST standardih in tehničnih specifikacijah.
(3) Za elemente, naprave ali sisteme, ki niso elektronske izvedbe, se lahko ugotovi, da je varnostna naprava »signalno tehnično varna« brez izvedbe analize tveganja.
(4) Komisija za ugotavljanje združljivosti preverja, ali so bile predložene izvedbene osnove preskušene v smislu tehničnih specifikacij, varnostnega koncepta in varnostnega poročila.
(5) Potrebno je ugotoviti, ali je iz izjave o skladnosti, certifikata o skladnosti ali preskusnega poročila razvidno, da je omogočeno tudi varno delovanje opreme na železniških vozilih.
(6) Komisija za ugotavljanje združljivosti lahko, kadar gre za signalnovarnostni element, napravo ali sistem, zahteva, da vlagatelj zahteve predloži potrdilo o varnosti, skupaj z dokumentom, v katerem opiše metodo preskušanja, vrsto, sestavo in uporabljena orodja. Več posameznih dokumentov je lahko povzetih v enega, dokler ni ogrožen postopek presojanja.

(1) Vlagatelj zahteve za izdajo dovoljenja za vgradnjo mora predložiti izjavo o zmogljivosti in zanesljivosti delovanja elementa, naprave ali sistema.
(2) Za element, napravo in sistem, ki je elektronske izvedbe, se zmogljivost in zanesljivost elementa, naprave ali sistema oziroma druge zahteve ugotavljajo na osnovi tehničnih specifikacij in SIST standardov. Elementi, naprave ali sistemi, ki so v skladu s 4. člen om tega pravilnika razvrščeni v 1. kategorijo, morajo ustrezati najvišji stopnji zahtev glede zmogljivosti in zanesljivosti, določenih v tehničnih predpisih, SIST standardih in tehničnih specifikacijah.
(3) Komisija za ugotavljanje združljivosti preverja, ali je iz predložene dokumentacija razvidno, da je bilo v primernem časovnem obdobju opravljeno preskušanje zmogljivosti in zanesljivosti delovanja elementa, naprave ali sistema v smislu obratovanja.
(4) Komisija za ugotavljanje združljivosti mora preveriti, če bo element, naprava ali sistem, ki se vgrajuje ali priključuje v obstoječo železniško infrastrukturo, omogočal tudi zmogljivo in zanesljivo delovanje opreme na železniških vozilih.

(1) Če je delovanje elementa, naprave ali sistema povezano s programsko opremo, je potrebno pri programski opremi posebej preveriti njeno združljivost, varnost, zmogljivost in zanesljivost.
(2) Minister lahko na podlagi pozitivnega mnenja komisije v okviru dovoljenja za vgradnjo izda za programsko opremo elementa, naprave oziroma sistema uporabniško neodvisno (generično-osnovno) dovoljenje ali uporabniško specifično dovoljenje.
(3) Uporabniško neodvisno (generično-osnovno) dovoljenje se izda, če programska oprema omogoča osnovno stopnjo delovanja programske opreme elementa, naprave oziroma sistema.
(4) Uporabniško specifično dovoljenje se izda, če programska oprema omogoča železniško specifične stopnje delovanja programske opreme elementa, naprave oziroma sistema.

(1) Preskušanje se lahko opravi na železniški infrastrukturi, kjer se nahaja element, naprava ali sistem, na katerega se naj vgradi ali priključi element, naprava ali sistem, za katerega se zahteva dovoljenje za vgradnjo.
(2) Mesto preskušanja mora omogočati preskušanje elementov, naprav ali sistemov, za katere se zahteva dovoljenje za vgradnjo v povezavi z obstoječimi elementi, napravami in sistemi v smislu medsebojnega delovanja in vplivanja med temi elementi, napravami in sistemi.

(1) Dobavitelj mora izdelati ustrezno projektno dokumentacijo za vgradnjo obravnavanega elementa, naprave ali sistema na območju železniške infrastrukture v skladu s predpisi, ki urejajo pogoje in postopek izvajanja vzdrževalnih del v javno korist. Preskušanje izvaja dobavitelj ob nadzoru komisije za ugotavljanje združljivosti in pooblaščenega upravljavca.
(2) Vgradnjo elementa, naprave ali sistema za preskušanje izvede dobavitelj ali izbran izvajalec del na podlagi odločbe ministra.
(3) Dobavitelj oziroma izvajalec del mora k izvedbenemu načrtu preskušanja priložiti plan gradnje in montaže elementa, naprave ali sistema ter načrt odvijanja prometa in zavarovanja v času izvajanja preskušanja.
(4) V odvisnosti od vrste del in možnosti ogrožanja varnosti prometa mora dobavitelj oziroma izvajalec del:
– izvajati dela le v dovoljenih terminih,
– dokazno prijaviti pričetek in zaključek del v skladu s prometnimi predpisi,
– zahtevati sodelovanje predstavnika izvajalca vzdrževanja in uporabnikov elementa, naprave ali sistema, ki se preskuša,
– kadar je to potrebno, pravočasno zahtevati zaporo tira ali zahtevati dovoljenje za delo v času med dvema vožnjama vlakov, skladno s predpisi o zaporah,
– kadar je to potrebno, zavarovati vsa ogrožena delovna mesta s predpisanimi signali in
– kadar je to potrebno, zahtevati dovoljenje za kakršnokoli vožnjo po tiru.
(5) Pri vgradnji elementa, naprave ali sistema za preskušanje mora sodelovati izvajalec vzdrževanja.

(1) Pred pričetkom preskušanja komisija za ugotavljanje združljivosti analizira metodo preskušanja iz preskusnega poročila, ki ga je predložil vlagatelj zahteve za izdajo dovoljenja za vgradnjo, in na tej podlagi, ob sodelovanju vlagatelja zahteve, pripravi metodo in pogoje opravljanja preskušanja na mestu samem.
(2) Preskušanje se izvaja v skladu z načrtom preskušanja, ki ga pripravi vlagatelj zahteve za izdajo dovoljenja za vgradnjo.
(3) Dobavitelj ob nadzoru komisije za ugotavljanje združljivosti preskusi element, napravo ali sistem, za katerega se zahteva dovoljenje za vgradnjo, na naslednji način:
– s pregledom celotnega elementa, naprave ali sistema,
– s funkcijskim in obratovalnim preskušanjem,
– s preskušanjem tokokrogov varnostno relevantnih vezij, programske opreme in/ali vpliva na obstoječo železniško infrastrukturo in železniška vozila,
– z naključnim ali celotnim preskusom ugotovljenih stanj v preskusnih in merilnih listih, ki jih izdela dobavitelj in potrdi komisija za ugotavljanje združljivosti in
– z analizo predložene dokumentacije in ugotovljenih rezultatov preskušanja.
(4) Pri elementih, napravah ali sistemih, ki so v skladu s 4. členom tega pravilnika razvrščeni v 1. kategorijo, se mora preskušanje vedno opraviti s celotnim preskusom ugotovljenih stanj v preskusni in merilni dokumentaciji.
(5) Preskušanja se lahko izvaja v okviru rednih procesov dela, če se s tem ne ogroža varno in nemoteno odvijanje železniškega prometa.
(6) Vlagatelj zahteve mora zagotoviti takšne ukrepe, da izvedba preskušanja v okviru rednih procesov dela ne ovira varnega in nemotenega odvijanja železniškega prometa.
(7) V primeru, če za preskušanje ni mogoče zagotoviti ukrepov iz prejšnjega odstavka tega člena, se lahko preskušanje izvaja v okviru rednih procesov dela le, če vlagatelj zahteve pred pričetkom preskušanja izpolni naslednje pogoje:
– zagotovi sodelovanje potrebnih dodatnih izvršilnih železniških delavcev in ustrezno delovno okolje za izvedbo in nadzor preskušanja,
– pridobi odobritev potrebne omejitve hitrosti, zapore in/ali dodatnih vlakovnih poti na progah, na katerih se preskušanje izvaja, ali na katere izvajanje preskušanja vpliva,
– pridobi odobritev in izvede morebitne potrebne prilagoditve parametrov železniške infrastrukture na delu, kjer se preskušanje opravlja, in/ali
– pridobi odobritev in izvede morebitne potrebne prilagoditve na železniških vozilih, s katerimi se preskušanje opravlja.

Po pričetku preskušanja se lahko, če je to potrebno za zagotovitev združljivosti, varnosti, zanesljivost in razpoložljivosti, izvajajo potrebni posegi in spremembe na preskušanem elementu, napravi ali sistemu oziroma na dokončanem delu, če s tem soglaša komisija za ugotavljanje združljivosti.

(1) O poteku in ugotovitvah preskušanja mora komisija za ugotavljanje združljivosti napisati poročilo o preskušanju.
(2) V poročilu o preskušanju se morajo opisati ugotovitve, glede vsakega posameznega dela elementa, naprave ali sistema, analizirati ugotovljeni rezultati v primerjavi z rezultati iz preskusnega poročila, ki ga je predložil vlagatelj zahteve ter določiti pogoje, pod katerimi se lahko preskušen element, naprava ali sistem vgrajuje ali priključuje na obstoječo železniško infrastrukturo.

(1) Komisija za ugotavljanje združljivosti odredi prekinitev preskušanja, če ugotovi:
– da je potekel čas odrejenega preskušanja in ni bila izdana odločba ministra o podaljšanju preskušanja ali
– da se pri preskušanju ne zagotavljajo ukrepi za varno odvijanje železniškega prometa ali
– da vgrajen ali priključen element, naprava ali sistem, ki se preskuša, ne zagotavlja pogojev varnosti, zanesljivosti ali razpoložljivosti ali
– da vgrajen ali priključen element, naprava ali sistem, ki se preskuša, moti delovanje sosednjih elementov, naprav ali sistemov.
(2) V primerih iz prve in druge alinee prejšnjega odstavka tega člena se mora vgrajen ali priključen element, naprava ali sistem odstraniti iz železniške infrastrukture najkasneje v roku tridesetih dnevih od odredbe komisije za ugotavljanje združljivosti o prekinitvi preskušanja, v primerih iz tretje in četrte alinee prejšnjega odstavka tega člena pa ga je potrebno odstraniti takoj.

(1) Po opravljenem preskušanju lahko komisija za ugotavljanje združljivosti predlaga ministru, da se obravnavani element, naprava ali sistem ne izgradi iz železniške infrastrukture, če ugotovi, da je združljiv z obstoječo železniško infrastrukturo in zagotavlja varnost, zanesljivost in razpoložljivost in se s tem strinja upravljavec ter za takšno odločitev ni drugih pravnih ovir. Takšen element, naprava ali sistem se preda v obratovanje v skladu s predpisi, ki urejajo vzdrževalna dela v javno korist.
(2) Če po opravljenem preskušanju minister ne odredi predaje elementa, naprave ali sistema v obratovanje, se mora le-ta odstraniti iz železniške infrastrukture najkasneje v roku 30 dni od zaključka preskušanja.

(1) Za elemente, naprave ali sisteme, ki so bili vgrajeni ali priključeni v železniško infrastrukturo pred 24. septembrom 2000 in imajo obratovalno dovoljenje ali so pridobili uporabno dovoljenje na podlagi gradbenega dovoljenja ali izjave pooblaščenega upravljavca v skladu z 48. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 45/04), da zagotavljajo varno odvijanje železniškega prometa, se šteje, da so pridobili dovoljenje za vgradnjo ali priključitev na identičnih ali podobnih mestih obstoječe železniške infrastrukture.
(2) Za elemente, naprave ali sisteme, ki so vgrajeni ali priključeni v železniško infrastrukturo in jim je upravljavec izdal dovoljenje za vgradnjo po 24. septembrom 2000, vendar še nimajo uporabnega dovoljenja, se šteje, da so pridobili dovoljenje v skladu z določbami tega pravilnika za vgradnjo ali priključitev na identičnih ali podobnih mestih obstoječe železniške infrastrukture.
(3) Elementi, naprave ali sistemi iz prejšnjega odstavka tega člena se morajo odstraniti iz železniške infrastrukture, če niso neposredno ali posredno potrebni za varno in kontinuirano odvijanje železniškega prometa, in če bi bila njihova izgradnja iz železniške infrastrukture povezana z nesorazmernimi stroški, če v roku enega leta od uveljavitve tega pravilnika ne pridobijo uporabnega dovoljenja v skladu z 48. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 45/04).
(4) Elementi, naprave ali sistemi, ki so bili vgrajeni ali priključeni v železniško infrastrukturo pred 24. septembrom 2000 in ne pridobijo uporabnega dovoljenja na osnovi izjave pooblaščenega upravljavca v roku enega leta po uveljavitvi tega pravilnika, oziroma elementi, naprave ali sistemi, ki so bili vgrajeni ali priključeni v železniško infrastrukturo po 24. septembru 2000 in v roku enega leta po uveljavitvi tega pravilnika ne pridobijo dovoljenja za vgradnjo in uporabnega dovoljenja, se morajo odstraniti. Zagotoviti je potrebno takšne ukrepe, da je tudi po izgradnji zagotovljen varen in nemoten železniški promet.
(5) Če so elementi, naprave ali sistemi, ki se morajo v skladu z določbami tega člena odstraniti, tako pomembni, da neposredno ali posredno zagotavljajo varno in kontinuirano odvijanje železniškega prometa ali je njihova izgradnja povezana z nesorazmernimi stroški, je potrebno obravnavani element, napravo oziroma sistem ali obstoječo železniško infrastrukturo ustrezno prilagoditi, da se lahko izda dovoljenje za vgradnjo in pridobi uporabno dovoljenje. Če prilagoditev ni možna, se mora ta element, naprava ali sistem iz železniškega sistema odstraniti.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.