Na podlagi 7. člena Zakona o priznanju Republike Slovenije za poslovno odličnost (Uradni list RS, št. 83/03 – uradno prečiščeno besedilo), v soglasju z Vlado Republike Slovenije izdaja Odbor za priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost
P R A V I L N I K
o delu Odbora za priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(področja, ki jih določa pravilnik)
Ta pravilnik določa:
– pravice, dolžnosti in način delovanja Odbora za priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost (v nadaljnjem besedilu: odbor);
– način opravljanja strokovnih in administrativnih del Urada Republike Slovenije za meroslovje (v nadaljnjem besedilu: urad) za odbor;
– obliko in vsebino javnega razpisa za zbiranje prijav (v nadaljevanju vlog) za priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost (v nadaljnjem besedilu: priznanje);
– sestavo, pristojnosti in naloge ocenjevalne komisije (v nadaljnjem besedilu: komisija);
– kategorije priznanja, merila in sistem ocenjevanja;
– obliko, material in znake na skulpturi ter vsebino listine, s katero se izkazuje priznanje;
– slovesno podelitev priznanj;
– varovanje zaupnih podatkov.
II. PRAVICE, DOLŽNOSTI IN NAČIN DELOVANJA ODBORA
2. člen
(pravice in dolžnosti odbora)
Člani odbora imajo naslednje pravice in dolžnosti:
– določajo pogoje in merila za ugotavljanje poslovne odličnosti in izbor dobitnikov priznanja;
– objavljajo javne razpise za zbiranje vlog za priznanje skupaj s terminskim planom izvedbe;
– imenujejo ocenjevalno komisijo;
– odločajo o predlogih za dobitnike priznanja;
– podeljujejo priznanje;
– sprejmejo poročilo o delu odbora in ga predložijo Vladi Republike Slovenije;
– Vladi Republike Slovenije dajejo priporočila o spremembah in izboljšavah v zvezi s priznanjem;
– pripravljajo in izvajajo strategijo uvajanja poslovne odličnosti na področjih, ki jih vodijo ter razvoj priznanja v Republiki Sloveniji;
– usklajujejo promocijske aktivnosti za širjenje uporabe modela odličnosti na področjih, ki jih zastopajo in sprejemajo letni načrt teh aktivnosti;
– se udeležujejo sej odbora;
– opravljajo druge naloge v skladu s tem pravilnikom.
3. člen
(način delovanja odbora)
Člani odbora izmed sebe izvolijo predsednika in podpredsednika. Odbor dela in odloča na sejah, ki jih sklicuje in vodi njegov predsednik, v njegovi odsotnosti pa član odbora, ki ga na predlog predsednika na prvi seji določi odbor za njegovega namestnika.
Član odbora ne more sodelovati in glasovati pri obravnavi točk, pri katerih lahko nastopi konflikt interesov (kot npr. sodelovanje v postopku kot prijavitelj, ocenjevalec, ipd.).
4. člen
(zapisnik seje odbora)
O poteku sej odbora se vodi zapisnik. V zapisnik se obvezno vpišejo rezultati glasovanja.
5. člen
(novinarska konferenca o dobitnikih priznanj)
Pred svečano podelitvijo priznanj predsednik odbora skliče novinarsko konferenco za predstavnike sredstev javnega obveščanja. Na novinarski konferenci predsednik odbora seznani predstavnike sredstev javnega obveščanja o finalistih in dobitnikih priznanja, pri čemer se novinarje pozove, da o dobitnikih priznanja obvestijo javnost šele po končani podelitvi.
III. NAČIN DELOVANJA URADA
6. člen
(način delovanja urada)
Urad opravlja strokovna in administrativna dela za odbor tako, da zlasti:
– skrbi za prenos prakse evropske nagrade za kakovost v slovenski prostor,
– pripravlja predloge javnih razpisov za zbiranje vlog za priznanje skupaj s predlogi terminskih planov izvedbe posameznega procesa ocenjevanja v postopku priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost (v nadaljnjem besedilu: PRSPO), kjer se določijo roki;
– organizira izobraževanje ocenjevalcev;
– pripravi seznam kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje za ocenjevalce;
– skladno s terminskim planom in po potrditvi odbora odpošlje prijaviteljem pisna poročila o rezultatih ocenjevanja;
– skladno s terminskim planom izdela poročilo o izvedenih postopkih in ga predloži odboru;
– se udeležuje srečanj s tega področja na nacionalnem in mednarodnem nivoju,
– opravlja druge naloge v skladu s tem pravilnikom.
IV. JAVNI RAZPIS
7. člen
(javni razpis in pisna namera za sodelovanje)
Odbor objavi javni razpis za zbiranje vlog za priznanje v sredstvih javnega obveščanja vsako leto. Skladno z rokom navedenim v terminskem planu, potencialni prijavitelji izrazijo pisno namero za sodelovanje v postopku.
Rok za predložitev vloge za priznanje je določen v terminskem planu, ki je priloga javnemu razpisu.
8. člen
(pisna namera za sodelovanje)
V pisni nameri za sodelovanje potencialni prijavitelj poda:
– firmo in sedež ter sedež morebitnih podružnic,
– podatke o kontaktni osebi,
– skupno število zaposlenih, dejavnost in številko vpisa v sodni register,
– oznako kategorije priznanja, za katero se prijavlja,
– informacijo o tem ali naj se izvede neodvisen obisk ocenjevalne skupine na lokaciji, če ne bodo izbrani za obisk v okviru postopka PRSPO,
– podatke o odgovorni osebi, njen lastnoročni podpis, datum in žig.
9. člen
(javni razpis)
Objava javnega razpisa mora vsebovati zlasti:
– predmet javnega razpisa z navedbo dokumentov, v skladu s katerimi se morajo pripraviti vloge za priznanje, in navedbo osnovnih pogojev in meril, po katerih se izberejo dobitniki priznanja;
– obvezne sestavine vloge za priznanje;
– terminski plan aktivnosti;
– skladno s terminskim planom naveden rok, do katerega morajo potencialni prijavitelji predložiti pisno namero za sodelovanje v postopku, in rok do katerega morajo potencialni prijavitelji predložiti vloge za priznanje;
– višino sredstev, ki jih morajo prijavitelji plačati ob predložitvi vloge za priznanje;
– določbo o možnosti izvedbe neodvisnega obiska ocenjevalne skupine na lokaciji;
– naslov, na katerega je treba pisne namere in vloge za priznanje poslati;
– kraj, čas in osebo, pri kateri lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo.
Vloge za priznanje morajo biti poslane v zaprti ovojnici, ovojnica pa mora biti označena z napisom: “Ne odpiraj – priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost”.
10. člen
(komisija za odpiranje vlog)
Odpiranje prejetih vlog za priznanja vodi komisija za odpiranje vlog, ki jo na predlog urada imenuje odbor za dobo treh let. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana ter dva nadomestna člana.
11. člen
(zapisnik komisije za odpiranje vlog)
O odpiranju vlog mora komisija za odpiranje vlog voditi zapisnik o ugotovitvah, ki vsebuje predvsem:
– predmet javnega razpisa;
– kraj in čas odpiranja vlog;
– imena navzočih članov komisije za odpiranje vlog;
– imena oziroma nazive prijaviteljev;
– vrstni red odpiranja vlog;
– ugotovitve o pravočasnosti vlog ter seznam vlog, ki se sprejmejo v postopek za priznanje.
Prijavitelja, ki je oddal nepopolno vlogo, komisija za odpiranje vlog pisno pozove, da odpravi pomanjkljivosti. Pri tem ga opozori, da njegova vloga ne bo obravnavana, če ustrezne dopolnitve ne bo posredoval v roku 8 delovnih dni od dneva prejema obvestila.
Prijavitelja, ki je oddal neustrezno vlogo glede na zahteve javnega razpisa, komisija za odpiranje vlog pisno obvesti o zavrnitvi vloge v roku 8 dni od dneva odpiranja vlog.
12. člen
(seznanitev o ugotovitvah komisije za odpiranje vlog)
Urad pisno obvesti posameznega prijavitelja o končnih ugotovitvah komisije za odpiranje vlog ter o izbranih ocenjevalnih skupinah. Prijavitelji potrdijo sestavo ocenjevalnih skupin oziroma zahtevajo spremembo, vendar ne več kot enkrat v istem postopku. Urad po prejemu potrditve ocenjevalnih skupin s strani prijaviteljev, posreduje sprejete vloge komisiji v ocenjevanje ter usklajuje njeno delo.
13. člen
(omejitve za prijave na javni razpis)
Dobitniki priznanja se ne morejo prijaviti na prvi naslednji javni razpis za priznanje.
14. člen
(pilotni projekt)
Za namen učenja in priprave novih potencialnih prijaviteljev za prijavo na javni razpis za priznanje, se lahko izvede pilotni projekt PRSPO. Pilotni projekt se lahko izvede na pobudo in v sodelovanju ter ob finančni podpori ministrstva, ki je pretežno pristojno za vsebino oziroma koordinacijo področja, na katerega se pilotni projekt nanaša.
Za izvedbo pilotnega projekta se smiselno uporabljajo določila tega pravilnika, ki urejajo potek rednega postopka za priznanje, pri čemer vsi udeleženci v projektu prejmejo diplome za sodelovanje.
V. SESTAVA, PRISTOJNOSTI IN NALOGE KOMISIJE
1. Sestava komisije
15. člen
(razsodniška skupina, vodilni ocenjevalci
in ocenjevalci)
Komisijo sestavljajo razsodniška skupina, vodilni ocenjevalci in ocenjevalci.
Razsodniško skupino sestavljajo predsednik in šest članov razsodnikov. Razsodniško skupino imenuje odbor na predlog urada za obdobje treh let, pri čemer so člani in predsednik skupine lahko ponovno imenovani.
Kandidate za vodilne ocenjevalce in kandidate za ocenjevalce imenuje odbor za obdobje treh let na predlog urada ob predhodnem soglasju z razsodniško skupino. Ocenjevalci morajo vsako leto ponovno kandidirati v komisiji.
16. člen
(pogoji za imenovanje članov komisije)
Člani komisije so izbrani izmed vodstvenih delavcev in strokovnjakov z znanjem in izkušnjami na področju odličnosti poslovanja v zasebnem in javnem sektorju.
Pogoji za imenovanje članov komisije so:
– najmanj visokošolska izobrazba;
– večletne izkušnje in znanja s področja vodenja;
– aktivno znanje slovenskega in angleškega jezika;
– opravljeno ustrezno usposabljanje za ocenjevalce na Uradu;
– najmanj 8 let delovne dobe ali opravljen izpit za ocenjevalce na podlagi izvedene strokovne presoje ustreznosti, usposobljenosti in znanj skladno s prakso evropske nagrade za kakovost.
17. člen
(merila za izbiro članov komisije)
Merila, ki se uporabljajo pri izbiri članov komisije, vključujejo obseg in raznolikost izkušenj, zunanji nastop, stopnjo specializacije, poznavanje kakovosti in vrsto strokovnosti na področju poslovanja.
Merila za pridobitev statusa razsodnika so:
– javni ugled oziroma javno delovanje (strokovni članki, predavanja, vodenje strokovnih društev, pohvale oziroma priznanja);
– ugled organizacije, kjer je zaposlen;
– praktične izkušnje pri vodenju vsaj enega uspešnega projekta izboljšave organizacije;
– praktične izkušnje pri vodenju presoj oziroma ocenjevanj.
Merila za pridobitev statusa vodilnega ocenjevalca:
– strokovnost za ocenjevanje posameznih meril priznanja;
– dokazana ustrezna strokovna znanja za ocenjevanje po zgledu evropske nagrade za kakovost;
– izkušnje na področju vodenja ljudi ali projektov;
– praktične izkušnje pri vodenju vsaj enega uspešnega projekta izboljševanja organizacije;
– praktične izkušnje pri vodenju presoj oziroma ocenjevanj;
– specialist za vsaj enega od meril priznanja.
Merila za pridobitev statusa ocenjevalca so:
– strokovnost za ocenjevanje posameznih meril priznanja;
– dokazana ustrezna strokovna znanja za ocenjevanje po zgledu evropske nagrade za kakovost;
– izkušnje na področju vodenja ljudi ali projektov.
18. člen
(omejitve za izbiro ocenjevalcev)
V komisijo v določenem letu ne more biti imenovan kandidat, ki ni opravil ustreznih načrtovanih pripravljalnih usposabljanj za tekoče leto ali v obdobju zadnjih dveh let ni sodeloval v postopku ocenjevanja vlog za priznanje.
Ocenjevalec, ki izpolnjuje pogoje iz 16. in 17. člena tega pravilnika in je v ocenjevalno komisijo vključen prvič, dobi status novinca (ocenjevalec-novinec).
V komisijo se kot ocenjevalec-pripravnik lahko vključi tudi kandidat, ki ne izpolnjuje pogojev iz druge ali pete alineje drugega odstavka 16. člena tega pravilnika. V primeru, da je ocenjevalec-pripravnik dvakrat zaporedoma ocenjen najmanj prav dobro s strani vodilnega ocenjevalca, se mu dodeli status ocenjevalca.
Naloge in obveznosti ocenjevalcev-pripravnikov ter ocenjevalcev-novincev so enake ostalim ocenjevalcem v komisiji.
19. člen
(sestava ocenjevalnih skupin)
Izmed članov komisije se tvorijo ocenjevalne skupine za ocenjevanje posameznih prijaviteljev, ki so sestavljene iz enega vodilnega ocenjevalca in najmanj dveh ocenjevalcev.
Pri sestavi ocenjevalnih skupin se upoštevajo naslednje zahteve:
– da ni nasprotovanja interesov med ocenjevalcem in prijaviteljem,
– da je skupina uravnotežena glede na znanje, izobrazbo in izkušnje njenih članov,
– da se upošteva dejavnost (panoga) posameznega prijavitelja.
2. Pristojnosti in naloge komisije
20. člen
(vloga komisije)
Komisija opravi strokovni pregled vlog sprejetih v postopek za priznanje in jih oceni na podlagi dokazov o izpolnjevanju pogojev in meril, ki so bila navedena v razpisni dokumentaciji.
21. člen
(naloge razsodniške skupine, vodilnih ocenjevalcev
in ocenjevalcev)
Naloge razsodniške skupine so, da v sodelovanju z uradom:
– predlaga ocenjevalne skupine,
– pregleduje rezultate ocenjevanja,
– izbira prijavitelje za obiske lokacij,
– pregleduje poročila o obiskih in
– pripravi predloge finalistov in dobitnikov priznanja.
Vsak razsodnik se je dolžan podrobno seznaniti z vlogami in končnimi poročili za prijavitelje, ki so mu dodeljene v obravnavo v postopku ocenjevanja. Z vsako vlogo in poročilom se morata podrobno seznaniti najmanj dva razsodnika.
Predlog dobitnikov priznanja pripravi razsodniška skupina na podlagi ocen ocenjevalnih skupin skladno s terminskim planom in ga preko urada posreduje v potrditev odboru. Predlog podpiše predsednik razsodniške skupine.
Naloge vodilnih ocenjevalcev so, da:
– pregledujejo, dajejo pripombe in ocenjujejo vloge;
– vodijo postopek ocenjevanja posamezne vloge in so strokovno odgovorni za pravilnost ocene in vsebine;
– vodijo usklajevalne sestanke, skupine za obisk lokacije ter pripravijo poročila za prijavitelje in razsodnike;
– pisno ocenijo delo ocenjevalcev v skupini.
Naloge ocenjevalcev so, da:
– pregledujejo, dajejo pripombe in ocenjujejo vloge;
– so strokovno odgovorni za pravilnost svoje ocene in njene vsebine;
– sodelujejo pri ocenjevanjih na usklajevalnih sestankih in pri obiskih lokacije ter
– sodelujejo pri pripravi poročil za prijavitelje in razsodnike;
– pisno ocenijo delo vodilnega ocenjevalca in delo ocenjevalcev v skupini.
22. člen
(naloge vodilnih ocenjevalcev in ocenjevalcev)
Naloge vodilnih ocenjevalcev in ocenjevalcev v okviru ocenjevalnih skupin se podrobneje določijo v navodilih za ocenjevanje vlog, ki jih izda urad v sodelovanju z razsodniško skupino ter skladno s prakso evropske nagrade za kakovost.
3. Stopnje ocenjevanja v postopku
23. člen
(stopnje ocenjevanja v postopku – splošno)
Komisija izdela oceno na podlagi postopka ocenjevanja, ki sestoji iz več stopenj, in sicer:
– 1. stopnja – ocenjevanje vlog;
– 2. stopnja – usklajevalni sestanek;
– 3. stopnja – morebitni obisk lokacije in morebitno uskladitev ocenjevanja vloge po izvedenem obisku;
– 4. stopnja – končni pregled razsodnikov.
Stopnje od 1 do 3 izvedejo za posamezne vloge za to določene ocenjevalne skupine. Stopnja 3 se izvede, če tako odloči razsodniška skupina. Stopnjo 4 za vse vloge in ocenjevalne skupine izvede razsodniška skupina.
24. člen
(ocenjevanje vlog)
Naloga posamezne ocenjevalne skupine pri ocenjevanju vlog je, da vsako vlogo samostojno pregleda in izdela oceno, upoštevajoč pogoje in merila v postopku.
25. člen
(usklajevalni sestanek)
Usklajevalni sestanek pomeni usklajevanje ocen in ugotovitev med člani skupine.
Ocenjevalci morajo:
– izdelati pisne pripombe in številčne rezultate ocenjevanja za vsa merila in dele meril;
– sodelovati z vodilnim ocenjevalcem in drugimi ocenjevalci pri načrtovanju usklajevalnega ocenjevanja;
– izvajati naloge pred usklajevalnim ocenjevanjem, ki jim jih je dodelil vodilni ocenjevalec;
– sodelovati v usklajevalnem ocenjevanju, ki ga vodi vodilni ocenjevalec, da dosežejo soglasje glede pripomb, vprašanj za obisk lokacije in številčnih rezultatov ocenjevanja;
– sodelovati pri pripravi poročila prijavitelju, če ni bil izbran za obisk lokacije;
– sodelovati pri pripravi poročila za razsodnike.
Vodilni ocenjevalec mora:
– izdelati pisne pripombe in številčne rezultate ocenjevanja za vsa merila in dele meril;
– izvesti usklajevalni sestanek ter doseči skupno usklajeno oceno;
– napisati poročilo prijavitelju, če ni bil izbran za obisk lokacije;
– napisati poročilo za razsodnike.
Razsodnik mora:
– preveriti postopek, uporabljen pri ocenjevanju;
– pregledati rezultate ocenjevanja;
– izbrati prijavitelje za obisk lokacije.
Po zaključenih usklajevalnih sestankih razsodniki izberejo vloge z višjimi rezultati ocenjevanja za obisk lokacije. Pisne pripombe iz usklajevalnih sestankov se uporabijo kot podlaga za poročilo prijaviteljem, ki niso bili izbrani za obisk lokacije.
26. člen
(obisk lokacije in uskladitev ocenjevanja vloge)
Obisk lokacije prijavitelja se izvede v primeru, da tako odloči razsodniška skupina. Praviloma ga izvede ocenjevalna skupina v isti sestavi, kot usklajevalni sestanek, najmanj pa z vodilnim ocenjevalcem in še dvema ocenjevalcema.
Na predhodno izraženo željo prijavitelja v pisni nameri za sodelovanje v postopku za priznanje, se lahko izvede neodvisen obisk na lokaciji pri tistih prijaviteljih, ki v postopku PRSPO niso bili izbrani za obisk. Rezultati takšnega obiska se v postopku ne upoštevajo, stroške obiska pa krije prijavitelj.
Namen obiska lokacije je razjasnitev in preveritev vprašanj, nastalih pri usklajevalnih sestankih. Po obisku lokacije mora ocenjevalna skupina pripraviti pisno poročilo, ki ga predloži razsodnikom.
27. člen
(uskladitev ocenjevanja vloge po izvedenem obisku)
Pri obisku na lokaciji morajo vodilni ocenjevalci:
– predlagati in uskladiti metodologijo pristopa za obisk lokacije s člani skupine;
– pozvati člane skupine k oblikovanju mnenja o predlaganih temah;
– s pomočjo članov skupine izbrati organizacijske enote na lokaciji, ki jih bo skupina obiskala;
– v sodelovanju s člani skupine in kontaktno osebo prijavitelja ter v skladu z navodili urada urediti vse potrebno za izvedbo obiska lokacije;
– voditi obiske lokacije;
– voditi aktivnosti članov skupine, zlasti glede prepoznavanja ključnih vprašanj za razjasnitev in preverjanje, razvoja strategije obravnavanja vprašanj, dajanja zadolžitev ocenjevalcem in zagotavljanja, da bodo vsa ključna vprašanja primerno obravnavana;
– zbirati in narediti sintezo pisnih informacij ocenjevalcev;
– izpolniti in predložiti zahtevane pisne delovne liste z vprašanji za obisk lokacije;
– pisno poročati o terminu in poteku in udeležbi obiska na lokaciji;
– pripraviti poročilo razsodnikom in končno poročilo (s povratnimi informacijami) za prijavitelja.
Pri obisku na lokaciji morajo ocenjevalci:
– sodelovati pri načrtovanju obiska lokacije, vključno z določanjem vprašanj in strategije za njihovo obravnavanje;
– sodelovati pri obisku lokacije;
– vsebinsko prispevati k temu, da skupina razjasni in preveri vsa ključna vprašanja;
– izdelati pisno informacijo, ki jo zahteva vodilni ocenjevalec;
– prispevati k poročilu za razsodnike;
– prispevati k poročilu za prijavitelja.
Pri obisku na lokaciji morajo razsodniki:
– preveriti postopek, uporabljen pri ocenjevanju;
– pregledati vloge prijaviteljev in poročila o obisku lokacije ter vse druge pripadajoče informacije o prijavitelju.
Obiska na lokaciji se lahko udeleži tudi predstavnik urada ali član razsodniške skupine.
28. člen
(poročilo o obisku na lokaciji)
Poročilo o obisku na lokaciji je sestavljeno iz ocenjevalnega zvezka z obiska na lokaciji, zapiskov o ugotovitvah, eventuelno popravljene ocene z vidnimi odstopanji glede na oceno pred obiskom ter spisek ocen vseh ocenjevalcev z upoštevanjem ugotovitev o obisku lokacije.
29. člen
(končno poročilo s povratnimi informacijami
za prijavitelja)
Sestavine poročila s povratnimi informacijami so ključne teme, ki obsegajo seznam ključnih prednosti in priložnosti za izboljšave skupno in po posameznih merilih ter povzetek ocenjevanja z utemeljitvami, ki obsega razpon točk po posameznih merilih in delih meril ter skupno.
30. člen
(končni pregled razsodnikov)
Razsodniki morajo:
– pregledati vse vidike postopka ocenjevanja;
– pregledati vloge prijaviteljev, poročila o obisku lokacije in vse druge ustrezne informacije o prijavitelju;
– se po potrebi posvetovati z vodilnimi ocenjevalci;
– predlagati odboru finaliste in dobitnike priznanj;
– izvesti končni pregled poročil za prijavitelje.
Vodilni ocenjevalci in ocenjevalci morajo biti na voljo razsodnikom in uradu, da se po potrebi z njimi posvetujejo glede problemov ali razjasnijo vprašanja.
31. člen
(povračilo stroškov za delo komisije)
Člani komisije so upravičeni do povračila stroškov v zvezi z individualnim ocenjevanjem vlog prijaviteljev in ocenjevanjem vlog prijaviteljev na usklajevalnem sestanku ter izvedenimi obiski na lokacijah. Povračilo stroškov prejmejo ocenjevalci na podlagi poročil o izvedenih aktivnostih ocenjevanja v postopku in po potrditvi odbora. Medsebojna razmerja med komisijo in uradom so za vsak postopek PRSPO posebej opredeljena v posamičnih dogovorih o sodelovanju.
VI. KATEGORIJE PRIZNANJA, MERILA IN SISTEM OCENJEVANJA
32. člen
(kategorije priznanja)
Priznanja se lahko podelijo organizacijam v naslednjih kategorijah:
Na področju zasebnega sektorja:
– eno priznanje organizaciji z več kot 250 zaposlenimi;
– eno priznanje organizaciji z 250 ali manj zaposlenimi.
Na področju javnega sektorja:
– eno priznanje organizaciji javnega sektorja.
Podjetniki posamezniki se obravnavajo v kategoriji zasebnega sektorja z manj kot 250 zaposlenimi.
33. člen
(kriteriji in merila ter sistem ocenjevanja)
Za ocenjevanje v postopku za priznanje se upoštevajo kriteriji in merila ter sistem ocenjevanja v okviru evropske nagrade za kakovost, ki jih pripravlja Evropski sklad za upravljanje kakovosti, ki jih odbor vsako leto posebej določi v javnem razpisu za zbiranje vlog za priznanja. Dosegljivi so na Uradu.
34. člen
(izbira finalistov – splošno)
Razsodniki dobijo v pregled ločene spiske prijaviteljev, ki so bili obiskani na lokaciji z vso spremno dokumentacijo, in sicer po kategorijah in po padajočem vrstnem redu ocen. Prijavitelji so razpoznavni po številčnih oznakah.
35. člen
(izbira finalistov – načela)
Razsodniki, ki sodelujejo v postopku izbora, morajo upoštevati naslednja načela:
– kar največja uporaba načela razprave oziroma soglasja;
– pri doseganju soglasja in odločanju sodeluje maksimalno število razsodnikov;
– odpraviti je treba nasprotovanja interesov;
– razsodnik ne sme glasovati v zvezi s prijaviteljem, če ni bil prisoten vsaj na polovici razprav o vlogi.
36. člen
(izbira finalistov)
Razsodniki začnejo postopek izbire najprej za prijavitelja z najnižjim rezultatom.
Če večina razsodnikov glasuje “proti”, se prijavitelja izloči iz obravnave. Razsodniki nato obravnavajo naslednjega kandidata z višjim rezultatom ocenjevanja. Če večina razsodnikov glasuje “za”, se ta prijavitelj in vsi, ki imajo višji rezultat in so zato v seznam uvrščeni nad njim, izberejo za obravnavo.
37. člen
(izbira finalistov – nasprotovanje interesov)
Nasprotovanje interesov udeleženih v postopku ocenjevanja se izraža v naslednjem:
1. neposredna povezava (na primer: poslovno razmerje, nedavna zaposlitev, zakonska zveza, izven zakonska skupnost ali krvno sorodstvo s ključnim predstavnikom prijavitelja v ravni ali stranski vrsti do vštetega četrtega kolena oziroma svaštvo do drugega kolena);
2. članstvo v poslovodnih organih, poslovni delež, delnice oziroma druge pravice, ki dajejo upravičenje pri upravljanju oziroma kapitalu poslovnega subjekta v višini več kot 20%;
3. poslovni konkurenti pravnih oseb, s katerimi obstajajo neposredne povezave ali lastništvo;
4. druga razmerja in okoliščine, ki kažejo na konflikt interesov.
38. člen
(izbira finalistov – razprava o nagrajencih)
Razsodniki odločajo o vsebini predloga finalistov in nagrajencev na razpravi, ki jo vodi predsednik razsodniške skupine. Pred razpravo morajo razsodniki pregledati vloge in poročila za vse prijavitelje, ki so bili pregledani z obiskom lokacije, razen za tiste, za katere obstaja nasprotovanje interesov.
Razsodniki obravnavajo prijavitelje ločeno v vsaki od kategorij priznanja. Znotraj ene kategorije se najprej razpravlja o prijaviteljih, ki imajo največ nasprotovanj. Ko se objavi številko prijavitelja, morajo razsodniki, ki imajo nasprotovanja interesov zapustiti prostor za toliko časa, dokler nista končana razprava in odločanje v zvezi s tem prijaviteljem.
Razprava o prijaviteljih traja dokler vsi sodelujoči razsodniki ne zaključijo, da je bil primer ustrezno obravnavan. Ob zaključku razprave se za prijavitelja izvede izločevalno glasovanje. Prijavitelj je izločen iz nadaljnje obravnave le, če tako glasujejo vsi sodelujoči razsodniki (tj. tisti, ki ne uveljavljajo nobenega tipa nasprotovanja interesov).
Ko so obravnavani vsi prijavitelji iz ene kategorije priznanja, se skliče razsodnike, ki niso imeli nikakršnih nasprotovanj, da razpravljajo in glasujejo o preostalih prijaviteljih. Prijavitelj, ki prejme najmanjše število glasov, je izločen iz nadaljnje obravnave. Če je prijavitelj izločen, se razsodniki, ki nimajo več nasprotovanja, pridružijo razsodniški skupini.
Proces glasovanja se ponavlja, tako da je z enim glasovanjem izločen po en prijavitelj, število glasujočih razsodnikov pa se postopoma veča.
Vsi razsodniki, ki ne uveljavljajo nobenega tipa nasprotovanja v zvezi s preostalimi prijavitelji, lahko glasujejo o končnem predlogu. Odločitve so sprejete z večino glasov glasujočih razsodnikov.
VII. PRIZNANJE
39. člen
(namen priznanja)
Priznanje je najvišje državno priznanje, ki se podeljuje slovenskim organizacijam iz zasebnega in javnega sektorja (v nadaljnjem besedilu: osebe) za dosežke na področju kakovosti proizvodov in storitev ter kakovosti poslovanja kot rezultat razvoja znanja in inovativnosti.
40. člen
(opis priznanja)
Priznanje je sestavljeno iz listine in skulpture.
Listina vsebuje:
– naziv podeljevalca priznanja, to je “Vlada Republike Slovenije, Odbor za priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost”;
– naziv prejemnika priznanja;
– ime priznanja, to je “Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost”;
– kategorijo priznanja;
– datum sklepa odbora.
Skulptura je pozlačena bronasta plastika na podstavku iz masivnega kristalnega stekla. Plastika ima obliko plamena, v katerem so nakazane človeške figure. Skulptura je izvirne oblike, čiste rešitve in nezamenljivosti. Omogoča jasno razpoznavnost s slovensko odličnostjo v domačem prostoru in v mednarodni skupnosti.
Skulptura ima naslednje razpoznavne znake:
– ime priznanja,
– letnico.
Narejena je tako, da se lahko vsako leto reproducira v toliko primerkih, kolikor je kategorij za priznanje.
41. člen
(posebni dosežki)
Odbor lahko na predlog razsodniške skupine podeli prijaviteljem diplome za sodelovanje za določen nivo doseženih točk ali posebne dosežke.
VIII. SLOVESNA PODELITEV PRIZNANJ
42. člen
(podelitev)
Priznanja se podelijo enkrat letno, skladno s sprejetim terminskim načrtom.
43. člen
(slovesnost)
Predsednik odbora razglasi sklep odbora o dobitnikih priznanja na slovesni podelitvi priznanj.
Ob razglasitvi se za vsakega dobitnika prebere utemeljitev. Dobitnikom priznanja izroči priznanje predsednik Vlade Republike Slovenije.
Odbor določi program in potek slovesnosti, na kateri se podelijo priznanja.
IX. VAROVANJE ZAUPNIH PODATKOV
44. člen
(zaupnost podatkov)
Imena prijaviteljev, komentarje in informacije o ocenjevanju, pridobljene med pregledom vlog, obravnavajo vsi v postopek vključeni posamezniki, kot zaupne informacije in varujejo njihovo tajnost. Take informacije so dostopne samo tistim posameznikom, ki so neposredno vključeni v postopek ocenjevanja. Odbor in drugi vpleteni posamezniki ne smejo razkriti nikakršnih informacij o nobeni vlogi brez predhodnega pisnega dovoljenja prijavitelja. Odbor zagotovi, da se vloge in informacije v njih obravnavajo kot zaupne.
X. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
45. člen
Postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega pravilnika, se dokončajo na podlagi Pravilnika o delu Odbora za Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost (Uradni list RS, št. 34/04).
46. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o delu Odbora za Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost (Uradni list RS, št. 34/04).
47. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0071-4/2005
Ljubljana, dne 31. marca 2006
EVA 2006- 3211-0057
mag. Andrej Vizjak l.r.
Predsednik
Odbora za priznanja Republike Slovenije
za poslovno odličnost
