Na podlagi 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 08/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1, v nadaljevanju: ZUreP-1) in 13. člena Statuta Občine Šmartno pri Litiji (Uradni list RS, št. 33/03, 106/03, 34/04 – popr.) sprejme župan Občine Šmartno pri Litiji

1.1. Ocena stanja
LEGA IN SPLOŠNE ZNAČILNOSTI
Občina Šmartno pri Litiji je povezovalno območje med hribovitim industrijsko razvitim Zasavjem na severu in vinorodno gričevnato Dolenjsko krajino na jugu. Občina Šmartno pri Litiji je ena izmed mlajših slovenskih občin, saj je bila ustanovljena komaj 15. junija 2002. Pred tem je administrativno pripadala Občini Litija. Občina Šmartno pri Litiji leži v Osrednjeslovenski statistični regiji in sodi pod Upravno enoto Litija. Razdeljena je na 10 krajevnih skupnosti in 10 katastrskih občin. Površina občine je 94,9 km2, zračna razdalja med skrajno severozahodno in jugovzhodno točko je 18,8 km ter med skrajno severovzhodno in jugozahodno točko 11,7 km. Znotraj njenih meja leži 55 naselij, v katerih je konec leta 2004 prebivalo 5.200 prebivalcev. Gostota poselitve tako znaša 54,8 preb/km2, kar je precej pod slovenskim povprečjem (98 preb/km2). Tudi naselja so po številu prebivalcev majhna, saj je povprečno št. prebivalcev na naselje komaj 94,5, kar je prav tako manj od Slovenskega povprečja (333 preb/naselje). V začetku leta 2005 je bilo evidentiranih 1679 hišnih številk (Medmrežje 4, 2006). Občina Šmartno pri Litiji meji na 4 sosednje občine, in sicer na Mestno občino Ljubljana, Litijo, Trebnje in Ivančno Gorico.
 
NARAVNE ZNAČILNOSTI
Območje Občine Šmartno pri Litiji leži v Posavskem hribovju in se navezuje predvsem na t.i. Litijsko antiklinalo. Vendar pa je zaradi številnih tektonskih prelomov in narivov v osnovi enostavna tektonska zgradba močno zabrisana in precej zapletena. Relief je izrazito hribovit in prometno težko prehoden. Značilna je zvezdasta razporeditev ozkih dolin s strmimi bregovi, ki se stekajo proti severu k Savi. Doline se stekajo v kotlini, kjer se nahaja središčno naselje Šmartno pri Litiji. Morfološka slika kaže tudi zvezdasto zasnovo rečnega omrežja. Zaradi neprepustne kamninske podlage in zadostne količine padavin je rečna mreža dobro razvita, s številnimi vodnimi izviri. Predvsem manjši vodotoki so ohranili visoko stopnjo naravne ohranjenosti, medtem ko so ponekod v naseljih bile izvedene regulacije. Vodotoki so tudi precej vodnati in se običajno v sušni dobi ne posušijo. Sicer so vodotoki kratki z velikim strmcem in imajo tako hudourniški značaj. Zaradi neprepustnih in slabo prepustnih kamnin se talna voda nahaja v obširnih dolomitnih vodonosnikih. Večji del občine prekriva rjava prsti, ki se je razvila na permokarbonskih silikatnih skrilavih glinavcih, kremenovih peščenjakih, meljevcih in kremenovih konglomeratih. Zaradi kisle reakcije kamninske podlage je tudi reakcija prsti večinoma kisla do ekstremno kisla. Prst je zaradi velikih naklonov navadno labilna in različno globoka. Pojavljata se tako distrična kot tudi evtrična rjava prst. Na strmih pobočjih grajenih iz karbonatne, dolomitne kamninske podlage se je razvila bazična prst, ki je dosti bolj stabilna. Sem spadajo zlasti različni tipi plitvih rendzin. Kjer je površje bolj uravnano se pojavlja globlja rjava pokarbonatna prst. V nekaterih dolinah potokov se je mestoma na najmlajših, kvartarnih prodnih kamninah in aluvijalnih nanosih razvila obrečna prst, hipoglej in evtrična rjava prst. Zaradi hribovitega reliefa, relativno velikih naklonov in prevladujočih kislih prsti je občina izrazito gozdnata. Gozd prekriva kar 65,6 km2 občine, kar predstavlja skoraj 70% njene površine. Gozd je odsoten predvsem v širših dolinah, prisojnih pobočjih ter na slemenih, kjer se je razvila poselitev in kmetijska obdelava zemljišč. Življenjsko okolje prostoživečih živali zaznamuje prepletanje gozdnih in kmetijskih površin s tradicionalnem obdelovanjem in s prevladujočimi kulturami koruze. Le na južnem delu občine je večji kompleks strnjenih gozdov (Grmače, Vintarjevec), kje so življenjski pogoji zato drugačni. Zaradi omejenih naravnih pogojev, ki jih določajo velike strmine, ozke doline in kisla prst, kmetijske površine niso obsežne. Vse kategorije kmetijske rabe zemljišč (travniki in pašniki, njive in vrtovi, trajni nasadi) skupaj obsegajo komaj ca. 1/4 površja občine. Med kmetijskimi površinami prevladujejo travniki in pašniki, ki zavzemajo okrog 2.000 ha oziroma 21% površja občine. Podatek nakazuje na živinorejsko usmeritev kmetijstva. Pojavljajo se na manj kakovostnih zemljiščih v ozkih dolinah potokov, ter na uravnanih slemenih in prisojnih pobočjih. Na zamočvirjenih delih dolin se pojavljajo mokrotne jase ob meandrirajočih vodotokih. Njive so redke in majhne in zavzemajo komaj ca. 300 ha oziroma 3% površja občine. V občini se pojavlja večje število ekstenzivnih sadovnjakov, ki se nahajajo znotraj naselij v okolici stanovanjskih hiš. Večji pomen od sadjarstva ima vinogradništvo. Vinogradi se pojavljajo na dvignjenih, prisojnih legah izven območja temperaturne inverzije in zavzemajo skupno 28,8 ha oziroma 0,3% površja.
 
PREBIVALSTVO
Ob prvem popisu prebivalstva leta 1869 je Občina Šmartno pri Litiji štela 4.264 prebivalcev. Do konca 19. stoletja je število prebivalcev rahlo naraslo na 4.475, potem pa je začelo stagnirati. Stagniranje je bilo zlasti posledica odseljevanja in žrtev v obeh svetovnih vojnah. Po drugi svetovni vojni se je število prebivalcev v občini začelo povečevati. Do 80. let je ponovno upadlo, kar je zlasti posledica odseljevanja zaradi pomanjkanja delovnih mest. Od 80. let naprej se število prebivalcev konstantno povečuje. Leta 2006 je Občina Šmartno pri Litiji štela 5.194 prebivalcev z gostoto 54,7 preb/km2 ali 94,4 prebivalcev na naselje. Poleg tega je imelo istega leta v občini 252 prebivalcev registrirano začasno bivališče. Največje naselje je občinsko središče Šmartno pri Litiji, v katerem je leta 2006 prebivalo 1.141 prebivalcev oziroma 22% vseh prebivalcev občine. Vsa ostala naselja so manjša in leta 2002 niso presegala 350 prebivalcev. V občini prevladuje moško prebivalstvo. Leta 2006 je v občini bivalo 2.640 oziroma 50,8% moških in 2.554 oziroma 49,2% žensk. Povprečna starost prebivalstva leta 2002 je bila na podlagi razpoložljivih podatkov za 88% prebivalcev občine 36,2 leta. Iz podatka lahko sklepamo, da je povprečna starost prebivalcev v občini ugodna. Ugoden je tudi indeks staranja oziroma razmerje med starim (65 let in več) in mladim prebivalstvo (0-14 let). Za starostno strukturo prebivalcev je značilno, da največje število prebivalcev sodi v starostno skupino 35-39 let, kar je ugoden podatek. Tako pozitiven naravni kot selitveni prirastek kažeta na večanje števila prebivalstva v občini, saj število novorojenih in priseljencev presega število umrlih in odseljenih. Prebivalstveni prirast v občini je leta 2003 znašal 34 oseb oziroma 6,6‰ in leta 2004 13 oseb oziroma 2,5‰. Podatki kažejo, da je bilo leta 2002 2.435 oziroma 53% prebivalcev priseljenih v občino od drugod. Pri tem prevladujejo priseljeni iz drugih naselij iste občine (tedaj Občina Litija). V primerjavi z Slovenijo kot celoto je izobrazbena sestava prebivalstva v Občini Šmartno pri Litiji neugodna.
 
NASELJA
Hribovit svet z velikimi nakloni in ozkimi dolinami je botroval k redki in razpršeni poselitvi. V občini se nahaja 55 naselij, ki so neenakomerno razporejena. Značilno je veliko število manjših zaselkov in le eno večje središče, to je Šmartno pri Litiji s 1.141 prebivalci leta 2006. Značilna poselitev občine kot tudi širšega območja je (delno) urbanizirano dno dolin, kjer so se razvila vsa večja naselja in lokalna središča. Na prisojnih pobočjih z blagimi nagibi in pobočnimi izravnavami in ponekod na slemenih prevladujejo zaselki in manjše vasi. Gre predvsem za razložena in razpotegnjena naselja, nekaj je tudi strnjenih naselij. Večina teh naselij šteje le nekaj deset prebivalcev. V višjih hribovitih legah in na strmejših pobočjih in manjših izravnavah se pojavljajo izkrčitve gozdov, ki jih obvladuje ena sama domačija in gre torej za pojavljanje samotnih kmetij. Glede na morfološko zgradbo so naselja po večini gručasta v dolinah in ponekod na slemenih, ter razložena z samotnimi kmetijami po razgibanem terenu Posavskega hribovja. V občini ležijo pomembnejša naselja Bogenšperk, Bukovica pri Litiji, Črni potok, Dolnji vrh, Dragovšek, Dvor, Gornji vrh, Gozd – Reka, Gradišče pri Litiji, Gradišče. Središče občine je naselje Šmartno, ki leži na dvignjeni terasi Save, ob sotočju 4 vodotokov v sečišču povezav med Zasavjem in Dolenjsko. Grajena struktura naselja je razpršena in volumni nesorazmerni, javni prostor in omrežje zelenih površin sta neizoblikovana. Med grajeno strukturo izstopata po velikosti in simbolnem pomenu cerkev v središču Šmartnega in grad Bogenšperk. Konec leta 2004 je bilo urejenih 2005 stanovanj s skupno površino 145.600 m2. Tako po številu kot tudi velikosti prevladujejo 2-sobna in 3-sobna stanovanja, katerim sledijo 4-sobna stanovanja, in sicer v samostojno stoječih hišah. Podatek je primerljiv z celotno Slovenijo, kje prav tako prevladujejo 2-sobna in 3-sobna stanovanja s površinami od 40-80 m2. Povprečna površina stanovanja je 72,59 m2 oziroma 28,1 m2/prebivalca občine, kar je le malenkost manj ugodno od povprečja za celotno Slovenijo.
 
GOSPODARSKA INFRASTRUKTURA
Cestno omrežje je zvezdasto s središčem v Šmartnem pri Litiji. Omrežje ni povezano v zanke. Lokalno prometno omrežje je proti severu dobro povezano z regionalno cesto Ljubljana – Zasavje in glavno železniško progo Ljubljana – Maribor. Železniška postaja ob Savi je povezana s Šmartnim z avtobusom. Proti jugu je slabo povezano z dolenjsko avtocesto Ljubljana – Obrežje. V smeri sever – jug občino prečkajo tri ceste, in sicer proti Višnji gori, Ivančni Gorici in Trebnjemu. Najbolj izrazita in najpomembnejša je tranzverzalna cesta preko prelaza ob gradu Bogenšperk. Glavna smer dostopa v občino poteka tangencialno na severno mejo občine ob Savi – magistralna železnica Ljubljana – Maribor in regionalna cesta Ljubljana – Zasavje. Komunalna opremljenost je slaba.
 
JAVNE STORITVE
Programska oprema je skromna. V kombinaciji z Litijo in domom za stare blizu Šmartnega je zagotovljena osnovna preskrba z javnimi storitvami – knjižnica, splošni zdravnik, zobozdravnik, vrtec, podružnična šola. Značilno je mešanje nekompatibilnih rab.
 
GOSPODARSTVO
Podatki kažejo, da se večinski del prebivalcev, to je okrog polovica delovno aktivnega prebivalstva, zaposluje v Občini Šmartno pri Litiji. Okrog 40% jih dnevno migrira v druge občine Osrednjeslovenske regije. Vzroke za dnevne delovne migracije lahko poleg večje možnosti zaposlitve izven matične občine pripišemo tudi višini plače ter večjim potrebam po višje izobraženi delovni sili. V občini je leta 2004 znašala plača delovno aktivnega prebivalstva »le« 267,571 SIT oziroma povprečna mesečna neto plača 140.238 SIT. Največjo vlogo v občini imajo storitvene dejavnosti, saj se v njih zaposluje okrog polovica vsega delovno aktivnega prebivalstva. Okrog tretjina delovno aktivnega prebivalstva je našla zaposlitev v nekmetijskih dejavnostih (vključujoč industrijo). Kot posledica slabih pogojev za kmetijstvo se kaže nizek delež prebivalstva zaposlenega v kmetijskih dejavnostih. Zaradi omejenih naravnih pogojev je kmetijstvo izrazito usmerjeno v živinorejo, predvsem v mlečno in mesno govedorejo. V občini se je leta 2006 nahajajo 199 kmetijskih gospodarstev, istega leta so bili registrirani 303 poslovni subjekti. Delovna mesta so v industriji (Unitas, mesarija v Šmartnem), kmetijstvu (zadruga, zasebniki) in pri zasebnih podjetnikih. Značilna je večja občutna koncentracija večjih podjetij v Šmartnem in nasprotna disperzija manjših gospodarskih subjektov v ostalih naseljih v pretežno ravninskem delu občine. Zaradi pomanjkanja razvojnih površin je v porastu delo na domu, ki mnogokrat negativno vpliva na bivalne funkcije in vizualno podobo naselij. Značilna je struktura točkovne razporeditve na lokacijah z zadosti prostorsko rezervo, ki je tipična za industrializacijski model v nekdanjem planskem gospodarstvu. Na obrobju Šmartnega so ustanovljeni zaključeni, monofunkcionalni proizvodni obrati (IUV, mesarija, Unitas), pri čemer so vse lokacije načeloma prostorsko omejene in mejijo na kmetijska zemljišča. Zaradi pestre kamninske sestave se v občini nahaja večje število kamnolomov in peskokopov. Razen gozda občina nima pomembnejših naravnih bogastev. Naravne razmere za kmetijstvo niso ugodne, prometna odmaknjenost hribovitih vasi pa zavira razvoj nekmetijskih dejavnosti. Poleg tega sta v občini skromno in nezadostno razviti tudi turistična in rekreacijska dejavnost. Na podlagi državne uradne statistike januarja 2006 je občina ena od redkih slovenskih občin, ki ne nudi prenočitvenih zmogljivosti. Iz tega razloga v občini tudi ni zabeleženih turistov. Večinoma se pojavlja izletniški turizem, ki pa do določene mere prinaša tudi negativne posledice (npr. izletniki puščajo odpadke) in le redko nudijo zaslužek domačinom.
 
NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA
Med naravne vrednote sodijo predvsem nekateri vodotoki, ki so zlasti v zgornjih delih tokov ohranili precejšnjo stopnjo naravnosti. Zaradi tega so vodotoki pomembni predvsem z hidrološkega in ekosistemskega, delno tudi geomorfološkega vidika. Med naravne vrednote sodijo tudi mokrišča ob Medvejščici južno od Vintarjevca. Zaradi pestre favne in flore so mokrišča ob Medvejščici pomembna predvsem iz ekosistemskega vidika. Zanimiva in pestra geološka zgradba na območju občine pa je botrovala nastanku geološke naravne vrednote, in sicer se v cestnem useku jugozahodno od Zavrstnika nahaja nahajališče fosilov (karbonske flore). Nahajališče fosilov ima status naravne vrednote državnega pomena. Na območje Občine Šmartno pri Litiji se pojavljata dve ekološko pomembni območji, in sicer Vintarjevec, posebni traviščni habitat (ev. št: 36200) v velikosti 166,1 ha, in Zgornja Jablanica, posebni traviščni habitat (ev. št: 37300) v velikosti 93,4 ha. Na območju občine se nahajata dve posebni območji varstva narave pSCI v skupni velikosti 210,66 ha. Delež ozemlja občine v Natura 2000 območju je tako komaj 2,2%. Vsa evidentirana kulturna dediščina je varovana na zasnovi vpisa v Register nepremične kulturne dediščine (RKD), ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS. Trenutno je za območje občine vpisanih oziroma predlaganih za vpis v zbirni register kulturne dediščine 77 točkovnih enot kulturne dediščine in 64 območij kulturne dediščine. Območja kulturne dediščine in točkovne enote se v večini primerov prekrivajo. Določenih je tudi 9 vplivnih območij kulturne dediščine. Status pomembnejše kulturne dediščine (PKD) ima 7 enot, in sicer cerkev Sv. Martina v Šmartnem pri Litiji, hiša Mala Štanga 6, arheološko območje Roven pri Gradišču pri Litiji, Grad Bogenšperk, gospodarsko poslopje pri hiši Zgornja Jablanica 4, Mačkov toplar v Šmartnem pri Litiji in sušilnica pri hiši Velika Štanga 10.
 
DEGRADIRANOST IN ONESNAŽENOST OKOLJA
Ena od degradacij v krajini so zapuščeni kamnolomi, peskokopi, gramoznice in jalovišča. Ta območja niso ustrezno revitalizirana ali sanirana in povzročajo tako vizualno motnjo kot rano v krajinsko ekološki zgradbi občine. Večji razvrednotenji v prostoru sta tudi odlagališče nenevarnih odpadkov Rakovnik, ki je še zlasti potrebno sanacije in opuščeni industrijski obrat Industrije usnja Vrhnika. V bližini Šmartnega pri Litiji sta dve večji območji, kjer se izvajajo melioracije. V občini ni večjih gozdnih monokulturnih nasadov ali posek, poleg tega se sodobno gospodarjenje z gozdovi takih posegov izogiba. Vodotoki so regulirani in popolnoma preoblikovani le v okolici Šmartnega pri Litiji. Vodotoki, ki tečejo po dolinah in so na določenih odsekih v stiku z naselji, so delno ohranjeni, na njih pa so bili opravljeni le minimalni posegi. Značilna je onesnaženost tal in voda z usnjarskimi odpadki nekdanje industrije v Šmartnem, nenačrtnega izkoriščanja mineralnih surovin, komunalno neurejene živinske farme v Šmartnem, prometnih obremenitev in uporabe škodljivih snovi v kmetijstvu.

Razlog za pripravo Prostorskega reda Občine Šmartno pri Litiji je sprejetje novega ZUreP-1 (Uradni list RS, št. 110/02 in 08/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1), ki v 171. členu določa, da morajo občine v treh letih po uveljavitvi prostorskega reda Slovenije sprejeti prostorske rede občine.

Pravna podlaga za sprejem Prostorskega reda Občine Šmartno pri Litiji je določba 4. odstavka 171. člena ZUreP-1, po kateri prične občina s pripravo prostorskega reda občine po uveljavitvi prostorskega reda Slovenije in ga mora sprejeti najkasneje v treh letih po sprejemu strategije prostorskega razvoja Slovenije.

V skladu z 62. členom ZUreP-1 in 1. točko 2. člena Pravilnika vsebini, obliki in načinu priprave prostorskega reda občine ter vrstah njegovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 127/04) (v nadaljevanju: Pravilnik o PRO) bo Prostorski red Občine Šmartno pri Litiji v skladu s Strategijo prostorskega razvoja Občine Šmartno pri Litiji ter ob upoštevanju pravil iz prostorskega reda Slovenije določil območja namenske rabe prostora, določil pogoje in merila ter ukrepe za načrtovanje v prostoru in pripravo lokacijskih načrtov občine ter pogoje za pripravo projektov po določbah zakona, ki ureja graditev objektov.

Prostorski red Občine Šmartno pri Litiji bo temelji na:
– izhodiščih Strategije prostorskega razvoja Slovenije in Prostorskem redu Slovenije,
– specifičnih razmerah Občine Šmartno pri Litiji, to je stanju, problemih in težnjah prostorskega razvoja v povezavi z gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi značilnostmi občine, ter njeni vlogi v širši regiji.
Pri oblikovanju Prostorskega reda Občine Šmartno pri Litiji se bo izhajalo iz osnovnih načel trajnostno-sonaravnega razvoja, ki smiselno in uravnoteženo integrira vsa tri bistvena področja občine, to je okolje, gospodarski razvoj in družbo. Izhodišča so podlaga za oblikovanje ciljev prostorskega razvoja občine, to je določitve usmeritev za razvoj dejavnosti v prostoru in njegove rabe tako, da so zagotovljeni pogoji za vzdržen in usklajen razvoj na območju občine.

V skladu z odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 35409-145/2006 z dne 10. 7. 2006 je v postopku priprave in sprejemanja Prostorskega reda Občine Šmartno pri Litiji treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje. Sestavni del postopka je izvedba presoje sprejemljivosti izvedbe plana v naravo na varovana območja.

Ureditveno območje Prostorskega reda Občine Šmartno pri Litiji je celotno območje občine v velikosti 94,9 km2. Izdela se tudi urbanistična zasnova za naselje Šmartno pri Litiji.

Nosilci urejanja prostora so:
1. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
– Direktorat za kmetijstvo
– Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo
2. Ministrstvo za gospodarstvo
– Direktorat za notranji trg
– Direktorat za podjetništvo in konkurenčnost
– Direktorat za turizem
– Direktorat za energijo
– Direktorat za elektronske komunikacije
3. Ministrstvo za zdravje
– Direktorat za zdravstveno varstvo
– Direktorat za javno zdravje
– Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije
4. Ministrstvo za kulturo
– Direktorat za kulturno dediščino
5. Ministrstvo za obrambo
– Direktorat za obrambne zadeve
– Direktorat za obrambno politiko
– Direktorat za logistiko
– Uprava RS za zaščito in reševanje
– Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
6. Ministrstvo za okolje in prostor
– Direktorat za prostor
– Direktorat za okolje
– Uprava RS za jedrsko varnost
– Agencija za okolje RS
7. Ministrstvo za promet
– Direktorat za železnice
– Direktorat za ceste
– Direktorat za letalstvo
– Direkcija RS za ceste
8. Ministrstvo za javno upravo
9. Ministrstvo za notranje zadeve
– Policija
10. Ministrstvo za pravosodje
– Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij
11. Ministrstvo za delo, družine in socialne zadeve
– Direktorat za trg dela in zaposlovanje
– Direktorat za družino
– Direktorat za socialne zadeve
– Direktorat za invalide
12. Ministrstvo za šolstvo in šport
– Direktorat za vrtce in osnovno šolstvo
– Direktorat za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih
– Direktorat za šport
– Urad za razvoj šolstva
– Urad za mladino
13. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
– Direktorat za znanost in visoko šolstvo
– Direktorat za informacijsko družbo
– Direktorat za tehnologijo
14. Občina Šmartno pri Litiji – občinska pristojnost s področja:
– oskrbe s pitno vodo,
– odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in površinskih voda,
– ravnanja s komunalnimi odpadki,
– odlaganja ostankov komunalnih odpadkov,
– javne snage in čiščenja javnih površin,
– urejanja občinskih javnih prometnih površin,
– sistemskega zagotavljanja oskrbe s toploto in
– drugega opravljanja določene vrste gospodarske javne službe lokalnega pomena.
Nosilci javnih pooblastil:
15. Zavod za gozdove Slovenije, OE Ljubljana,
16. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana,
17. Zavod za varstvo narave, OE Ljubljana,
18. Zavod za ribištvo Slovenije,
19. Agencija za železniški promet RS,
20. Elektro Ljubljana d.d., PE Elektro Ljubljana okolica,
21. ELES, Ljubljana,
22. Geoplin d.o.o.,
23. drugi organi in organizacije v kolikor bi se v postopku priprave strategije izkazalo, da rešitve posegajo v njihovo delovno področje.

V skladu z 2. točko 33. člena Pravilnika o PRO se bodo za strokovne podlage Prostorskega reda Občine Šmartno pri Litiji štele že izdelane strokovne podlage za Strategijo prostorskega razvoja Občine Šmartno pri Litiji, ki se po potrebi dopolnijo ali izdelajo na novo le v tistih sestavinah, ki so pomembne za pripravo prostorskega reda občine.
Vrste strokovnih podlag za pripravo strategije prostorskega razvoja občin so določene v 35.–38. členu Pravilnika in 9.–13. členu Uredbe o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) (v nadaljevanju: Uredba o PRS). V skladu s tem bodo za pripravo Strategije prostorskega razvoja Občine Šmartno pri Litiji izdelane analiza stanja in teženj v prostoru, analiza razvojnih možnosti za posamezne dejavnosti v prostoru, študija ranljivosti prostora, druge strokovne podlage pripravljavca ter pridobljene strokovne podlage nosilcev urejanja prostora.

Posamezne strokovne rešitve se bodo pridobile z naročilom v skladu z Zakonom o javnih naročilih.

Za pripravo Prostorskega reda Občine Šmartno pri Litiji bodo pridobljeni naslednji geodetski podatki: DKN, DOF5, TTN5, TTN10, DTK25, DTK50, DMV20, register prostorskih enot, kataster stavb. Vse podatke bo s strani Geodetske uprave Republike Slovenije pridobil pripravljavec Prostorskega reda Občine Šmartno pri Litiji.

Rok za sprejem Prostorskega reda Občine Šmartno pri Litiji je tri leta po uveljavitvi prostorskega reda Slovenije, in sicer 20. julija 2007.
8.1. Že izvedene aktivnosti:
– Sklep o začetku priprave strategije prostorskega razvoja Občine Šmartno pri Litiji in prostorskega reda Občine Šmartno pri Litiji (Uradni list RS, št. 44/05);
– Obvestilo sosednjim občinam o pripravi Strategije prostorskega razvoja Občine Šmartno pri Litiji in Prostorskega reda Občine Šmartno pri Litiji pri Litiji;
– Pridobitev razpoložljivih podatkov, predlogov in drugega gradiva, ki sodijo v pristojnosti ministrstev RS;
– Izvedba 1. prostorske konference (29. 6. 2006).
8.2. Predvidene aktivnosti:
– Po objavi programa priprave Občina Šmartno pri Litiji na podlagi 27. člena ZUreP-1 pozove nosilce urejanja prostora iz 4. točke tega programa priprave, da podajo smernice za načrtovanje Prostorskega reda Občine Šmartno pri Litiji.
– Nosilci urejanja prostora podajo smernice najkasneje v 30 dneh po prejemu vloge.
– Izdelovalec zagotovi izdelavo vseh strokovnih podlag, določenih v 5. točki tega programa priprave.
– Na podlagi obveznih in drugih strokovnih podlag ter analize smernic in strokovnih podlag nosilcev urejanja prostora izdelovalec izdela osnutek Prostorskega reda Občine Šmartno pri Litiji.
– Občina Šmartno pri Litiji skliče 2. prostorsko konferenco, ki je najmanj štirinajst dni pred javno razgrnitvijo osnutka Prostorskega reda Občine Šmartno pri Litiji. Datum ter kraj in čas zbora konference Občina Šmartno pri Litiji objavi vsaj v dveh sredstvih javnega obveščanja.
– Izdelava dopolnjenega osnutka Prostorskega reda Občine Šmartno pri Litiji.
– Župan s sklepom odredi javno razgrnitev dopolnjenega osnutka Prostorskega reda Občine Šmartno pri Litiji.
– Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka Prostorskega reda Občine Šmartno pri Litiji, ki traja najmanj 30 dni.
– Občina Šmartno pri Litiji obvesti javnost o kraju in času javne razgrnitve in javne obravnave predloga Prostorskega reda Občine Šmartno pri Litiji z objavo v uradnem glasilu, ter na krajevno pristojen način.
– Občina Šmartno pri Litiji v času javne razgrnitve organizira javno obravnavo.
– Občina Šmartno pri Litiji z izdelovalcem preuči pripombe in predloge podane v času javne razgrnitve in pripravi predlog stališč glede njihovega upoštevanja.
– Izdelovalec zagotovi izdelavo morebitnih dopolnitev strokovnih podlag po sprejemu odločitve o upoštevanju pripomb in predlogov.
– Izdelovalec izdela dopolnjen predlog Prostorskega reda Občine Šmartno pri Litiji.
– Pripravljavec pozove nosilce urejanja prostora iz 4. točke tega programa priprave, da podajo mnenje k dopolnjenemu predlogu Prostorskega reda Občine Šmartno pri Litiji.
– Nosilci urejanja prostora podajo mnenje najkasneje v 30 dneh po prejemu vloge.
– Po pridobitvi mnenj, pripravljavec po potrebi uskladi, občinski svet obravnava in sprejme predlog Prostorskega reda Občine Šmartno pri Litiji.
– Sprejeti predlog Prostorskega reda Občine Šmartno pri Litiji potrdi minister najkasneje v 60 dneh.
– Pripravljavec objavi Odlok o prostorskem redu Občine Šmartno pri Litiji v Uradnem listu Republike Slovenije.

Izdelavo Prostorskega reda Občine Šmartno pri Litiji financira Občina Šmartno pri Litiji.

Program priprave se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati z dnem objave.