Na podlagi prvega odstavka 46. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) sprejme državni lokacijski načrt za preložitev glavne ceste G1-6 in regionalne ceste R2-404 na območju Ilirske Bistrice (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt).
(2) Državni lokacijski načrt je izdelalo podjetje Projektivni atelje – Prostor, d.o.o. Ljubljana, pod številko projekta 1256/04, v juliju 2006.

(1) Ta uredba določa ureditveno območje, zasnove projektnih rešitev za prometno tehnično urejanje, za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje, za energetsko, vodovodno in drugo komunalno infrastrukturo, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave in kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin, etapnost izvedbe, obveznosti investitorja in izvajalcev, odstopanja ter nadzor nad izvajanjem te uredbe.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so razložene in grafično prikazane v državnem lokacijskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, in pri službi, pristojni za urejanje prostora, v občini Ilirska Bistrica.

(1) Ureditveno območje državnega lokacijskega načrta obsega:
– območje cestnega sveta preložene glavne ceste G1-6 (v nadaljnjem besedilu: glavna cesta) in regionalne ceste R2-404 (v nadaljnjem besedilu: regionalna cesta) z vsemi spremljajočimi objekti in ureditvami (priključne ceste, območje križišč, priključkov, nadvoza, mostu, podhoda, območje ureditev vodne infrastrukture, območje ureditve obcestnega prostora in ponovne kultivacije zemljišč, zasaditve) ter
– območje prestavitev, ureditev in novogradenj komunalnih in energetskih vodov.
(2) Območje cestnega sveta glavne in regionalne ceste z vsemi spremljajočimi objekti in ureditvami obsega parcele oziroma dele parcel po naslednjih katastrskih občinah:
– k. o. Topolc (2523): *82, 1075/1, 1075/2, 1176/1, 1176/2, 1177/3, 1177/4, 1180/3, 1180/5, 1181/4, 1665/3, 1688/1, 1688/3, 1693, 1695/1, 1695/2, 1699/2, 1699/7, 1699/8;
– k. o. Trnovo (2524): 291/1, 291/2, 291/18, 291/19, 291/30, 319/1, 319/3, 323/1, 324/1, 340/3, 341/2, 343/2, 347/2, 350, 351, 354, 355, 358, 359, 366, 367, 372, 382, 383, 401/1, 403/1, 404, 441/2, 443/1, 443/2, 450, 458, 466/3, 466/12, 530/2, 564/1, 577/1, 596/1, 606/3, 612/1, 612/2, 613/1, 613/2, 613/3, 613/5, 613/6, 615/1, 615/3, 790/1, 790/4, 920/1, 921/2, 922/3, 922/4, 922/5, 922/6, 930/2, 930/3, 933, 936/1, 1958/1, 1958/4, 1958/5, 1958/6, 1959/8, 1959/2, 1959/3, 1959/14, 1959/15, 1959/16, 1959/17, 1960, 1966/1, 1966/2, 1971/6, 1973/1, 2260/1, 2260/2, 2262/1, 2262/5, 2265/1, 3239, 3240, 3247, 3248/1, 3248/2, 3249, 3250, 3251, 3252, 3254, 3255, 3256, 3257;
– k. o. Ilirska Bistrica (2525): 68/2, 86/5, 87/4, 92/1, 93/1, 201/3, 201/6, 201/7, 201/13, 225/1, 282/1, 282/3, 295/2, 328, 336/1, 340, 370/1, 371, 372, 377/1, 377/2, 377/4, 391/3, 394/2, 394/4, 395/4, 1098/1, 1098/3, 1099/1,1099/5, 1099/6, 1100/2, 1114/1, 1119/8, 1588/1, 1589, 1590, 1591, 1598, 1931;
– k. o. Zarečje (2531): *61, *81, *87, *88, 1117/48, 1117/52, 1131/29, 1131/34, 1131/35, 1131/36, 1131/37, 1131/38, 1131/45, 1131/46, 1131/47, 1131/49, 1131/50, 1133/1, 1142/3, 1142/6, 2047/1, 2048/1.
(3) Območje prestavitev, ureditev in novogradenj komunalnih in energetskih vodov, ki jih zahteva gradnja glavne in regionalne ceste, obsega parcele oziroma del parcel po naslednjih katastrskih občinah:
– k. o. Topolc (2523):
a) vodovod: 1694, 1693, 1695/1, 1665/3;
b) telefon: 1177/3, 1177/4, 1180/3, 1180/5, 1181/4, 1695/1, 1699/2, 1699/7, 1699/8;
c) elektrika, visoka napetost: 1177/3, 1180/3, 1180/5, 1699/8;
d) javna razsvetljava: 1176/1, 1177/3, 1177/4, 1180/5, 1699/8;
– k. o. Trnovo (2524):
a) vodovod: 291/1, 291/18, 458, 612/2, 613/2, 613/3, 613/6, 920/1, 930/3, 933, 936/1, 1959/2, 1971/6, 2260/1, 2262/1, 2265/1, 3249;
b) telefon: 291/18, 350, 351, 354, 355, 358, 359, 366, 458, 466/3, 466/12, 564/1, 612/2, 613/1, 613/2, 790/1, 790/4, 922/3, 922/4, 922/6, 1959/2, 1958/5, 1973/1, 2260/1, 2260/2, 2262/1, 3248/1, 3249, 3250, 3254;
c) elektrika, visoka napetost: 324/1, 327/1, 2262/1;
d) javna razsvetljava: 291/18, 350, 351, 354, 355, 358, 359, 366, 458, 466/3, 466/12, 564/1, 596/1, 612/2, 613/1, 613/2, 613/3, 613/6, 790/1, 790/4, 922/3, 922/4, 933/3, 1958/5, 1959/2, 1973/1, 2260/1, 2260/2, 2262/1, 3248/1, 3249, 3250, 3254, 3255;
– k. o. Ilirska Bistrica (2525):
a) vodovod: 201/7, 371, 377/1, 1098/1;
b) meteorna kanalizacija: 201/3, 201/7, 201/13, 201/14, 377/1, 395/4, 1098/1, 1100/2, 1588/1, 1591, 1931;
c) telefon: 201/6, 201/7, 201/13, 328, 336/1, 370/1, 372, 1100/2, 1589, 1590, 1591, 1598;
d) elektrika, visoka napetost: 87/4, 201/7, 371, 1098/1, 1588/1, 1589, 1591;
e) elektrika, nizka napetost: 86/5, 87/4, 1589;
f) javna razsvetljava: 201/6, 201/7, 201/13, 328, 336/1, 372, 377/1, 377/2, 377/4, 1100/2, 1589, 1590, 1591, 1598;
– k. o. Zarečje (2531):
a) telefon: 1131/47, 1131/49, 1142/6, 2048/1;
b) javna razsvetljava: *61, *81, 1117/52, 1131/34, 1131/35, 1131/36, 1131/37, 1131/38, 1131/45, 1131/46, 1131/47, 1131/49, 1142/3, 2047/1, 2048/1.
(4) Območje ureditev, ki jih zahteva gradnja podvoza, obsega parcele ali del parcel 201/3, 201/6, 282/1, 332, 336/1, 340 in 1591 v k. o. Ilirska Bistrica (2525).
(5) Oznaka * iz tega člena pomeni stavbno parcelo.

(1) Obstoječa mestna cesta Ulica Nikole Tesla se med glavno cesto G1-6 in Bazoviško cesto preuredi v glavno cesto. Trasa glavne ceste se pred železniškim nadvozom na glavni cesti G1-6 v km – 0,1 – 25 odcepi proti jugu, poteka vzporedno z železniško progo Ljubljana–Reka, prečka potok Trnovšek, križišče z regionalno cesto v km 0,4 + 05, v nadaljevanju poteka ob severovzhodni strani kompleksa tovarne Lesonit do križišča z Gubčevo cesto v km 0,7 + 50, kjer se prične odmikati od železniške proge, prečka industrijski železniški tir v km 1,0 + 25, poteka mimo glavnega vhoda v kompleks tovarne Lesonit ter preide v obojestranski vkop mimo Plaminga, dolžine približno 300 m do km 1,3 + 85, kjer se nanjo priključi betonarna s severne strani, z južne strani pa območje P 1-2. V nadaljevanju poteka trasa proti vzhodu mimo stanovanjskih objektov in se ponovno približa železniški progi v km 1,6 + 35, kjer je z južne strani priključek območja P 1-2. Od tu naprej se trasa obrne proti jugu, do priključka območja P 1-2 v km 1,8 + 82, prečka reko Bistrico v km 1,9 + 90 in se nadaljuje mimo priključka območja Z 3 in območja O 2 v km 2,0 + 35. V km 2,2 + 25 trasa prečka železniško progo, ki poteka v nadvozu, poteka ob severni strani odlagališča Surovine in ob južni strani trgovskega centra in severni strani območja O 1-2, priključek v km 2,3 + 35 in se naveže na križišče Bazoviške in Podgrajske ceste v km 2,4 + 40.
(2) Trasa je zasnovana kot dvopasovna cesta, križanja z glavno cesto so nivojska, razen železnice, ki poteka v nadvozu. Dolžina odseka je 2.565 m in v celoti poteka po območju občine Ilirska Bistrica.

(1) Rekonstrukcija obstoječe regionalne ceste se začne v km 9,7 + 11, kjer se navezuje na že rekonstruiran odsek. Poteka proti severu skozi naselje Rečica do mostu čez reko Reko v km 9,9 + 30. Za mostom v km 9,9 + 80 se obstoječa cesta prestavi, deviacija poteka ob severni strani tovarniškega kompleksa Lesonit do km 10,1 + 80, kjer se naveže na glavno cesto v križišču v km 0,4 + 05.
(2) Trasa je zasnovana kot dvopasovna cesta s pločnikom za pešce. Dolžina rekonstruiranega odseka regionalne ceste je 264 m, dolžina deviacije pa 200 m.

(1) Niveleta se prilagaja trasi obstoječe mestne ceste v menjajočih se vzdolžnih nagibih od 0,1–2,25 %, razen v križišču, kjer se obstoječa G1-6 priključi na traso glavne ceste, kjer se dvigne za 0,5 m nad teren, in med km 2,1 + 40 in km 2,3 + 50, v območju železniškega nadvoza, kjer se zniža za 1,4 m pod teren in koto stoletne vode.
(2) Vertikalni in horizontalni tehnični elementi upoštevajo računsko hitrost 50 km/h. Najmanjši polmer horizontalnih krivin je 120 m, najmanjši podolžni nagib je 0,1%, največji podolžni nagib pa 6%. Najmanjši polmer konveksnih vertikalnih krivin je 600 m. Maksimalni prečni naklon je 4,5%.
(3) Projektirani normalni prečni profil je:
– 8,60 m od km – 0,1 + 25 do km 0,0 + 15, in sicer: 2 vozna pasova po 3,00 m, 2 robna pasova po 0,30 m in 2 bankini po 1,00 m;
– 9,65 m od km 0,0 + 15 do km 0,7 + 50, in sicer: 2 vozna pasova po 3,00 m, 2 robna pasova po 0,30 m, bankina ali koritnica z bermo po 1,0 m in hodnik za pešce z bermo 2,05 m;
– 9,65 m od km 0,0 + 15 do km 0,7 + 50, in sicer: 2 vozna pasova po 3,00 m, 2 robna pasova po 0,30 m, bankina ali koritnica z bermo po 1,0 m in hodnik za pešce z bermo 2,05 m;
– 9,65 m od km 0,7 + 50 do km 2,1 + 40 in od km 2,3 + 20 do km 2,4 + 40, in sicer: 2 vozna pasova po 3,00 m, 2 robna pasova po 0,30 m, bankina po 1,0 m in hodnik za pešce z bermo 2,05 m;
– 8,65 m od km 2,1 + 40 do km 2,3 + 20, in sicer: 2 vozna pasova po 3,00 m, 2 robna pasova po 0,30 m, robni pas ob steni po 0,50 m, in hodnik za pešce 1,55 m.
(4) Vozišče se asfaltira.

(1) Vertikalni potek rekonstrukcije regionalne ceste se prične na predhodno rekonstruiranem odseku v km 9,7 + 11. Niveleta se prilagaja trasi obstoječe ceste.
(2) Vertikalni potek deviacije regionalne ceste se prične v km 9,9 + 80 za mostom čez reko Reko, kjer se trasa dvigne 2,0 m nad teren oziroma spusti 2,8 m pod teren pred križiščem z glavno cesto.
(3) Vertikalni in horizontalni tehnični elementi upoštevajo računsko hitrost 50 km/h, razen v območju uvoza na most čez reko Reko. Najmanjši polmer horizontalnih krivin je 75 m, razen v območju mostu čez reko Reko, najmanjši podolžni nagib je 0,3 %, največji podolžni nagib pa 2,5 %. Polmer konveksne vertikalne krivine je 4000 m. Maksimalni prečni naklon je 7,0 %.
(4) Projektirani normalni prečni profil je:
– 8,45 m od km 9,7 + 11 do km 9,9 + 30, in sicer: 2 vozna pasova po 2,75 m, 2 robna pasova po 0,25 m, bankina po 1,00 m in hodnik za pešce po 1,55 m;
– 9,65 m od km 9,9 + 80 do km 10,1 + 80, in sicer: 2 vozna pasova po 3,00 m, 2 robna pasova po 0,30 m, bankina 1,0 m in hodnik za pešce 1,55 m z bankino 0,50 m.

(1) Na glavni cesti se zgradijo štiri nivojska križišča, in sicer:
– križišče »K 1« v km 0,0 + 00 – štirikrako križišče z navezavo obstoječe ceste G1-6 s severne strani in območja IO2 z južne strani;
– križišče »K 2/1« v km 0,4 + 05 – trikrako križišče z navezavo deviacije regionalne ceste z zahodne strani;
– križišče »K 2/2« v km 0,7 + 36 – trikrako križišče z navezavo Gubčeve ceste z vzhodne strani;
– križišče »K 3« v km 2,4 + 40 – krožno križišče. Priključni kraki ulic so: Bazoviška cesta na severni in južni strani ter Podgrajska cesta na vzhodni strani.
(2) V križiščih »K 1«, »K 2/1« in »K 2/2« se izvedejo pasovi za levo zavijanje na glavni cesti in priključnih cestah.
(3) Priključki na glavno cesto se izvedejo v:
– km 0,2 + 45 – parkirišče za vozila z nevarnimi tovori, uvoz desno-desno, za intervencijska vozila;
– km 1,0 + 83 – tovarniški kompleks Lesonit, pas za levo zavijanje na glavni cesti;
– km 1,2 + 55 – Plaming;
– km 1,3 + 80 – območje P 1-2 in betonarna, pasova za levo zavijanje na glavni cesti;
– km 1,6 + 35 – območje P 1-2, pas za levo zavijanje na glavni cesti;
– km 1,8 + 82 – območje P 1-2;
– km 1,9 + 50 – poslovno-stanovanjski objekt Elektro in poslovni objekt Hidro, uvoz desno-desno;
– km 2,0 + 35 – območje O 2 in območje Z 3, uvoz desno-desno;
– km 2,3 + 35 – parkirišče trgovski center, uvoz desno-desno in območje O 1-2.
(4) Na priključni krak ceste G1-6 v območju križišča »K 1« se priključi obstoječa javna pot s parcelno številko 1699/7 k. o. Topolc.
(5) Na priključni krak Gubčeve ceste v km 0,1 + 20 v območju križišča »K 2/2« se priključi javna pot s parcelno številko 1959/3 k. o. Trnovo.
(6) Na regionalno cesto se priključi v:
– km 9,7 + 26 javna pot s parcelno številko 2048/2 k. o. Zarečje;
– km 9,9 + 20 lokalna cesta za Zarečje.
(7) V km 10,1 + 34 deviacije regionalne ceste se priključi parkirišče za tovorna vozila za nevarne snovi in območje P 1-1.
(8) Vozišče vseh priključkov in priključnih cest je asfalt, razen vozišča nekategoriziranih cest in poti, ki se izvede v obstoječem zgornjem ustroju.

(1) Dostopi z glavne ceste do obstoječih objektov se uredijo prek poglobljenih robnikov v:
– km 0,7 + 23 – do stanovanjskega objekta Ulica Nikole Tesla 14;
– km 0,8 + 38 – do železniških površin;
– km 1,0 + 85 – parkirišča tovornih vozil;
– km 1,1 + 25 – parkirišča tovornih vozil;
– km 1,1 + 64 – do stanovanjskega objekta Ulica Nikole Tesla 4;
– km 1,1 + 81 – javne poti s parcelno številko 1958/5 k. o. Ilirska Bistrica;
– km 1,4 + 03 – do stanovanjskega objekta Ulica Nikole Tesla 3;
– km 1,4 + 15 – do stanovanjskega objekta Ulica Nikole Tesla 1;
– km 1,7 + 79 – dostop do kmetijskih površin;
– km 2,0 + 50 – dostop do poslovnega objekta;
– km 2,0 + 92 – dostop do stanovanjskega objekta Ulica Nikole Tesla 2;
– km 2,1 + 03 – dostop do kmetijskih površin.
(2) Dostopi z regionalne ceste se uredijo prek poglobljenih robnikov v:
– km 9,7 + 35 – do stanovanjskega objekta:
– km 9,7 + 49 – do stanovanjskega objekta;
– km 9,7 + 65 – do stanovanjskega objekta;
– km 9,7 + 97 – do stanovanjskega objekta;
– km 9,8 + 65 – do stanovanjskega objekta.
(3) Dostopa z deviacije regionalne ceste se uredita prek poglobljenega robnika v:
– km 9,9 + 98 – do obstoječih kmetijskih površin;
– km 10,1 + 36 – do obstoječih kmetijskih površin (območja 3c).
(4) Dostopa z Bazoviške ceste se uredita prek poglobljenih robnikov v:
– km 0,1 + 66 – do stanovanjskega objekta;
– km 0,1 + 72 – do stanovanjskega objekta.
(5) Dostopi s Podgrajske ceste se uredijo prek poglobljenih robnikov v:
– km 0,0 + 27 – do stanovanjskega objekta;
– km 0,0 + 40 – do stanovanjskega objekta;
– km 0,0 + 47 – do stanovanjskega objekta;
– km 0,0 + 48 m – do stanovanjskega objekta.
(6) Dostop z obstoječe javne poti s parcelno številko 1699/7 k. o. Topolc se uredi prek poglobljenega robnika do stanovanjskega objekta Topolc 87a.
(7) Dostop na območju priključka lokalne ceste za Zarečje na regionalno cesto se uredi prek poglobljenega robnika v km 9,9 + 16 regionalne ceste do stanovanjskega objekta.

(1) Izvede se deviacija nekategorizirane poti v km 2,1 + 03. Dolžina ureditve je 150 m.
(2) Normalni prečni profil deviacije nekategorizirane poti je 3,5 m.
(3) Vozišče nekategorizirane poti se izvede v makadamu oziroma v obstoječem zgornjem ustroju.

(1) Na glavni cesti in na regionalni cesti se zgradijo naslednji objekti:
a) nadvoz:
– železniški nadvoz v km 2,2 + 25 glavne ceste in km 2,001 železniške proge Ljubljana–Reka;
b) most:
– obstoječi most čez reko Bistrico v km 1,9 + 90 glavne ceste se rekonstruira;
c) podhod:
– podhod pod železniško progo v km 1,8 + 45 glavne ceste, svetle višine 2,5 m;
d) prepusti:
– cevni prepust v km – 0,0 + 25 glavne ceste, premera 60 cm;
– ploščati prepust v km 0,1 + 50 glavne ceste, višine 3,0 m, širine 3,0 m;
– cevni prepust v km 0,6 + 56 glavne ceste, premera 60 cm;
– cevni prepust v km 0,8 + 03 glavne ceste, premera 60 cm;
– ploščati prepust v km 0,1 + 60 Bazoviške ceste, višine 4,2 m, širine 6,0 m;
e) oporni in podporni zidovi:
– armiranobetonski oporni zid desno ob Bazoviški cesti od km 0,0 + 88 do km 0,1 + 09 višine od 2,0 m do 3,0 m;
– armiranobetonski oporni zid levo ob regionalni cesti od km 9,7 + 52,5 do km 9,7 + 94,5 višine od 1,2 m do 2,0 m;
– armiranobetonski oporni zid levo ob regionalni cesti od km 9,7 + 99 do km 9,8 + 30 višine 2,5 m;
– armiranobetonski oporni zid levo ob regionalni cesti od km 9,8 + 66 do km 9,9 + 19 višine 1,5 m do 4,0 m;
– armiranobetonski podporni zid levo ob regionalni cesti od km 9,9 + 00 do km 9,9 + 20,5 višine 1,5 m do 4,0 m.
(2) Normalni prečni profil objektov je:
– 6,70 m – železniški nadvoz;
– 9,50 m – most čez reko Bistrico;
– 4,00 m – podhod.

(1) Hodnik za pešce poteka ob zahodni strani glavne ceste od km 0,0 + 11 v križišču »K 1« do križišča »K 3« v km 2,4 + 40 in ob severni strani oziroma zahodni strani regionalne ceste od km 9,7 + 27 do km 9,9 + 16 in 9,9 + 80 do km 10,1 + 80. Ob priključnem kraku Gubčeve ceste med km 0,0 + 00 in km 0,0 + 45 se uredi obojestranski hodnik za pešce. Na območju križišč so urejeni prehodi za pešce.
(2) V km 1,8 + 70 se na hodnik za pešce ob glavni cesti naveže pešpot z Vojkovega nabrežja in prečka železniško progo Ljubljana–Reka v podhodu.
(3) Kolesarski promet poteka na vozišču glavne in regionalne ceste.

Na trasi glavne ceste in Bazoviške ceste so predvidene utrditve brežin vodotokov pred vtoki oziroma iztoki iz prepustov in na območju premostitvenih objektov, in sicer:
– potoka Trnovšek, ki križa glavno cesto v km 0,1 + 53 obvoznice,
– reka Bistrica, ki križa glavno cesto v km 1,9 + 90 obvoznice,
– reka Pila, ki križa Bazoviško cesto v km 0,1 + 60 Bazoviške ceste.

(1) S krajinskim oblikovanjem prvin v obcestnem prostoru se zagotovi skladna umestitev glavne in regionalne ceste v prostor. Vzdolž trase se izvedejo naslednje ureditve:
– preoblikovanje reliefa (useki, nasip, izravnave),
– zasaditve rastlinja na brežinah nasipa in zasaditve na območjih urejanja vodotokov,
– sanacije opuščenih odsekov lokalnega cestnega omrežja in ureditve na območjih predvidenih rušitev.
(2) Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za glavno in regionalno cesto s spremljajočimi objekti in s tem povezanimi ureditvami mora upoštevati pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje iz te uredbe ter biti izdelan v skladu s pogoji posameznih nosilcev urejanja prostora, ki so kot obvezna priloga priloženi k državnemu lokacijskemu načrtu.

(1) Reliefno oblikovanje nasipa se izvede v skladu z geološkimi značilnostmi in obstoječo morfologijo terena in zagotavlja skladnost z značilnostmi širšega prostora oziroma obstoječih krajinskih vzorcev območja.
(2) Med gradnjo se zagotovi:
– čim manjše posege v reliefno zgradbo za gradnjo začasnih objektov in ureditev;
– odkrivanje tal v čim manjšem obsegu;
– sprotno utrjevanje brežin in urejanje površinskega odtoka ter utrditev končno oblikovanih brežin za preprečitev erozije;
– da se z odlaganjem materiala med gradnjo ne zasuje struge vodotokov.
(3) Pri gradnji nasipov se izvedejo zaokrožitve spodnjega dela brežin. Vsi posegi v reliefno zgradbo se izvedejo tako, da se novo oblikovane brežine speljejo v obstoječi relief na obrobju posegov.
(4) Zasaditev mora izhajati iz obstoječih značilnosti prostora, zato se nove zasaditve navezujejo na obstoječe rastlinje. Nove skupine drevnine in druge ureditve morajo biti skladne z obstoječim krajinskim vzorcem.
(5) Uporabijo se avtohtone drevesne in grmovne vrste, ki so značilne za ureditveno območje.
(6) Vsi opuščeni deli obstoječega cestnega omrežja se sanirajo s poravnavo terena in nasipavanjem rodovitne zemlje ter zveznim oblikovanjem reliefa, upoštevajoč okoliški teren. Vse sanirane površine se zatravijo.
(7) Med gradnjo je treba čimbolj omejiti gradbišče. Odstrani se le najnujnejše rastlinje.

Cestni objekti in oprema morajo biti arhitektonsko oblikovani v skladu s sodobnimi načeli oblikovanja, z urbano in krajinsko podobo ter drugimi prvinami obcestnega prostora.

Zaradi gradnje glavne in regionalne ceste je treba prestaviti, zamenjati oziroma zaščititi komunalne, energetske in telekomunikacijske naprave in objekte. Projektiranje in gradnja komunalno energetskih ter telekomunikacijskih naprav in objektov mora potekati v skladu s pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, ki so v obvezni prilogi državnega lokacijskega načrta.

(1) Odvodnjavanje padavinskih voda z vozišča je omogočeno z vzdolžnimi in prečnimi nakloni vozišča. Vsa padavinska voda z vozišča se prek vtočnih jaškov in lovilcev olj odvaja prek meteorne kanalizacije vzdolž trase ceste v odprte odvodnike ali se priključi na obstoječo meteorno kanalizacijo.
(2) Meteorna voda z območja pod železniškim nadvozom se odvaja v reko Pilo prek črpališča in meteornega kanala, ki poteka v peti nasipa železnice.

Zaradi gradnje glavne in regionalne ceste ter spremljajočih ureditev je treba prestaviti ali prilagoditi visokonapetostni kabel med km 23 + 85 glavne ceste in km 0,1 + 51 Podgrajske ceste.

(1) Izvede se javna razsvetljava ob glavni cesti od križišča »K 1« do »K 3« in regionalni cesti od km 9,7 + 27 do križišča »K 2/1«.
(2) Obstoječa javna razsvetljava ob regionalni cesti med km 9,7 + 27 in km 9,9 + 21 se odstrani.
(3) Za osvetljevanje se uporabijo svetilke, ki ne osvetljujejo neba in širše okolice, uporabijo se žarnice s čim manjšim deležem ultravijolične svetlobe.

Izvede se semaforizacija:
– križišča »K 1« v km 0,0 + 00 hkrati z izvedbo prehoda za pešce in
– križišča »K 2/2« v km 0,7 + 36 m.

(1) Na celotnem odseku glavne in regionalne ceste je trasa telefonske kabelske kanalizacije. Trasa za telefonsko kabelsko kanalizacijo je predvidena na južni strani glavne ceste in ob vzhodni strani regionalne ceste.
(2) Zaradi gradnje glavne in regionalne ceste ter drugih ureditev, določenih s to uredbo, je treba prestaviti, zaščititi ali prilagoditi naslednje telekomunikacijske kable:
– zaščita obstoječega telefonskega kabla v km 0,7 + 15 glavne ceste in telefonskega kabla ob južni strani glavne ceste med križiščem »K 2/2« in telefonskim objektom na lokaciji tovarne Lesonit,
– prilagoditev obstoječega kabelskega jaška na Bazoviški cesti v križišču »K 3«.
(3) Posegi iz tega člena se izvedejo v skladu s predpisi in pogoji upravljavca.

(1) Zaradi gradnje glavne in regionalne ceste ter drugih ureditev, določenih s to uredbo, ter za oskrbo objektov ob glavni in regionalni cesti z vodo, se izvede naslednje ureditve na vodovodnem omrežju:
– prestavitev obstoječega vodovoda PEHD DN premera 90, med km 2,2 + 95 in km 24 + 37 glavne ceste na zahodno stran ceste;
– zaščita obstoječega PEHD cevovoda DN premera 90, ki poteka v mostu čez Bistrico;
– zamenjava obstoječega cevovoda iz salonitnih cevi z duktilnimi cevmi DN premera 250 v zaščitni cevi v km 1,8 + 27 glavne ceste;
– prestavitev obstoječega vodovoda med km 1,8 + 27 in km 0,7 + 30 glavne ceste z duktilnimi cevmi DN premera 250;
– priključek obstoječega cevovoda iz salonitnih cevi premera 100 v km 1,5 + 69 z duktilnimi cevmi;
– zamenjava dveh obstoječih cevovodov med km 0,7 + 35 in km 0,0 + 55 glavne ceste s cevovodom iz duktilnih cevi premera 200.
(2) Vsa križanja vodovodov z glavno in regionalno cesto se izvajajo z zaščitnimi cevmi in z obojestranskimi jaški.
(3) Obstoječi razbremenilnik visokih vod v km 2,4 + 10 glavne ceste se prestavi zunaj voznih površin. Obstoječi kolektor premera 600 med km 2,3 + 80 glavne ceste in km 0,0 + 40 Podgrajske ceste se nadomesti z novim.

(1) Trasa glavne in regionalne ceste ne poteka na območju zaščite vodnega vira.
(2) Glavna in regionalna cesta ne smeta v ničemer poslabšati obstoječega stanja kakovosti vodnih virov, kar se doseže z ustreznimi gradbeno-tehničnimi ukrepi, z ustreznim načinom gradnje, po gradnji pa z ustreznim načinom vzdrževanja. Ob morebitnem poslabšanju stanja investitor zagotovi ustrezno sanacijo.
(3) Na trasi glavne in regionalne ceste se med gradnjo in uporabo prepreči izliv nevarnih tekočin v podtalje in površinske vodotoke, morebitna razlitja nevarnih snovi pa se takoj sanirajo z odkopom onesnažene zemljine, katero je treba oddati v predelavo kot nevarni odpadek, razen če se izvede analiza, s katero bi organizacija, ki jo pooblasti Ministrstvo za okolje in prostor, ugotovila, da ne gre za nevarni odpadek in bi bila lahko odstranjena na drugačen način.
(4) Med gradnjo se odvod padavinskih voda in izlivov z gradbišč uredi prek ustreznih zadrževalnih bazenov in lovilcev olj. Odvod komunalnih odplak med pripravljalnimi deli in med gradnjo se uredi prek ustreznih komunalnih objektov in zavaruje, da ne pride do izliva odplak v vodotoke ali njihovo okolico.
(5) Med gradnjo investitor na celotni trasi zagotovi vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča tako, da se prepreči onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi prometa, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi. V struge potokov ni dovoljeno odvajati odpadnih in izcednih vod z gradbišča in infrastrukturnih objektov v skladu z uredbo, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja ter odlagati gradbenega materiala. Pri gradnji je treba uporabljati čisto tehnologijo in brezhibno mehanizacijo. Med gradnjo poteka izvajanje monitoringa v smislu spremljanja izvajanja omilitvenih ukrepov.
(6) Ukrepi se izvajajo na vseh površinskih vodah, ki jih prečkata trasi glavne in regionalne ceste.
(7) Za gradnjo ni dovoljeno črpati vode iz vodotokov.
(8) Za primere razlitja škodljivih tekočin se pripravi načrt za hitro ukrepanje. Načrt vključuje tudi vodenje evidence nevarnih snovi, ki se uporabljajo na gradbišču, in obveščanje ustreznih strokovnih služb o nezgodi, ukrepe za odstranitev sedimenta in izbor lokacije za odlaganje kontaminiranega sedimenta ter dodatni monitoring onesnaženih tal. Vsebina monitoringa se določi na podlagi ocene obsega nesreče in značilnosti tekočine ali snovi glede na možne vplive na podzemno vodo.
(9) Med gradnjo mora biti zagotovljeno spremljanje stanja onesnaženosti površinskih in podzemnih voda, ki mora biti časovno in vsebinsko usklajeno s programom gradbenih del in mora vključevati nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije, nadzor nad uporabo goriv ter motornih in strojnih olj glede preprečevanja nepotrebnega razlivanja po površini gradbišča in nadzor nad uporabo gradbenih in izolacijskih materialov. Med uporabo glavne in regionalne ceste poteka izvajanje monitoringa v obliki enkratne meritve vode na merilnem mestu na reki Reki po preteku enoletnega obdobja.
(10) Posegi v vodotoke zaradi gradnje premostitvenih objektov ne smejo poslabšati odtočnih razmer vodotokov. Izvedejo se sonaravno, ob upoštevanju obvodnega prostora.
(11) Zavarovanja morajo zagotavljati ustrezno protierozijsko zaščito brežin, objektov v strugah in objektov ob vodotokih, pri čemer je treba uporabiti predvsem naravne materiale. Med izvajanjem posegov v vodotoke je treba preprečiti oziroma vsaj omejiti erozijo razgaljenih površin in zasipavanje strug. Med gradnjo se uredi začasno odvodnjavanje ter rastlinsko utrjevanje razgaljenih površin takoj po končanih delih.

(1) Investitor zagotovi varovanje kmetijskih zemljišč s primerno organizirano gradnjo, zaščito zemljišč pred onesnaževanjem med gradnjo in uporabo glavne in regionalne ceste.
(2) Dostopi na kmetijske površine morajo biti ohranjeni oziroma zagotovljeni med gradnjo ter uporabo glavne in regionalne ceste. Med gradnjo se za gradbeni promet uporabi obstoječa cesta. Začasni objekti in odlagališča se ne postavljajo na kmetijskih zemljiščih, razen če ni drugih primernejših rešitev, gibanje strojev pa je treba omejiti na območje same trase ter na opuščene dele cestnega omrežja. Zagotovi se sodelovanje z lastniki zemljišč v začasni uporabi.
(3) Med gradnjo se zagotovi ustrezno ravnanje z rodovitno zemljo tako, da bosta ohranjeni njeni rodovitnost in količina in jo bo mogoče uporabiti za ponovno kultivacijo poškodovanih zemljišč na gradbišču glavne in regionalne ceste. Preprečiti je treba mešanje živice z mrtvico in rodovitno zemljo začasno odlagati na največ 1,5 m visoke nasipe.
(4) Na območjih kmetijskih zemljišč se opuščene vozne poti in zemljišča, ki se med gradnjo poškodujejo zaradi različnih gradbenih posegov in začasne rabe, zravna na raven okoliškega terena, jih humuzira in uredi kot obdelovalne površine.
(5) Investitor zagotovi spremljanje izvajanja ukrepov, povezanih z organizacijo gradbišča.

(1) Ureditveno območje lokacijskega načrta je na vplivnem območju regijskega parka Škocjanske jame in deloma posega na območje naravne vrednote Bistrica–potok in ekološko pomembno območje Reka (Velika voda). Na južnem delu na odseku med mostom čez potok Bistrica in železniškim nadvozom poteka meja ureditvenega območja na samem robu območja Natura 2000 Reka–dolina in potencialnega območja Natura 2000–reka.
(2) Splošni pogoji za območja ohranjanja narave iz prejšnjega odstavka so naslednji:
– posege na območjih ohranjanja narave je treba omejiti na cestno telo glavne in regionalne ceste, začasna odlagališča materiala in gradbiščne poti ne smejo biti urejene na območjih ohranjanja narave. Depresije in kotanje se med gradnjo ne smejo zasipavati z izkopanim materialom;
– pred začetkom gradnje je treba o predvidenem začetku del obvestiti ribiške družine, ki gospodarijo z vodotoki, ki bodo kakor koli prizadeti z načrtovanimi posegi.
(3) Izvajanje gradbenih del na območju od km 0,0 do km 0,5 in od km 2,0 do železniškega nadvoza je treba omejiti na traso ceste.
(4) Po končani gradnji glavne ceste je treba vodotoke Trnovšek, Bistrica in Pila ponovno naseliti z ribjimi vrstami, ki so bile pred posegom izlovljene in prenesene v sosednje vodotoke.
(5) Pred začetkom del je treba o predvidenem začetku del obvestiti ribiško družino, ki upravlja ribjo populacijo, da se v vodotokih, ki so kakor koli prizadeti z načrtovanimi posegi, opravijo intervencijski izlovi rib. Ribe se preselijo na ustrezna mesta gorvodno od načrtovanih posegov.

(1) Na ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta in v neposredni bližini poteka trase ni evidentiranih enot kulturne dediščine.
(2) Splošni pogoji:
– investitor na območju trase deviacije regionalne ceste zagotovi izvedbo predhodnih arheoloških raziskav (ekstenzivni, intenzivni površinski in podpovršinski pregled, geofizikalne meritve in analize posnetkov iz zraka). Prav tako zagotovi izvedbo raziskave povsod tam, kjer je bila z ekstenzivnim pregledom ugotovljena potrebna izvedba podrobnejših raziskav zaradi določitve naknadnih pogojev in ukrepov in izvedbo zaščitnih izkopavanj morebitnih ogroženih odkritih najdišč, vključno z vsemi postopki po izkopavanjih. Območje mora biti pregledano in zemljišča sproščena pred začetkom gradnje,
– ob najdbi arheoloških ostankov je treba prilagoditi potek trase oziroma predvideti posebne tehnične rešitve v skladu z navodili pristojne območne enote Zavoda Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine,
– med gradnjo se zagotovi stalen arheološki nadzor nad zemeljskimi deli na celotni trasi glavne ceste, o začetku del se pravočasno obvesti pristojno območno enoto Zavoda Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

(1) Na podlagi izračunane imisije hrupa se določijo ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom. Ukrepi so določeni na podlagi napovedi prometa za leto 2027, ob upoštevanju opredeljenih stopenj varstva pred hrupom glede na obstoječo namensko rabo prostora.
(2) Investitor med gradnjo zagotovi izvedbo protihrupne zaščite za 5-letno načrtovano obdobje na podlagi izračuna obremenitev hrupa in jih dograjuje skladno z rezultati obratovalnega monitoringa.
(3) Po začetku uporabe Ulice Nikole Tesla se izvajajo prve meritve hrupa in obratovalni monitoring ter v časovno opredeljenih rokih za objekte, ki se v posameznem obdobju nahajajo znotraj območja prekomerne hrupne obremenjenosti, preveri potrebnost izvedbe pasivne protihrupne zaščite.
(4) Objekti iz prejšnjega odstavka so naslednji:
– stanovanjski objekt Topolc 87 s parcelno številko *82 in 1181/4, k. o. Topolc v km 0,0 + 10 m na severni strani ceste,
– stanovanjski objekt Ulica Nikola Tesla 4 s parcelno številko 3252, k. o. Trnovo, v km 1,1 + 55 na severni strani ceste,
– stanovanjski objekt Ulica Nikola Tesla 3 s parcelno številko 3256, k. o. Trnovo, v km 1,4 + 15 na južni strani ceste,
– stanovanjski objekt Ulica Nikola Tesla 1 s parcelno številko 3257, k. o. Trnovo, v km 1,4 + 30 na južni strani ceste,
– poslovno-stanovanjski objekt Ulica Nikola Tesla 2d s parcelno številko 201/8 k. o. Trnovo, v km 1,9 + 20 na severni strani ceste,
– stanovanjski objekt Ulica Nikola Tesla 2 s parcelno številko 1809, 1100/3 k. o. Trnovo, v km 2,1 + 25 na severni strani ceste,
– stanovanjski objekt Bazoviška cesta 32a s parcelno številko 225/1, k. o. Ilirska Bistrica, v km 0,1 + 80 na zahodni strani ceste,
– stanovanjski objekt Bazoviška cesta b.š. s parcelno številko 391/2, k. o. Ilirska Bistrica, v km 0,1 + 95 na vzhodni strani ceste,
– stanovanjski objekt Bazoviška cesta 39 s parcelno številko 1931, k. o. Ilirska Bistrica, v km 0,0 + 40 na vzhodni strani ceste,
– stanovanjski objekt Podgrajska ulica 2 s parcelno številko 396, k. o. Ilirska Bistrica, v km 0,0 + 00 na vzhodni strani ceste,
– stanovanjski objekt Bazoviška cesta 37 s parcelno številko 1892, k. o. Ilirska Bistrica, v km 0,1 + 08 na vzhodni strani ceste,
– stanovanjski objekt Bazoviška cesta 35 s parcelno številko 1890, k. o. Ilirska Bistrica, v km 0,0 + 85 na vzhodni strani ceste,
– stanovanjski objekt Bazoviška cesta 31 s parcelno številko 1957, k. o. Ilirska Bistrica, v km 0,0 + 68 na vzhodni strani ceste.
(5) V fazi izdelave dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se zagotovi izvedba pasivne protihrupne zaščite za objekte, ki so v načrtovanem 5-letnem obdobju prekomerno hrupno obremenjeni.
(6) Prve meritve hrupa in obratovalni monitoring se izvajata na podlagi predpisa, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring hrupa za vire hrupa ter pogoje za njegovo izvajanje. Na podlagi monitoringa mora investitor izvesti morebitne potrebne dodatne ukrepe.
(7) Izvajalec zagotovi izvedbo monitoringa hrupa med gradnjo in ukrepa ob ugotovljenih prekoračitvah vrednosti, določenih za čas gradnje. Merilne točke se določijo na podlagi načrta organizacije gradbišča za naseljena območja v neposredni bližini gradbišča in cest, po katerih poteka glavni promet.
(8) Med gradnjo in uporabo se izvaja monitoring obremenjenosti s hrupom na dveh lokacijah.

(1) Med gradnjo se prepreči nekontroliran raznos gradbenega materiala z območja gradbišča s prometnimi sredstvi. Prav tako se prepreči prašenje z odkritih delov trase in začasnih odlagališč materiala in gradbišč z vlaženjem sipkih materialov in nezaščitenih površin. Upoštevajo se emisijske norme pri začasnih gradbenih objektih in pri uporabljeni gradbeni mehanizaciji in prometnih sredstvih. Monitoring onesnaženosti zraka med gradnjo se izvaja na dveh lokacijah.
(2) Posebni ukrepi varstva zraka in spremljanje onesnaženosti med uporabo niso potrebni.

(1) Zaradi gradnje glavne in regionalne ceste se požarna varnost bližnjih objektov in območij ne sme poslabšati. Vsi objekti in območja morajo imeti zagotovljen dovoz za intervencijska vozila in površine za uporabo gasilnih naprav, tangirani vodovodi se prestavijo, preskrba s požarno vodo ne sme biti okrnjena.
(2) Med gradnjo mora izvajalec upoštevati določbe predpisa, ki ureja varstvo pred požarom v naravnem okolju.

(1) Zaradi gradnje glavne ceste in z njo povezanih ureditev je treba odkupiti in odstraniti naslednje objekte:
– stanovanjski objekt Ulica Nikola Tesla 8 s parcelno številko 3239, k. o. Trnovo, v km 0,7 + 00 na severni strani ceste;
– stanovanjski objekt Ulica Nikola Tesla 10 s parcelno številko 3240, k. o. Trnovo, v km 0,7 + 00 na severni strani ceste;
– stanovanjski objekt Ulica Nikola Tesla 12 s parcelno številko 613/2, k. o. Trnovo, v km 0,7 + 00 na južni strani ceste;
– stanovanjski objekt Ulica Nikola Tesla 15 s parcelno številko 613/1, 3250 k. o. Ilirska Bistrica v km 0,7 + 65 na južni strani ceste;
– lesena nadstrešnica s parcelno številko 341/1 k. o. Trnovo v km 1,5 + 00 na severni strani ceste;
– poslovni objekt Surovine s parcelno številko 372 k. o. Ilirska Bistrica, v km 2,3 + 00 na južni strani glavne ceste. Lokacijo za preselitev dejavnosti zagotovi Občina Ilirska Bistrica;
– železniški nadvoz s parcelno številko 201/13 k. o. Ilirska Bistrica, v km 2,1 + 75 glavne ceste.
(2) Zaradi rekonstrukcije regionalne ceste in z njo povezanih ureditev je treba odkupiti in odstraniti oporni zid med km 9,8 + 60 in 9,9 + 10.
(3) Za nadomestitev nepremičnin iz tega člena se ob upoštevanju zahtev njihovih lastnikov ponudijo ustrezne nadomestne nepremičnine ali plača odškodnina v skladu s predpisi.

Na glavni cesti se ukine v:
– km 0,1 + 96 – dostop do kmetijskih površin,
– km 1,5 + 78 – dostop do kmetijskih površin,
– km 1,7 + 77 – dostop do kmetijskih površin,
– km 1,8 + 83 – prehod prek železniške proge.

Na celotnem odseku je predvideno odlaganje približno 11.000 m3 odvečnega nevgradljivega materiala. Odvečni material se uporabi za sanacijo degradiranih območij v občini Ilirska Bistrica.

Primanjkljaj vgradljivega kamnitega nasipnega materiala na celotnem odseku je približno 11.000 m3. Nasipni in kamniti material za zgornji ustroj se pridobi iz obstoječih kamnolomov v bližini Ilirske Bistrice z ustrezno kakovostnim materialom, v skladu z občinskimi prostorskimi planskimi in izvedbenimi akti in na podlagi dovoljenj za poseg v prostor.

(1) Etape izvajanja državnega lokacijskega načrta so:
– prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih infrastrukturnih in drugih objektov in naprav ter ureditev vodne infrastrukture na območju objektov, ki so potrebne za uresničitev predvidenih posegov,
– trasa glavne ceste,
– rekonstrukcija regionalne ceste,
– deviacija regionalne ceste,
– deviacija poti,
– hodniki za pešce,
– peš pot iz Vojkovega naselja s podhodom.
(2) Etape iz prejšnjega odstavka se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, predstavljati pa morajo posamezne zaključene funkcionalne enote.

(1) Za zagotavljanje prometne varnosti in večje prepustnosti zaradi spremenjenih razmer med gradnjo glavne in regionalne ceste ter ureditev in zaradi zagotavljanja kakovosti bivalnega in naravnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– tehnične in tehnološke rešitve gradnje glavne in regionalne ceste morajo zagotavljati stalno prevoznost ceste za vse vrste motornega prometa;
– promet med gradnjo morajo organizirati tako, da ne prihaja do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju;
– pred začetkom gradnje morajo upravljavcu cest predložiti v potrditev predpisano tehnično dokumentacijo za vse začasne priključke na državne ceste; pri tem je treba upoštevati čim manjšo obremenitev teh cest tako, da največji možni obseg prevozov poteka po trasi glavne in regionalne ceste; gradbiščni priključki so začasni;
– če bi vplivala etapa izvedbe državnega lokacijskega načrta na prometno ureditev državne ceste, se rešitev uskladi z upravljavcem ceste;
– pred začetkom gradnje se izdela elaborat s posnetkom stanja o kakovosti obstoječih vozišč na vseh javnih cestah, po katerih poteka gradbiščni promet oziroma po katerih se izvajajo preusmeritve prometa med gradnjo;
– zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi gradnje glavne in regionalne ceste ne bo poslabšala; zagotoviti dostope, ki so zaradi gradnje prekinjeni; urediti tudi dostope, ki nadomeščajo prekinjene obstoječe poti in v tej uredbi niso določene;
– pred pričetkom gradnje dovoljenja investitor z upravljavci, občino in krajevnimi skupnostmi uskladi popis obstoječih lokalnih cest in javnih poti ter druge infrastrukture, ki je prizadeta zaradi gradnje glavne in regionalne ceste;
– vse lokalne ceste in javne poti, ki so med gradnjo namenjene obvozom in prometu, pred začetkom gradnje urediti in zaščititi pred prahom;
– pred začetkom gradnje popisati stanje obstoječih objektov, ki bodo prizadeti zaradi gradnje;
– pred začetkom gradnje popisati stanje obstoječe infrastrukture, ki bo prizadeta zaradi gradnje;
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da se zagotovita varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;
– v skladu s predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki nastanejo zaradi gradnje in uporabe glavne in regionalne ceste;
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki so zaradi gradnje glavne in regionalne ceste ali uporabe med gradnjo prekinjene ali poškodovane;
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav; infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti v primeru poškodb pri gradnji;
– med gradnjo zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri prometu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi; ob nesreči zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljene službe;
– organizirati gradbišče tako, da gradbiščne baze niso na območjih ohranjanja narave in območjih kulturne dediščine ter na drugih varovanih območjih; k elaboratu organizacije gradbišča pridobi investitor soglasje lokalne skupnosti in potrebna druga soglasja pristojnih služb;
– med urejanjem vodne infrastrukture se na celotnem odseku izvaja vodnogospodarski nadzor;
– med gradnjo je treba upoštevati, da se na vseh območjih dovolijo imisije hrupa zaradi vira hrupa (gradbišče) tako, da podnevi niso prekoračene kritične ravni hrupa, predpisane za III. stopnjo varovanja pred hrupom;
– vzdrževati rastlinske pasove ob glavni cesti, ki so del krajinskega urejanja, hkrati pa imajo tudi namen varovanja pred onesnaženjem neposrednega okoliškega prostora;
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov;
– začasno pridobljena zemljišča po gradnji glavne in regionalne ceste ter spremljajočih ureditev povrniti v prvotno rabo;
– izvajati monitoring v skladu z 38. členom te uredbe in v skladu s Poročilom o vplivih na okolje;
– pred začetkom gradnje zagotoviti nadzor nad gradnjo vseh objektov in ureditev na glavni in regionalni cesti ter na njenem obcestnem prostoru;
– med uporabo glavne ceste se po potrebi izvajajo sanacije obcestne zasaditve pri rednih vzdrževalnih delih.
(2) Vsi ukrepi iz prejšnjega odstavka se izvajajo na podlagi ustreznih dovoljenj za poseg v prostor, pridobljenih pred začetkom gradnje glavne in regionalne ceste.

(1) Investitor mora pripraviti ustrezne razmejitve in predati potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem ter poskrbeti za primopredajo vseh odsekov cest, vodnogospodarskih ureditev, javne razsvetljave, komunalnih vodov in drugih naprav, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo področje javnih cest, ne bo prevzel v upravljanje.
(2) Po končani gradnji morajo upravljavci tiste infrastrukture, ki ni glavna in regionalna cesta (komunalni vodi, vodnogospodarske ureditve, podhod, nadvoz), prevzeti le-te v upravljanje in vzdrževanje.

(1) Investitor gradnje glavne ceste v fazi izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja zagotovi celosten načrt monitoringa za področja, ki so določena v Poročilu o vplivih na okolje, ki je sestavni del državnega lokacijskega načrta in sicer za spremljanje stanja onesnaženosti površinskih in podzemnih voda ter tal in rastlin, zraka, hrupnih obremenitev, razmer za razvoj flore, rastlinja, favne in biotopov in tal. Program monitoringa se izdela kot sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(2) Pri določitvi točk monitoringa se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. Po možnosti se monitoring prilagodi in uskladi z drugimi obstoječimi državnimi ali lokalnimi spremljanji stanj kakovosti okolja. Pri meritvah stanja sestavin okolja (vode, hrup) se zagotovi vsaj tolikšno število točk spremljanja stanja, da se pridobi utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja. Zagotovi se zavarovanje točk spremljanja stanja, tako da se omogoči kontinuirano pridobivanje podatkov. Rezultati monitoringa so javni, investitor mora poskrbeti za dostopnost podatkov.
(3) Investitor mora na podlagi rezultatov monitoringa po potrebi izvesti dodatne ukrepe, kakor so dodatne tehnične in prostorske rešitve, dodatne zasaditve in rastlinske zgostitve, sanacija, povečanje ali gradnja novih naprav in ureditev, sprememba rabe prostora in drugi ustrezni ukrepi.

(1) Stroški gradnje preložene glavne ceste in regionalne ceste, vključno z vsemi drugimi ureditvami, povezanimi z gradnjo in urejanjem, določenim s to uredbo, se delijo med Republiko Slovenijo, Občino Ilirska Bistrica in Lesonitom, d.o.o.
(2) Investitor preložene glavne ceste v dolžini 2565 m in rekonstrukcije regionalne ceste v dolžini 264 m z vsemi ureditvami je Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste.
(3) Investitor preložene regionalne ceste v dolžini 200 m je Lesonit, d.o.o.
(4) Investitor hodnikov za pešce, podhoda pod železniško progo, komunalnih in energetskih vodov in naprav je Občina Ilirska Bistrica.

(1) Pri uresničitvi državnega lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer najdejo tehnične rešitve, ki so oblikovalsko, prometno-tehnično ali okoljevarstveno primernejše in ne poslabšujejo prostorskih in okoljskih razmer.
(2) Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z njimi morajo soglašati organi in organizacije, na katere se ta odstopanja nanašajo.
(3) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo biti vse stacionaže objektov in naprav natančno določene. Dopustna so manjša odstopanja od stacionaž, navedenih v tej uredbi, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna le v skladu z določbami prvega in drugega odstavka tega člena.
(4) Dodatni priključki na glavno cesto so možni v soglasju z upravljavcem glavne ceste.
(5) Izvedejo se lahko tudi nova križanja infrastrukturnih objektov s traso glavne in regionalne ceste, ki se izkažejo kot potrebna in če z njimi soglaša investitor oziroma upravljavec glavne in regionalne ceste.

Na ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta je v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, dovoljena postavitev naslednjih pomožnih infrastrukturnih objektov:
– pomožnih cestnih objektov,
– pomožnih energetskih objektov,
– pomožnih telekomunikacijskih objektov,
– pomožnih komunalnih objektov.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

Z dnem uveljavitve te uredbe za ureditveno območje državnega lokacijskega načrta iz 3. člena te uredbe šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Ilirska Bistrica za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradne objave PN, št. 30/87 in 36/90) in družbenega plana občine Ilirska Bistrica za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradne objave PN, št. 30/87, Uradni list RS, št. 7/99, 93/02 – dopolnjen 2001, 46/04, 63/04 – popr., 65/04 in 78/04);
– Urbanistična zasnova naselja Ilirska Bistrica (Uradne objave PN, št. 30/87, 36/90 in 78/04);
– Odlok o zazidalnem načrtu za malo obrtno cono v Ilirski Bistrici (Uradne objave št. 27/85);
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za občino Ilirska Bistrica (Uradne objave št. 17/94);
– Odlok o zazidalnem načrtu – 1. faza – parkirišče za tovorna vozila, ki prevažajo nevarne snovi (Uradne objave glasila Snežnik, št. 6/00);
– Odlok o skupnih prostorskih ureditvenih pogojih za občino Ilirska Bistrica (Uradne objave št. 17/94);
– Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o skupnih prostorskih ureditvenih pogojih za občino Ilirska Bistrica (Uradni list RS, št. 70/05).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.