Na podlagi drugega odstavka 297.c člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 44/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za pravosodje

(1) Izvršitelj izdela letno poročilo o svojem poslovanju za preteklo koledarsko leto (v nadaljnjem besedilu: poročilo) v skladu s tem navodilom.
(2) Izvršitelj mora poročilo posredovati predsedniku okrajnega sodišča, na območju katerega ima sedež, ministru, pristojnemu za pravosodje, in zbornici izvršiteljev najpozneje do 15. januarja za preteklo koledarsko leto.

(1) Poročilo je podlaga za statistično in vsebinsko spremljanje stanja na področju izvrševanja sodnih odločb in drugih izvršilnih naslovov.
(2) Poročilo služi tudi kot podlaga za ugotavljanje učinkovitosti dela izvršitelja in za oceno dela izvršitelja, ki jo minister, pristojen za pravosodje, izdela vsako četrto leto.

(1) Poročilo se vodi za vsako sodišče posebej in mora vsebovati naslednje podatke, vezane na preteklo koledarsko leto: statistični podatki, struktura števila zadev in finančna sredstva.
(2) V poročilu mora izvršitelj navesti podatke za vsa posamezna sodišča, ki so izvršitelja pooblastila za opravo posameznih neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja, ter za druge organe, ki so izvršitelja pooblastili za opravo posameznih dejanj. Sodišča se navedejo po abecednem vrstnem redu, na koncu pa se po abecednem vrstnem redu navedejo še drugi organi.

Statistični podatki morajo obsegati:
– število nerešenih prenesenih zadev iz preteklih koledarskih let;
– število v delo prejetih izvršilnih zadev in zadev zavarovanja;
– skupno število zadev v delu;
– število rešenih zadev od števila prenesenih zadev iz preteklih koledarskih let (številka in odstotek);
– število rešenih zadev od števila na novo sprejetih zadev (številka in odstotek);
– skupno število rešenih zadev (število zadev in število točk);
– število ob koncu leta nerešenih zadev.

(1) Izvršitelj mora v poročilu natančno navesti strukturo števila zadev po posameznih neposrednih dejanjih izvršbe in zavarovanja oziroma sredstvih izvršbe iz drugega odstavka tega člena. Za vsako posamezno neposredno dejanje izvršbe in zavarovanja oziroma sredstvo izvršbe mora izvršitelj navesti podatke ločeno po letih prejetja zadev in ločeno po posameznih sodiščih oziroma drugih organih. Pri tem mora navesti posebej podatke o skupnem številu zadev za posamezno sodišče in leto ter od tega število rešenih in nerešenih zadev.
(2) Podatke iz prejšnjega odstavka mora izvršitelj navesti za naslednja posamezna neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja oziroma sredstva izvršbe:
– izvršba na premičnine;
– rubež terjatve iz vrednostnega papirja (108. člen zakona);
– odvzem premičnih stvari dolžnika zaradi njihove izročitve dolžnikovemu dolžniku (122. člen zakona);
– izvršba na terjatev, da se izročijo ali dobavijo premične stvari (157. in 158. člen zakona);
– izvršba na druge premoženjske oziroma materialne pravice (162. člen zakona);
– izvršba na nematerializirane vrednostne papirje, ki ne kotirajo na borzi (163.c člen zakona);
– rubež nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiško knjigo oziroma je bila zemljiška knjiga uničena (211. člen zakona);
– odvzem določenih premičnih stvari, ki jih je dolžnik dolžan izročiti in njihova izročitev upniku (214. člen zakona);
– odvzem določene količine nadomestnih premičnih stvari in njihova izročitev upniku (216. člen zakona);
– izpraznitev in izročitev nepremičnine (221., 222. in 223. člen zakona);
– pomoč pri dejanjih v zvezi z obveznostjo dolžnika kaj storiti, dopustiti ali opustiti (224.a člen zakona);
– razdelitev stvari (235. in 236. člen zakona);
– izvršba v zadevah glede varstva in vzgoje otrok ter glede osebnih stikov z otroki (238.e in 238.f člen zakona);
– izvršilna dejanja v postopku zavarovanja denarne terjatve z zastavno pravico na premičnini (248. člen zakona);
– izvršilna dejanja v postopku zavarovanja denarne terjatve z zastavno pravico na podlagi sporazuma strank pri notarju (251. in 253. člen zakona);
– dejanja v zvezi z izvršitvijo predhodnih odredb;
– dejanja v zvezi z izvršitvijo začasnih odredb;
– oprava drugih dejanj, ki jih v skladu z zakonom odredi sodišče ali drug organ.
(3) Poleg podatkov iz prvega in drugega odstavka tega člena mora izvršitelj v svojem letnem poročilu, ločeno po posameznih sodiščih oziroma drugih organih in ločeno po letih prejetja zadev, navesti tudi podatke o nerešenih zadevah, glede na razlog. Kot razlog, zaradi katerega zadeva ni rešena, se šteje sklep o odlogu izvršbe, sklep o prekinitvi izvršbe in dogovor o obročnem plačevanju terjatve. Če obstaja kakšen drug razlog, ga mora izvršitelj posebej navesti za posamezno izvršilno zadevo.

Izvršitelj mora v poročilu navesti naslednje podatke v zvezi s finančnimi sredstvi:
– letni pregled vplačanih varščin, plačil za delo in povrnitev stroškov izvršiteljev v zadevah sodne izvršbe;
– letni pregled vloženih zahtev za odločanje sodišča o višini varščine in obračunu za delo in stroške izvršitelja;
– letni pregled v postopku sodne izvršbe izterjanih denarnih sredstev.

(1) Podatki iz 4., 5. in 6. člena tega navodila so podrobneje določeni in se posredujejo na obrazcu letnega poročila izvršitelja (obrazec LP IZV), ki je sestavni del tega navodila in je objavljen skupaj z njim.
(2) Izpolnjeni obrazec iz prejšnjega odstavka se lahko pošlje tudi v elektronski obliki.

Izvršitelj izdela poročilo za koledarsko leto 2006 v skladu s tem navodilom najpozneje do 15. februarja 2007.

Z dnem uveljavitve tega navodila preneha veljati Navodilo o poročanju izvršitelja (Uradni list RS, št. 15/03).

To navodilo začne veljati 1. oktobra 2006.