Na podlagi 12. in 25. člena Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84, 5/90 in Uradni list RS, št. 26/90, 10/91, 13/93, 66/93 in 2/04), 21., 29. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo), 3. in 25. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 55/05 – uradno prečiščeno besedilo), 4. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Sevnica (Uradni list RS, št. 78/05 – uradno prečiščeno besedilo), 3. člena Odloka o načinu in prostorski zasnovi opravljanja gospodarskih javnih služb v Občini Sevnica (Uradni list RS, št. 101/01) ter 16. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 78/05 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Sevnica na 30. redni seji dne 24. 7. 2006 sprejel
O D L O K
o izvajanju gospodarske javne službe pokopališke in pogrebne dejavnosti, urejanju pokopališč ter o pogrebnih svečanostih
v Občini Sevnica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se za območje Občine Sevnica določa izvajanje gospodarske javne službe opravljanja pokopališke in pogrebne dejavnosti, urejanje pokopališč ter način opravljanja pogrebnih svečanosti (v nadaljevanju javna služba).
2. člen
Na območju Občine Sevnica so pokopališča v naslednjih krajih in obsegajo naslednja območja:
1. Sevnica: Sevnica, Drožanje, Gornje Brezovo, Dolnje Brezovo, del Čanja, Ledina, Lončarjev Dol, Metni Vrh, Orehovo, Orešje nad Sevnico, Pečje, Prešna Loka, Vranje, Žigrski Vrh, Žurkov Dol, Stržišče, del Podvrha,
2. Rožno: Blanca, Kladje nad Blanco, Krajna Brda, Poklek nad Blanco, Selce nad Blanco, del Čanja,
3. Boštanj: Boštanj, Dolenji Boštanj, Apnenik pri Boštanju, Vrh pri Boštanju, del Jelovca, Novi Grad, Jablanica, del Mrtovca,
4. Kompolje: Kompolje, Šmarčna, del Mrtovca,
5. Log: Log, Radna, Konjsko, Lukovec, Laze pri Boštanju, Preska,
6. Loka pri Zidanem Mostu: Loka pri Zidanem Mostu, Račica, Čelovnik, Radež, Žirovnica, Slap, del Obrežja,
7. Razbor: Razbor, Okroglice, del Podgorice, del Brega, Polana, Paneče,
8. Šentjur na Polju: Šentjur na Polju, Breg,
9. Studenec: Studenec, Arto, Ponikve pri Studencu, Gornje Orle, Dolnje Orle, del Brezovega, Primož, Dedna Gora, Dolnje Impolje, Gornje Impolje, Velika Hubajnica, Mala Hubajnica, Osredek pri Hubajnici, del Zavratca,
10. Rovišče pri Studencu: Rovišče pri Studencu, Hudo Brezje, del Zavratca,
11. Šentjanž: Šentjanž, Birna vas, Budna vas, Cerovec, Goveji Dol, Kamenica, del Kala pri Krmelju, Koludrje, Hinje, del Krmelja, Leskovec v Podborštu, del Malega Cirnika, del Osredka pri Krmelju, del Podboršta, Srednik, Svinjsko, Štajngrob, del Velikega Cirnika,
12. Kal pri Krmelju: del Kala pri Krmelju, Kladje pri Krmelju, del Osredka pri Krmelju,
13. Veliki Cirnik: del Velikega Cirnika, del Malega Cirnika, Svinjsko, del Kostanjevice, del Roženberka,
14. Tržišče: Tržišče, Malkovec, Pavla vas, Trščina, Škovec, Zgornje Vodale, Spodnje Vodale, Vrhek, Kaplja vas, Skrovnik, Gabrje, del Križa, del Jelovca, del Krmelja, del Polja pri Tržišču,
15. Drušče: Drušče, Rogačice, Češnjice, Znojile pri Studencu,
16. Slančji Vrh: Slančji Vrh, Krsinji Vrh, Gornja Stara vas, Otavnik, Jeperjek,
17. Telče: Telče, del Križa, del Telčic,
18. Gabrijele: Gabrijele, del Krmelja, del Polja pri Tržišču, Spodnje Mladetiče, Pijavice, Zgornje Mladetiče,
19. Zabukovje nad Sevnico: Zabukovje nad Sevnico, Mrzla Planina, del Podgorja ob Sevnični, del Podvrha, Trnovec, Stranje,
20. Podgorje ob Sevnični: del Podgorja ob Sevnični, del Podgorice.
Območja pokopališč in objekti namenjeni izvajanju javne službe so grajeno javno dobro.
3. člen
O razširitvi, opustitvi in določitvi nove lokacije pokopališča, po predhodnem soglasju zdravstvenega inšpektorja in v skladu s planskimi akti Občine Sevnica, odloči občinski svet na predlog župana.
Za novo pokopališče je lahko določeno zemljišče, ki ni močvirnato in kjer meteorne oziroma podtalne vode ne vplivajo na studence, vodnjake, ribnike, vodnorekreacijske površine in podobno. Novo pokopališče mora biti primerno ograjeno in praviloma odmaknjeno od drugih objektov.
4. člen
Pokopališča so namenjena pokopavanju umrlih ne glede na njihovo bivališče, narodnost, raso, spol, jezik, politično in drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino.
Na pokopališčih, določenih v 2. členu tega odloka, se pokopavajo vsi umrli v območju, za katerega je pokopališče namenjeno, razen če je umrli pred smrtjo izrazil željo, da želi biti pokopan na pokopališču v drugem kraju ali iz drugega kraja, ali če tako želijo svojci umrlega.
5. člen
Opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti, urejanje pokopališč ter pogrebne svečanosti izvajajo na pokopališčih iz 2. člena tega odloka krajevne skupnosti na območju Občine Sevnica.
Dejavnost, ki je predmet tega odloka se v Občini Sevnica lahko opravlja na podlagi podelitve koncesije in se v tem primeru ta odlok šteje za koncesijski akt, ki določa pravice in obveznosti koncesionarja in ostalo v zvezi z opravljanjem dejavnosti, ki je predmet tega odloka, na podlagi podeljene koncesije. V tem primeru bo občina v soglasju s krajevno skupnostjo lahko podelila koncesijo najboljšemu ponudniku, lahko pa podeli hkrati koncesijo več zainteresiranim, vendar za različna pokopališča.
Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena, se lahko dejavnost, ki je predmet tega odloka, opravlja v okviru režijskega obrata in se v tem primeru smiselno uporabljajo določbe tega odloka.
Dejavnost, ki je predmet tega odloka, se lahko opravlja v okviru režijskega obrata oziroma s podelitvijo koncesije na celotnem območju Občine Sevnica ali ločeno po posameznih območjih.
Javna služba se lahko opravlja tudi na drug z zakonom predpisan način. Odločitev o načinu opravljanja dejavnosti sprejeme občinski svet s sklepom.
6. člen
Opravljanje pokopališke dejavnosti zajema naslednje dejavnosti:
1. opravljanje pokopaliških storitev;
2. opravljanje pogrebne dejavnosti;
3. vzdrževanje in urejanje pokopališč.
Pokopališke storitve se praviloma izvajajo na pokopališču in obsegajo predvsem:
– izvajanje pogrebnih svečanosti;
– prva ureditev groba;
– zagotovitev uporabe mrliške vežice;
– izkop in zasip jame ter zaščita sosednjih grobov;
– izvajanje dežurne pokopališke službe;
– vodenje evidence najemnikov grobov, digitalnega katastra grobov in katastra komunalnih naprav na pokopališču;
– druge pokopališke storitve, glede na krajevne potrebe in običaje.
Pogrebne dejavnosti se praviloma izvajajo izven pokopališča in obsegajo predvsem:
– urejanje dokumentacije;
– prevoz pokojnika;
– ureditev pokojnika;
– izvajanje dežurne pogrebne službe.
Vzdrževanje in urejanje pokopališč obsega predvsem:
– prekopi in opustitve grobov;
– urejanje in vzdrževanje poti;
– urejanje in košnja zelenic;
– urejanje in vzdrževanje žive meje;
– čiščenje in odstranjevanje odpadkov in snega;
– vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah;
– razdelitev na posamezne zvrsti grobov.
II. PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZVAJALCA
JAVNE SLUŽBE
7. člen
Izvajalec javne službe ima poleg že navedenih še naslednje obveznosti:
– zagotavljati kvalitetno izvajanje javne službe,
– upoštevati tehnične, sanitarne ter druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe,
– omogočati nadzor nad opravljanjem javne službe,
– kot dober gospodar upravljati in vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, ki so javno dobro,
– ugotavljati pravilnost pokopaliških dokumentov za dovolitev pokopa,
– določati prostor, dan in uro pokopa v sporazumu z naročnikom pokopa,
– izdajati soglasja za postavitev spomenika,
– v skladu s tem odlokom sklepati pogodbe za najem grobov oziroma za opravljanje storitev, ki so predmet izvajanja javne službe,
– zaračunavati prispevke in pristojbine, če so le-ti uvedeni z občinskim predpisom,
– zagotavljati red in čistočo v mrliški vežici in na pokopališču,
– zagotoviti zasutje groba najkasneje eno uro po končani pogrebni svečanosti,
– voditi kataster komunalnih naprav na pokopališču,
– voditi evidenco o grobovih in pokopih na določenem pokopališču,
– ob pokopu, prekopu in urejanju pokopališč zavarovati sosednje grobove pred poškodbami,
– opravljati druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi.
III. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV STORITEV JAVNE SLUŽBE
8. člen
Uporabniki storitev javne službe, ki je predmet tega odloka, imajo poleg že navedenih še naslednje pravice:
– pravico uporabe storitev javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, tem odlokom in drugimi predpisi,
– pravico do izbire pokopališča, kjer naj bi bil umrli pokopan, če obstajajo za to objektivne možnosti,
– pravico do odločanja o načinu pokopa,
– pravico do sklenitve najemne pogodbe za grob,
– pravico do pritožbe na pristojne organe, če so kršene pravice uporabnikov,
– pravico postaviti ali odstraniti nagrobni spomenik le v soglasju z izvajalcem javne službe.
9. člen
Uporabniki storitev javne službe, ki je predmet tega odloka, imajo poleg že navedenih še naslednje obveznosti:
– uporabljati storitve izvajalca v skladu s tem odlokom,
– obveznost spoštovanja strokovno tehničnih navodil upravljavca in drugih predpisov v zvezi z dejavnostjo, ki je predmet tega odloka,
– plačevati uporabo objektov oziroma storitev izvajalca,
– skrbeti za red in vzdrževanje grobov v skladu s tem odlokom.
IV. NAČIN IN IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
10. člen
Način izvajanja javne službe je določen v 5. členu tega odloka.
11. člen
Izvajalec lahko uporablja za izvajanje javne službe objekte in naprave, ki služijo izvajanju javne službe. O uporabi sklene lastnik teh objektov z izvajalcem posebno pogodbo. Pogodba mora poleg ostalih z zakonom določenih sestavin vsebovati zlasti določila o medsebojnih pravicah in obveznostih glede vzdrževanja teh objektov in naprav.
Posebni deli pokopališč so objekti in naprave skupne komunalne rabe.
12. člen
Izvajalec je uporabnikom storitev ali drugim osebam odgovoren za škodo, ki jo je sam ali njegovi zaposleni, zakrivil pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem dejavnosti, ki je predmet tega odloka.
Občina Sevnica ne odgovarja za škodo, ki jo izvajalec ali njegovi zaposleni zakrivijo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem koncesijske dejavnosti.
V. POSTOPEK PRIDOBIVANJA KONCESIONARJEV
IN PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
13. člen
Koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe opravljanja pokopališke in pogrebne dejavnosti, urejanje pokopališč ter način opravljanja pogrebnih svečanosti se podeli na podlagi javnega razpisa za dobo največ desetih let.
Postopek podelitve koncesije iz 1. odstavka tega člena vodi občinska uprava.
O izbiri koncesionarja odloči koncedent z upravno odločbo – na 1. stopnji je to občinska uprava, o morebitni pritožbi odloči župan.
14. člen
Interesenti za pridobitev koncesije morajo izpolnjevati naslednje minimalne pogoje:
– da so registrirani za izvajanje razpisane dejavnosti in da imajo za to potrebna soglasja ter dovoljenja pristojnih organov,
– da predložijo dokazila, da imajo potrebna znanja, izkušnje in sredstva za izvajanje razpisane javne službe,
– da imajo v lasti ustrezna tehnična sredstva, potrebna za izvajanje razpisane dejavnosti, oziroma da predložijo ustrezna jamstva, da bodo ta sredstva na voljo pred podpisom koncesijske pogodbe, če bodo izbrani,
– da predložijo program izvajanja javne službe in poslovni načrt,
– da razpolagajo s premoženjem v vrednosti najmanj 5% predvidenega letnega prometa ali da predložijo garancijo banke ali zavarovalnice kot varščino, iz katere bi koncedentu lahko poravnal nastalo škodo, za katero je v skladu z zakonom odgovoren koncesionar, koncesionarju se odda celotna oprema in orodja v najem pod pogojem 1/3 letnega odkupa po knjižni vednosti,
– in druge, ki se podrobneje določijo v razpisu.
15. člen
Z izbranim koncesionarjem se sklene koncesijsko pogodbo.
Koncesijska pogodba mora vsebovati vse sestavine iz 39. člena Zakona o gospodarskih javnih službah.
16. člen
Izvajalec ima v okviru izvajanja dejavnosti naslednja pooblastila:
– izključno pravico opravljanja dejavnosti, ki je predmet tega odloka oziroma za katero je pridobil koncesijo, na celotnem ali le delnem območju Občine Sevnica;
– pooblastilo v okviru opravljanja pokopališke dejavnosti, za izdajo soglasja za pokop in postavitev nagrobnega spomenika;
– pooblastilo v okviru opravljanja pokopališke dejavnosti, za sklepanje najemnih pogodb z najemniki grobov, v imenu in za račun občine;
– druga pooblastila v skladu z zakonom in tem odlokom ter odlokom, ki ureja pokopališki red, pogrebne svečanosti in urejanje pokopališč.
17. člen
Izvajalec izvaja svojo dejavnost pod naslednjimi pogoji:
– da pri izvajanju dejavnosti spoštuje sprejete predpise;
– da opravlja koncesijo v svojem imenu in za svoj račun, na podlagi pooblastil tega odloka in koncesijske pogodbe;
– da prodaja svoje storitve v skladu s ceno svojih storitev;
– da na zahtevo koncedenta oziroma pristojnega organa omogoča strokovni in finančni nadzor ter nadzor nad zakonitostjo dela;
– da dosledno upošteva tehnične, sanitarne, oskrbovalne, stroškovne, organizacijske in druge standarde ter normative za izvajanje dejavnosti, ki je predmet tega odloka;
– da zagotovi zadostno število usposobljenih kadrov za izvajanje storitev oziroma dejavnosti, ki je predmet tega odloka;
– da zagotovi zadosten obseg tehničnih sredstev za izvajanje storitev oziroma dejavnosti, ki je predmet tega odloka;
– da pri opravljanju dejavnosti spoštuje krajevne običaje;
– da zagotavlja storitve vsem pod enakimi pogoji, neprekinjeno in kvalitetno;
– da uporablja pokopališča in pokopališke objekte in naprave le za opravljanje dejavnosti, ki je predmet tega odloka;
– da zagotovi Občini Sevnica strokovno pomoč pri načrtovanju oziroma oblikovanju programov razvoja dejavnosti, ki je predmet tega odloka.
18. člen
Koncesionar lahko prenese koncesijo na drugega koncesionarja le s soglasjem koncedenta.
Koncesionar mora v primeru delnega opravljanja koncesionirane dejavnosti na osnovi pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncendenta in uporabnikov nastopati v svojem imenu.
19. člen
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe;
– z odvzemom koncesije;
– z odkupom koncesije;
– s prevzemom koncesionirane javne službe v režijo.
Koncesijska pogodba preneha s potekom časa, z odpovedjo ali z razdrtjem. Razloge in pogoje za razdrtje in odpoved se določi s koncesijsko pogodbo.
Koncedent lahko koncesionarju odvzame koncesijo.
– če ne prične z izvajanjem javne službe v roku, določenim z javnim razpisom,
– zaradi ponovljenih hudih in dokumentiranih primerov neučinkovitih uslug na strani koncesionarja,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot koncesija,
– v primeru stečaja koncesionarja in če izgubi pogoje za opravljanje dejavnosti.
V primeru odvzema koncesije iz tretje alinee prejšnjega odstavka mora koncedent koncesionarju povrniti morebitna dokumentirana še neamortizirana vložena sredstva. Pri tem se upošteva maksimalne amortizacijske stopnje po računovodskih standardih RS.
VI. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE
20. člen
Pokopališka in pogrebna dejavnost ter urejanje pokopališč se financirata iz naslednjih virov:
– prihodkov od plačanih storitev,
– najemnin za grobove in za uporabo mrliških vežic,
– sredstva proračuna za vzdrževanje objektov, ki so javno dobro v lasti občine,
– dotacij in donacij ter
– drugih virov.
21. člen
Cene pokopaliških storitev sestavljajo postavke, ki zagotavljajo pokritje stroškov pokopa ter enostavno reprodukcijo na infrastrukturnih objektih in napravah, vezanih na to dejavnost.
Cene pogrebnih storitev morajo biti tržno primerljive in ne smejo presegati stroškov izvajanja dejavnosti.
Najemnine morajo pokriti stroške rednega vzdrževanja pokopališča in objektov ter manjše investicijske posege.
Višino najemnin za grobove ter ceno storitev predlaga izvajalec javne službe, potrdi pa jo Občinski svet Občine Sevnica.
22. člen
Storitve, ki jih opravi izvajalec na zahtevo posameznega uporabnika, izvajalec zaračunava neposredno uporabniku.
Plačilo storitev izvajalca, ki so splošnega pomena za zagotavljanje dejavnosti, ki je predmet tega odloka na območju Občine Sevnica in niso storitve iz prvega odstavka tega člena, se sredstva zagotavljajo iz:
– najemnin za grobove in mrliške vežice;
– drugih virov.
23. člen
Najemnino za grobove zaračunava upravljavec letno in o tem vodi evidenco, ki jo mora predočiti upravi Občine Sevnica na njeno zahtevo.
Preostanek najemnin, po poplačilu storitev upravljavca, se zbira v proračunu Občine Sevnica in se uporablja za financiranje storitev na področju pokopališke in pogrebne dejavnosti in urejanja oziroma vzdrževanja in širitev tistega pokopališča, na območju katerega so bila zbrana.
VII. ODDAJANJE PROSTOROV ZA GROBOVE V NAJEM
24. člen
Sorodniki pokojnika oziroma najemniki groba sklenejo ob prijavi pokopa najemno pogodbo za grob z upravljalcem pokopališča.
Ob prijavi pokopa oziroma sklenitvi najemne pogodbe, se najemniku dodeli en grobni prostor. Na osebno željo najemnika se dodeli še dodaten grobni prostor, za katerega se plača ekonomska cena v enkratnem znesku. Ekonomska cena je enaka stroškom za pridobitev novega grobnega prostora.
25. člen
Najemnina za grobni prostor se plačuje letno. Z vplačilom najemnine za grob je plačana priprava pokopnega mesta in skupnih površin, objektov in naprav.
Prostor za grobove se daje v najem za določen čas, ki ne sme biti krajši od 25 let in se lahko po poteku pogodbe podaljša. Najmanj dva meseca pred potekom najemne pogodbe mora izvajalec javne službe opozoriti najemnika o prenehanju pogodbe in ga opozoriti na posledice, če pogodbe pismeno ne bi podaljšal.
Najemnik grobnega prostora lahko po preteku mirovalne dobe in najemne pogodbe, prekine najemno pogodbo s pismenim obvestilom izvajalcu, sicer velja najemno razmerje naprej.
26. člen
Najemna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki in mora vsebovati naslednje podatke:
– podatke o grobu in najemniku groba,
– dobo najema grobnega prostora,
– pravice in obveznosti upravljalca in najemnika groba,
– višino in način plačevanja najemnine,
– ukrepe, če najemnik grobnega prostora ne bi uredil v skladu z ureditvenim načrtom pokopališča in določili tega odloka,
– ukrepe v primeru neizvrševanja pogodbenih obveznosti, možnosti podaljšanja najemne pogodbe in
– razloge za predčasno prekinitev pogodbenega razmerja.
27. člen
Upravljalec pokopališča lahko razveljavi pogodbo:
– če najemnik grobnega prostora kljub opozorilu ne plača najemnine,
– če najemnik grobnega prostora kljub večkratnemu opozorilu ne vzdržuje groba in s tem spomenik ogroža varnost ljudi ali zanemarjen grob kvari estetski videz pokopališča,
– ob opustitvi pokopališča,
– kadar tako nujno zahteva načrt preureditve pokopališča.
Po razveljavitvi najemne pogodbe se smatra grobni prostor kot opuščen grob do konca mirovalne dobe, ko se prekoplje in odda drugemu najemniku.
Najemnik grobnega prostora mora najkasneje v 15 dneh po poteku ali razveljavitvi najemne pogodbe odstraniti opremo groba. Če tega, kljub opozorilu upravljalca pokopališča, ne stori, opremo groba odstrani upravljalec pokopališča na stroške najemnika grobnega prostora.
V času od odstranitve opreme groba do poteka mirovalne dobe in ponovne oddaje grobnega prostora drugemu najemniku skrbi za minimalno vzdrževanje opuščenega groba izvajalec javne službe.
Sredstva za kritje vzdrževanja iz prejšnjega odstavka tega člena zagotavlja izvajalec javne službe.
28. člen
V primeru smrti najemnika groba, se morajo dediči v roku dveh mesecev izjaviti o novem najemniku groba.
Po poteku mirovalne dobe in po poteku najemne pogodbe se grob prekoplje in grobni prostor odda novemu najemniku.
Posmrtni ostanki pokopanih v prekopanem grobu se prenesejo v kostnico.
Upravljalec pokopališča je dolžan zavarovati vrednostne predmete, ki se najdejo ob prekopu grobov ter jih shraniti. Najdene predmete mora upravljalec izročiti upravičencu, če je ta znan, sicer ravna v skladu z veljavnimi predpisi.
VIII. NAČIN IN ČAS POKOPA
29. člen
Umrle se čuva v mrliški vežici. Izjeme so dovoljene le, če uporaba le-te ni mogoča (npr. na pokopališču ni vežice, je zasedena ipd.), in sicer se jih čuva doma v skladu s pravilnikom izvajalca, upoštevajoč voljo pokojnika oziroma njegovih najožjih svojcev.
Posmrtni ostanki se morajo prepeljati s kraja smrti na kraj, kjer se čuva umrli, le z avtomobilom za prevoz posmrtnih ostankov (furgon), v transportni, neprepustni krsti, ki je sestavljena iz zunanje lesene krste z vložkom iz cinka ali samorazgradljive vreče. Če je bil vzrok smrti nalezljiva bolezen, je treba posmrtne ostanke zaviti še v mrtvaški prt, prepojen z antiseptično raztopino. Prevozi z drugimi prevoznimi sredstvi so dovoljeni le, če ni mogoč prevoz z vozilom za prevoz pokojnih.
Izjemoma se lahko prevoz ali prenos umrlega v težko dostopnih krajih in ob neugodnih vremenskih razmerah s kraja smrti opravi tudi v skladu s pravilnikom izvajalca.
Prenos na pokopališče je dovoljen potem, ko je ugotovljen nastop smrti po predpisih o mrliški pregledni službi.
30. člen
Pokop umrlega se opravi na pokopališču v skladu s pravilnikom izvajalca, ki je potrjen s strani občinske uprave Občine Sevnica.
Način pokopa in pogrebne svečanosti je treba opraviti v skladu z zakonom, odlokom, pravilnikom izvajalca in voljo umrlega ali naročnika storitev. Če umrli ni izrazil svoje volje, odloči o tem oseba, ki je stalno živela z njim ali druga z zakonom določena oseba oziroma v primeru, da umrli ni imel svojcev, odloča o načinu pokopa za zadeve socialnega skrbstva pristojen organ občine, v katerem je oseba umrla ali bila najdena.
Anonimni pokop se opravi po volji umrlega. Anonimni pokop se opravi s pokopom krste ali žare oziroma z raztrositvijo pepela na posebej določenem prostoru brez označbe imena umrlega.
31. člen
Pokop oziroma upepelitev se opravi na podlagi listine o prijavi smrti matičarju in po preveritvi dejanskega nastopa smrti, ki ga opravi pooblaščena oseba po predpisih o mrliški ogledni službi.
Pokop oziroma upepelitev se opravi, ko je preteklo najmanj 36 ur od nastopa smrti.
Po ugotovljeni smrti se pokop prijavi upravljalcu pokopališča, ki v dogovoru s svojci umrlega in predstavnikom verske skupnosti, če gre za verski pogreb, določi točen čas pokopa. Z upravljalcem pokopališča se dogovori o vseh pokopaliških in pogrebnih storitvah.
32. člen
Dovoljeno je opraviti pogrebno svečanost izven območja pokopališča, vendar brez prisotnih posmrtnih ostankov pokojnika.
Verske skupnosti lahko izjemoma v skladu s pokopališkim redom položijo umrlega stanovskega predstavnika do pokopa v objekt, ki je namenjen opravljanju verskih obredov.
33. člen
Pokop se opravi na pokopališču.
V občini Sevnica se opravljajo pokopi vsak dan od 8. do 18. ure, v skladu z dogovorom med upravljalcem pokopališča in svojci umrlega.
Pokop zunaj pokopališča je dovoljen samo v izjemnih primerih na podlagi dovoljenja za notranje zadeve pristojnega upravnega organa, po predhodnem soglasju za zadeve zdravstvenega varstva pristojnega organa, kjer se pokop opravi.
Dovoljeni so naslednji načini pokopa:
– umrli se položi v krsto in se pokoplje v grob za klasičen pokop, v vrstni grob ali grobišče,
– upepeljeni ostanki umrlega se shranijo v žaro in pokopljejo v grob za klasičen pokop ali v žarni grob oziroma položijo v žarni zid,
– upepeljeni ostanki umrlega se raztresejo na posebej določenem prostoru na pokopališču ali izjemoma zunaj pokopališča, za kar izda dovoljenje pristojna upravna enota.
34. člen
Mrliška vežica je prostor, ki je namenjen za čuvanje umrlih do njihovega pokopa oziroma prevoza v kraj pokopa.
Če se umrlega čuva doma se lahko prične pogrebna svečanost na domu ali pa se krsta z umrlim ali žara s pepelom umrlega, prepelje na poslovilni prostor.
Uporabo vežice in njen obratovalni čas določa upravljalec pokopališča s pravilnikom.
V času, ko je mrliška vežica zaprta, se lahko vstopi samo na podlagi predhodnega soglasja upravljalca pokopališča.
35. člen
Vse stroške pokopa morajo poravnati dediči umrlega oziroma oseba, ki je naročila pokop.
V primeru, ko ni dedičev ali če niso le-ti sposobni poravnati stroške pokopa, poravna stroške občina, ki ima pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega.
IX. IZKOP ALI PREKOP POSMRTNIH OSTANKOV
36. člen
Izkop ali prekop posmrtnih ostankov pred iztekom mirovalne dobe 10 let, je dovoljen samo v navzočnosti pooblaščenega zdravnika in zdravstvenega inšpektorja.
Osebe, ki delajo pri izkopu ali prekopu posmrtnih ostankov, morajo med delom čez zaščitno obleko nositi gumijasti predpasnik, dolge gumijaste rokavice in gumijaste škornje. Obleka in obutev se ne sme uporabljati v druge namene in se mora po vsaki uporabi očistiti.
37. člen
Izvedbo izkopa in prekopa oziroma prenosa žare opravi podjetje, ki opravlja pogrebno službo na pokopališču in ima za to službo pogodbo z upravljalcem pokopališča. Ob prekopu je potrebno neposredno okolico dezinficirati z ustreznimi dezinfekcijskimi sredstvi.
Izkop in prenos posmrtnih ostankov na drugo pokopališče mora biti izvedeno v istem dnevu, in sicer praviloma v času od 1. oktobra do 31. marca.
Dovoljenje za izkop in prekop posmrtnih ostankov izda strokovna služba Občine Sevnica, ko so izpolnjeni predpisani pogoji za izdajo zaprošenega dovoljenja, z upoštevanjem določil drugega odstavka 28. člena tega odloka.
X. POGREBNE SVEČANOSTI
38. člen
Pogrebne svečanosti se opravijo v skladu z željami pokojnika oziroma naročnika pogreba, s pravilnikom upravljalca oziroma izvajalca ter s tem odlokom.
O poteku pogrebne svečanosti ter načinu priprave in vodenje le-te se dogovorijo upravljalec pokopališča, svojci umrlega ter predstavnik verske skupnosti, če gre za verski pogreb.
39. člen
Pogrebna svečanost je praviloma javna.
Po volji umrlega ali na zahtevo naročnika pogreba je lahko umrli pokopan v ožjem družinskem krogu (tihi pogreb) ali pa se opravi anonimen pogreb z raztrositvijo pepela na posebej določenem prostoru.
40. člen
O pogrebni svečanosti je upravljalec pokopališča dolžan obvestiti z obvestilom na oglasni deski pokopališča ali na krajevno običajen način.
41. člen
Pogrebna svečanost se prične na poslovilnem prostoru pokopališča.
Na željo umrlega ali svojcev se lahko opravi verski obred v objektu, ki je namenjen za opravljanje verskih obredov.
Pred pričetkom pogrebnega sprevoda se praviloma zaigra ali zapoje žalostinka, ki jo lahko zaigra godba ali zanjo poskrbi upravljalec s tehničnimi sredstvi ali jo zapojejo pevci.
Po uvodni žalostinki se praviloma opravijo vsi poslovilni nastopi in govori, nakar se udeleženci razvrstijo v pogrebni sprevod.
42. člen
Pogrebni sprevod se odvija od kraja, kjer se prične pogrebna svečanost do groba na pokopališču.
Če umrli leži v mrliški vežici na pokopališču, se pogrebna svečanost opravi od mrliške vežice do groba.
V času pogrebne svečanosti lahko krsto ali žaro pokojnika nesejo do groba njegovi stanovski kolegi (gasilci, lovci ipd.).
43. člen
Vrstni red pogrebnih insignij in udeležencev pogreba se opravi v skladu s pravilnikom upravljalca oziroma se opravi na krajevno običajen način, in sicer praviloma tako, kakor sledi:
– na čelu sprevoda je državna zastava,
– v primeru verskega obreda je za državno zastavo simbol verske skupnosti,
– sledijo prapori, nosilci pokojnikovih odlikovanj in priznanje, godba, pevci,
– v primeru verskega obreda sledijo predstavniki verske skupnosti,
– sledi pogrebni voz ali nosilci krste oziroma žare,
– sledijo najožji svojci in
– za njimi ostali udeleženci pogreba.
V primeru verskega obreda lahko sprevod vstopi tudi v objekt določene verske skupnosti.
44. člen
Ob grobu se udeleženci pogrebnih svečanosti običajno razvrstijo tako, da so neposredno ob grobu svojci umrlega, nosilci pokojnikovih odlikovanj in priznanj, državne zastave in prapori, v primeru verskega pogreba pa tudi predstavnik verske skupnosti in simbol verske skupnosti.
Krsta z umrlim ali žara s pepelom umrlega se položi v grob, nato se opravi del verskega obreda, če gre za cerkveni pogrebni obred. Nato zaigra godba, pevci zapojejo žalostinke, če sodelujejo pri pogrebu.
Temu sledijo poslovilni govori, če te poslovitve ni bilo na začetku pogrebne svečanosti, ter zaključni obred na krajevno običajen način.
Po zadnjem pozdravu z zastavo in prapori je pogrebna svečanost zaključena.
45. člen
Če sodeluje pri pogrebnih svečanostih tudi častna enota z vojaškim ali lovskim strelnim orožjem, ki izstreli častno salvo kot zadnji pozdrav umrlemu, je za zagotovitev popolne varnosti občanov in premoženja odgovoren poveljnik oziroma vodja enote, ki mora upravljalcu predložiti ustrezno dovoljenje.
Društvo, ki ima ob pogrebih svojih članov posebne običaje (lovci, gasilci in drugi), se lahko vključi v pogrebno svečanost.
Častna salva se izstreli pred zaključkom pogrebne svečanosti.
Če pri pogrebu pokojnika tudi zvonijo, lahko zvonjenje traja med pogrebno svečanostjo do deset minut oziroma s prekinitvami do petnajst minut, v primeru verskega pogreba pa v skladu z običaji verske skupnosti.
46. člen
Za oborožene sile Republike Slovenije in organe za notranje zadeve, ki sodelujejo pri pogrebnih svečanostih, kakor tudi za organizacijo in potek vojaških pogrebov, veljajo njihova pravila ter pravila tega odloka.
47. člen
Najkasneje eno uro po končani slovesnosti je izvajalec pokopa dolžan grob zasuti in ga začasno primerno urediti tako, da ne poškoduje sosednjih grobov.
48. člen
Vsake druge posebne svečanosti na pokopališču (obletnice, proslave, obeležja ipd.) se opravijo v dogovoru z upravljalcem oziroma izvajalcem, s katerim se dogovori za izvedbo takšnih svečanosti.
XI. UREJANJE POKOPALIŠČ
49. člen
Za vsako pokopališče mora upravljalec pokopališča izdelati pokopališki kataster in načrt pokopališča (v nadaljevanju: pokopališki načrt) z razdelitvijo na pokopališka polja (oddelke), vrste grobov in grobove.
Pokopališka polja, vrste grobov in grobovi morajo biti oštevilčeni. S temi označbami se vsi grobovi vpisujejo v pokopališko knjigo in kartoteko grobov, ki jo vodi upravljalec pokopališča.
Načrt vrstnega reda grobov mora biti javno izobešen na vhodu na pokopališče.
50. člen
Na pokopališčih so naslednje zvrsti grobov:
– klasični (enojni, dvojni, otroški grobovi in grobnice),
– vrstni grobovi,
– grobišča,
– žarni grobovi,
– kolumbarium – žarni zid,
– prostor za raztrositev pepela.
Graditev novih grobnic na pokopališčih ni dovoljena.
Na novih pokopališčih ali na delu pokopališča, kjer se grobovi urejajo prvič, se pokop umrlih opravi po vrstnem redu grobov v dimenzijah, določenih s tem odlokom.
51. člen
Vrstni grobovi so razporejeni drug ob drugem z vmesnim prostorom, ki deli grob od groba, in so oblikovani in urejeni po normativih določenih v pravilniku.
V žarne grobove oziroma v žarni zid se shranjujejo žare s pepelom umrlih. V en žarni grob oziroma prostor v žarnem zidu je lahko shranjenih tudi več žar.
Za žarne grobove oziroma žarni zid se na pokopališču določi prostor, ki je enotno urejen.
52. člen
Grobišča so: kostnice, prostori za skupen pokop ob morebitnih naravnih nesrečah, v vojni ali izrednih razmerah ter skupna grobišča.
V skupna grobišča se prenesejo posmrtni ostanki iz klasičnih in žarnih grobov, za katere ni podaljšana najemna doba in iz vrstnih grobov, po preteku določene dobe.
Med skupna grobišča spadajo tudi obeležja v spomin žrtvam vojn. Na prostoru skupnih grobišč je praviloma posebej urejen prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč.
53. člen
V mejah pokopališča so lahko območja za raztrositev pepela. Na teh območjih mora biti urejen skupen prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč. Na območju za raztrositev pepela so imena umrlih lahko napisana na skupnem nagrobniku.
54. člen
Minimalne mere tlorisne površine grobnega prostora so naslednje:
– za enojni grob je širina 1 m in dolžina 2 m,
– za dvojni grob je širina 2 m in dolžina 2 m,
– za žarni grob je širina 1 m in dolžina 1 m,
– za kolumbarium – žarni zid v skladu z ureditvenim načrtom.
Za otroški grob se lahko določi ustrezne manjše mere (polovične mere).
Na starih delih pokopališča se morajo grobovi prilagajati obstoječemu stanju.
Ostale mere tlorisnih površin grobnih prostorov se določijo v pravilniku.
55. člen
Jama za grob mora biti praviloma globoka 1,80 m.
Jamo je dovoljeno poglobiti, da je v isti grob možno pred potekom mirovalne dobe opraviti še en pokop. V takem primeru mora biti debelina plasti zemlje nad spodnjo krsto najmanj 0,10 m, nad zgornjo krsto pa najmanj 0,80 m.
Jama za žarni grob mora biti globoka 0,50 m.
Če se žara shrani v obstoječi enojni, dvojni ali otroški grob, se tak grob ne smatra kot žarni grob.
56. člen
Pokopališče mora biti ograjeno z ograjo ali zimzelenim rastlinjem ter praviloma odmaknjeno od drugih objektov.
Če je pokopališče ograjeno z zidom, se nanj na novo ne smejo pritrjevati nagrobne plošče.
Vsako pokopališče mora imeti tudi shrambo za orodje, kontejner za odlaganje in odvoz odpadkov ter prostor za pričetek pogrebnih svečanosti. Način ureditve določi upravljalec pokopališča.
57. člen
Grobovi se lahko uredijo in nanje postavijo nagrobni spomeniki in druga obeležja v skladu s pokopališkim načrtom in pridobljenim soglasjem upravljalca pokopališča.
Spomeniki, nagrobni okviri in druga obeležja, ne smejo segati preko grobnega prostora.
Če najemnik groba postavi okvir, nagrobni spomenik ali drugo obeležje v nasprotju z opredelitvami pokopališkega načrta ali brez soglasja upravljalca, mora nepravilnost odpraviti v 30 dneh po prejemu pisnega obvestila.
V primeru, da najemnik nepravilnost ne odpravi, opravi to upravljalec na stroške najemnika.
58. člen
Zasajanje visoko rastočega drevja ni dovoljeno. Dovoljena je zasaditev nizkega grmičevja, trajnih in drugih okrasnih rastlin, ki pa ne smejo segati izven meja groba.
59. člen
Za obdobje od pokopa do postavitve spomenika in v primerih, ko spomenik iz določenih razlogov ne bo postavljen, določi in postavi upravljalec pokopališča enotno obeležje (prehodno), glede na minuli življenjski nazor umrlega.
Za razširitev obstoječih pokopališč in za pokopališča na novih lokacijah, so dovoljena le obeležja (trajna) v predpisanih izmerah skladno z načrtom pokopališča in pridobljenim soglasjem upravljalca.
60. člen
Pokopališče se opusti na podlagi odločitve občine.
Pred sprejetjem odločitve o opustitvi pokopališča morata dati svoje mnenje pristojna zdravstvena inšpekcija in pristojni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Opuščeno pokopališče se sme po 10 letih od zadnjega pokopa uporabiti za ureditev parkov, za druge namene pa šele po 30 letih od zadnjega pokopa.
Preden se opuščeno pokopališče uporabi za druge namene, ga je treba prekopati, posmrtne ostanke pa prenesti v skupno grobišče na pokopališču, ki je v uporabi.
61. člen
Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu in istem grobu. Mirovalna doba ne sme biti krajša od 10 let.
Pred potekom mirovalne dobe se sme grob prekopati le, če to zahtevajo svojci ali druge fizične in pravne osebe, ki imajo za to interes, da se umrli izkoplje in prenese na drugo pokopališče ali v drug grob na istem pokopališču po poprejšnjem soglasju najemnika groba, in le z dovoljenjem občine.
XII. RED NA POKOPALIŠČU
62. člen
Za red in vzdrževanje pokopališča je odgovoren upravljalec pokopališča. Ta skrbi za pokopališke poti, zgradbe, ograje, žive meje, spomenike in obeležja splošnega pomena ter druge komunalne naprave.
Za red in vzdrževanje grobov so odgovorni najemniki grobov.
Upravljalec pokopališča in najemnik groba lahko skleneta posebno pogodbo o vzdrževanju groba.
Za sakralne objekte v sklopu pokopališča skrbi lastnik teh objektov izvajalec javne službe, če ga lastnik za to pooblasti.
63. člen
Najemniki grobnih prostorov in obiskovalci pokopališča morajo:
– na pokopališču in objektih pokopališča izražati dostojanstvo do umrlih,
– redno vzdrževati grobove, odlagati odpadke v zabojnike za odpadke,
– postavljati spomenike in urejati grobove v skladu z načrtom ureditve pokopališča,
– skrbeti, da ne poškodujejo grobov,
– obveščati upravljalca pokopališča o vseh pomembnejših spremembah v zvezi z najemom grobnega prostora.
64. člen
Najemniki grobov so dolžni vzdrževati grobove in vmesne prostore med grobovi.
Če je grob tako zanemarjen, da kvari videz sosednjih grobov in pokopališča kot celote, se smatra, da je zapuščen. Upravljalec pokopališča je dolžan v takem primeru najemnika opozoriti ter določiti rok za ureditev groba, kateri ne more biti daljši od dveh mesecev. Po preteku tega roka upravljalec pokopališča razveljavi najemno pogodbo, kolikor najemnik ne izpolni zahteve.
Šteje se, da je grob nevzdrževan takrat, kadar nagrobna znamenja ogrožajo varnost ljudi oziroma je tako zanemarjen, da kvari estetski videz pokopališča.
65. člen
Najemnikom grobnih prostorov in obiskovalcem pokopališč ter mrliške vežice je prepovedano:
– nedostojno vedenje, vpitje, razgrajanje in podobno,
– stopanje in hoja po grobovih,
– voditi živali na pokopališče,
– odlaganje odpadkov izven določenega prostora,
– trganje zelenja in cvetja na tujih grobovih,
– onesnaževanje pokopališča in poškodovanje prostorov, naprav, predmetov in nasadov,
– vožnja in puščanje koles in motornih vozil na pokopališču,
– poškodovanje grobov,
– odlaganje robnikov, spomenikov in drugega materiala, ki ostane od prenove grobov, v zabojnike ali koše za smeti.
66. člen
V neposredni bližini območja pokopališča v času pogrebnih svečanosti niso dovoljene dejavnosti, ki motijo potek pogrebnih svečanosti (npr. povzročanje hrupa, vpitje, moteči zvoki in podobno).
Izvajalec pokopališča oziroma tisti, ki vodi pogrebne svečanosti, povzročitelja nedovoljenih dejavnosti na to opozori pred začetkom pogrebnih svečanosti.
67. člen
Zidarska, kamnoseška, kovinostrugarska in druga dela, ki so namenjena urejanju pokopališč in s tem povezani prevozi, se lahko opravljajo le z dovoljenjem izvajalca javne službe.
VIII. KAZENSKA DOLOČBA
68. člen
Z globo 20.000 SIT se kaznuje za prekršek posameznik, če ravna v nasprotju s 63., 64., 65. in 55. členom tega odloka.
Z globo 100.000 SIT se kaznuje za prekršek pravno osebo, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom 62. člena, njena odgovorna oseba pa z denarno kaznijo 10.000 SIT.
X. NADZOR
69. člen
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe, upravljalci pokopališč in pristojne občinske službe.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
70. člen
Občina Sevnica mora skupaj s krajevnimi skupnostmi uskladiti določbo drugega odstavka 2. člena v prehodnem 5 (pet) letnem obdobju.
Upravljalec pokopališča je dolžan v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka uskladiti svoje poslovanje z določili tega odloka in sprejeti v odloku določene pravilnike.
71. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati Odlok o pokopališkem redu v Občini Sevnica (Uradni list RS, št. 2/01).
72. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 354-0005/2006
Sevnica, dne 24. julija 2006
Župan
Občine Sevnica
Kristijan Janc l.r.
