Na podlagi 19. člena Statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 50/95, 80/98 in 119/05) je Občinski svet Občine Trebnje na 25. redni seji dne 24. 7. 2006 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o komunalnem nadzoru na območju Občine Trebnje, ki obsega:

– Odlok o komunalnem nadzoru na območju Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 73/03)
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o komunalnem nadzoru na območju Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 62/06).

Ta odlok ureja opravljanje inšpekcijskega nadzorstva v Občini Trebnje nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi Občina Trebnje ureja zadeve iz svoje pristojnosti (v nadaljevanju: občinski predpisi) opravljanje komunalnega nadzorstva in nadzorstva mirujočega prometa.

Nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov opravljajo občinski inšpektorji, komunalno nadzorstvo opravljajo komunalni nadzorniki, nadzor mirujočega prometa pa občinski redarji.
Občinski inšpektor lahko opravlja tudi naloge iz pristojnosti komunalnih nadzornikov in občinskih redarjev, občinski redar pa poleg svojih nalog tudi naloge iz pristojnosti komunalnih nadzornikov.
Naloge nadzorstva po tem odloku se opravljajo v občinski upravi.
Kadar se odlok nanaša na občinskega inšpektorja, komunalnega nadzornika ali občinskega redarja, se uporablja skupni izraz nadzorni organ.

Osebe iz 2. člena tega odloka opravljajo nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, zlasti tistih, ki urejajo naslednja področja:
1. javni red in mir
2. mirujoči promet in zapuščena vozila
3. varstvo okolja
4. oskrba s pitno vodo
5. občinske ceste, krajevne javne poti
6. odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda
7. ravnanje s komunalnimi odpadki
8. javna snaga in čiščenje javnih površin
9. urejanje in vzdrževanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin, pešpoti in drugih javnih površin
10. varstvo zraka
11. pokopališki red in opravljanje pogrebnih svečanosti
12. javna razsvetljava
13. nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
14. javne tržnice
15. zimska služba
16. komunalne takse
17. reklamiranje, plakatiranje, obešanje transparentov in zastav
18. odlaganje odpadnega, gradbenega in drugega materiala
19. turistične takse
20. obratovanje gostinskih obratov in kmetij v podaljšanem delovnem času
21. druga področja, če je v posameznih predpisih tako določeno.
Osebe iz 2. člena tega odloka opravljajo tudi nadzorstvo nad izvajanjem republiških predpisov, če je v njih tako določeno, v skladu s pooblastili, danimi s tem odlokom in drugimi akti.

Nadzorni organ je uradna oseba in ima pooblastila na podlagi zakona in tega odloka.
Nadzorni organ je prekrškovni organ na podlagi predpisa o prekrških, če ima opravljen preizkus znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku.
Nadzorni organ lahko za evidentiranje prekrška uporabi ustrezna tehnična sredstva in naprave (fotoaparat, video kamero ipd.). V primeru, da se kršitelj ob uvedbi postopka o prekršku noče izkazati z osebnim dokumentom, nadzorni organ lahko za pomoč pokliče policijo. Državljani Evropske unije se izkazujejo z osebnim dokumentom, na katerem so fotografija in podatki za ugotovitev istovetnosti, tujci iz drugih držav pa z dokumentom, s katerim so vstopili v Republiko Slovenijo. Mladoletne osebe se lahko izkazujejo z osebnim dokumentom, ki ga izda pristojni državni organ.
Nadzorni organ mora varovati poslovno, uradno ali drugo tajnost, s katero se seznani pri opravljanju nadzora, in se ravnati v skladu s predpisi za varstvo osebnih podatkov.
Nadzorni organ mora varovati tajnost prijave, sporočila oziroma pritožbe.
Inšpekcijski nadzor praviloma opravlja občinski inšpektor, komunalni nadzor komunalni nadzornik, nadzor mirujočega prometa in prometa v območju za pešce pa občinski redar. Občinski inšpektor lahko opravlja tudi naloge iz pristojnosti komunalnega nadzornika in občinskega redarja, če je to potrebno. Občinski redar lahko pomaga občinskemu inšpektorju in komunalnemu nadzorniku, če je to potrebno. Pristojnosti in odnose med nadzornimi organi ter druge pogoje za zasedbo delovnih mest poleg zakonov podrobneje urejajo interni akti občinske uprave.

Občinski inšpektor, komunalni nadzornik in občinski redar je dolžan dvakrat letno poročati občinskemu svetu o ugotovljenih kršitvah in opravljenem delu.
Občinski inšpektor vodi evidenco o izrečenih opozorilih in ukrepih.

Občinski inšpektor, komunalni nadzornik in občinski redar izkazujejo pooblastilo za opravljanje svojega dela nadzorstva s službeno izkaznico, ki jo izda župan občine na podlagi tega odloka.
Obrazec službene izkaznice, postopek za njeno izdajo in uporabo predpiše župan občine.

Občinski redarji nosijo predpisano uniformo, označbe in ustrezno opremo, ki jo predpiše minister pristojen za lokalno samoupravo v soglasjem z ministrom za notranje zadeve.
Odredbo o načinu nošenja uniforme izda župan občine.

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem predpisov iz 1. člena tega odloka opravljajo neposredno občinski inšpektorji kot delavci s posebnimi pooblastili, ki morajo izpolnjevati pogoje predpisane s tem odlokom.
Občinski inšpektorji lahko, skladno s pridobljenimi pooblastili, opravljajo tudi nadzorstvo nad izvajanjem posameznih določb zakonov.
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva imajo občinski inšpektorji pravico pregledati objekte in naprave ter dokumentacijo, zaslišati stranke in priče v upravnem postopku, pridobiti podatke, s katerimi lahko ugotovijo istovetnost oseb ter opraviti druga dejanja, ki so skladna z namenom inšpekcijskega nadzorstva oziroma imajo enaka pooblastila, dolžnosti in odgovornosti, kot jih imajo inšpektorji po Zakonu o upravi.

Občinski inšpektor mora imeti najmanj sedmo stopnjo izobrazbe, najmanj pet let delovnih izkušenj in strokovni izpit za inšpektorja.
Občinski inšpektor, ki nima strokovnega izpita, ne sme izdajati odločb, lahko pa opravlja dejanja v postopku pred izdajo odločbe.
Občinski inšpektor mora imeti opravljen preizkus znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku.

Če pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva občinski inšpektor ugotovi, da je kršen občinski predpis, ima pravico in dolžnost:
– odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga sam določi
– predlagati uvedbo postopka zaradi prekrška oziroma izreči globo
– predlagati pristojnemu organu sprejem ukrepov
– odrediti druge ukrepe in dejanja, za katera je pooblaščen
– opozoriti kršitelja
– odrediti določene začasne ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti ljudi in premoženja.

Občinski inšpektor sestavi zapisnik o opravljenem inšpekcijskem nadzorstvu, ki mora vsebovati zlasti podatke o:
– dnevu in času inšpekcijskega nadzorstva
– pravni oziroma fizični osebi, pri kateri je bilo opravljeno inšpekcijsko nadzorstvo
– ugotovljenem stanju
– ukrepih ter upravni podlagi za izrečene ukrepe in opozorila.
Zapisnik se vroči pravni oziroma fizični osebi, pri kateri je bilo opravljeno inšpekcijsko nadzorstvo.

Po opravljenem inšpekcijskem nadzorstvu ima občinski inšpektor pravico in dolžnost z odločbo odrediti, da se z dejanjem, opustitvijo dejanja, oziroma z aktom, v roku ki ga določi inšpektor, zagotovi izvajanje občinskih predpisov.
Odločba iz prejšnjega odstavka je lahko, kadar gre za izjemno nujne ukrepe, tudi ustna. Občinski inšpektor, ki je ustno odločil, mora pravni oziroma fizični osebi izdati pisno odločbo, in sicer najpozneje v osmih dneh po opravljenem inšpekcijskem nadzorstvu.
Zoper odločbo iz prvega in drugega odstavka tega člena je dovoljena pritožba v petnajstih dneh od dneva njene vročitve.
O pritožbi odloča župan.
Pritožba zoper odločbo iz drugega odstavka tega člena ne zadrži izvršitve odločbe.

Pravne in fizične osebe, samostojni podjetnik, pri katerih se opravlja inšpekcijsko nadzorstvo (v nadaljevanju: zavezanci), so dolžne občinskemu inšpektorju:
– omogočiti nemoteno opravljanje nadzorstva
– vstop v objekte in prostore oziroma dostop do naprav, ki jih nadzira inšpektor, je dovoljen s predhodno seznanitvijo lastnika
– posredovati vse potrebne podatke in pojasnila v zvezi z opravljanjem nadzorstva.
Za pravno ali fizično osebo ali samostojnega podjetnika, pri katerem se opravlja komunalni nadzor ali nadzor občinskega redarja, veljajo tudi dolžnosti iz prvega odstavka tega člena.

V primeru, da zavezanec ne izvrši naloženega ukrepa, oziroma ga ne izvrši popolnoma ali v določenem roku, lahko občinski inšpektor odloči, da to opravi druga pravna ali fizična oseba na stroške zavezanca.

Občinski inšpektor lahko zaprosi za pomoč policijo, kadar je to potrebno zaradi opravljanja njegovega dela oziroma zaradi lastne varnosti.

Občinski redar nadzoruje izvajanje občinskih predpisov, ki se nanašajo na ustavljanje in parkiranje vozil (v nadaljevanju: mirujoči promet) na določenih javnih površinah, ki so urejena s prometnimi znaki in v zvezi s tem izvaja ukrepe, določene z zakonom in občinskimi predpisi ter na terenu ugotavlja nepravilnosti, zlasti na področju varstva okolja, komunalne urejenosti in drugih zadev iz 3. člena tega odloka.

Komunalni nadzornik opravlja nadzor nad izvajanjem občinskih predpisov v skladu s svojimi pooblastili.

Komunalni nadzornik mora imeti VI. stopnjo izobrazbe, eno leto delovnih izkušenj in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku in preizkus znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku.

Če komunalni nadzornik pri opravljanju nadzora ugotovi, da je kršen predpis, ima pravico in dolžnost:
– opozoriti na kršitev predpisa
– ugotoviti istovetnost osebe v zvezi z opravljanjem nadzora
– dati nalog za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti
– izreči globo
– načrtovati nadzor in preventivno akcijo
– voditi evidenco in pripraviti poročilo
– obvestiti pristojen organ, če meni, da je potreben ukrep, za katerega sam ni pristojen
– opraviti drugo dejanje in strokovno nalogo, za katero je pooblaščen.

Občinski redar mora imeti najmanj srednjo splošno ali srednjo strokovno izobrazbo, najmanj dve leti delovnih izkušenj, opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, preizkus znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku ter vozniško dovoljenje B kategorije.
Občinski redar mora opraviti preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku v roku šest mesecev od razporeditve na delovno mesto občinskega redarja.

Če pri opravljanju nadzorstva mirujočega prometa občinski redar ugotovi, da je kršen predpis, ima pravico in dolžnost:
– opozoriti voznika kršitelja
– na vozilo namestiti obvestilo o kršitvi
– izreči globo
– izdati obvestilo o prekršku in plačilni nalog
– predlagati uvedbo postopka o prekršku
– ugotoviti istovetnost osebe v zvezi z opravljanjem nadzora
– obveščati pristojne organe, če meni, da so potrebni ukrepi, za katere sam ni pristojen.
Če občinski redar na terenu ugotovi nepravilnosti na področju varstva okolja, komunalne urejenosti občine, ima pravico in dolžnost:
– opozoriti kršitelja
– natančno zapisati podatke o nepravilnostih in jih eventuelno posneti
– posredovati podatke o nepravilnosti občinskemu inšpektorju
– obveščati pristojne organe, če meni, da so potrebni dodatni ukrepi.

Z aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi se določi število delovnih mest občinskih inšpektorjev in občinskih redarjev ter drugi posebni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati delavci za opravljanje inšpekcijskega nadzorstva, komunalnega nadzorstva in nadzorstva mirujočega prometa.
Akt iz prejšnjega odstavka tega člena je treba uskladiti z določbami tega odloka v 60 dneh od uveljavitve tega odloka.

Akt, s katerim se določi obrazec službene izkaznice in postopek za njeno izdajo in uporabo, izda župan v 60 dneh od sprejema tega odloka.
Odredbo o nošenju uniforme za občinske redarje izda župan v 60 dneh od sprejema tega odloka, skladno z odredbo ministra pristojnega za lokalno samoupravo.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o komunalnem nadzoru na območju Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 62/06) vsebuje naslednjo določbo:
Ta odlok prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.