Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za promet

Koprsko pristanišče presega pomen Kopra, Obalno-Kraške regije in Slovenije, ker je eksplicitno omenjeno v dokumentih Evropske unije (TINA report) kot ena od vstopnih točk V. panevropskega koridorja z navezavo na morski prometni koridor. Evropski dokumenti govorijo o spodbujanju intermodalnih transportnih verig, kjer imajo pristanišča najpomembnejšo oziroma ključno vlogo. Koprsko pristanišče je največje intermodalno vozlišče pri nas, ki povezuje morski prometni koridor s V. panevropskim koridorjem. Zaradi vse večje preusmeritve blaga s cest na pomorske avtoceste je treba zagotoviti pravočasno in konsistentno rast trgovskega pristanišča v Kopru.
Preiti je treba od ekstenzivne izrabe prostora na bolj intenzivno oziroma specializirano gradnjo in prestrukturiranje, ki bosta hkrati reševala tudi ekološka vprašanja. Zaradi spremembe strukture pretovora so potrebna vlaganja v nove pretovorne in skladiščne površine. Tovorne ladje so vse večje, kar zahteva ustrezno prilagoditev operativnih obal in celotne pristaniške infrastrukture ter pripadajočih tehnologij.
Koprsko pristanišče – luka Koper leži v bližini gosto poseljenega območja, ki ga predstavljajo mesto Koper, Ankaran ter druga naselja, ki se nizajo v njegovem zaledju. Nadaljnji prostorski razvoj pristanišča v Kopru je ob manjših dograditvah na že obstoječih terminalih mogoče usmeriti predvsem v podaljšanje operativnih obal pomolov I in II ter v ureditev pomola III, vključno z območjem med pristaniščem in ankaransko obalo z zeleno in vodno ločnico ter območjem vojaškega pristana in z dograditvijo potrebne infrastrukture za potniško pristanišče na območju mesta Koper.
Na območju koprskega pristanišča se opravljajo raznolike dejavnosti, katerih sinergijski vpliv je lahko zelo problematičen, tako za dejavnosti same kot za dejavnosti na sosednjih območjih. Zaradi racionalne rabe prostora in ustreznosti razmestitve dejavnosti tako tam, kjer se dejavnosti že izvajajo, kot tudi v povezavi z načrtovanimi je treba celovito urejati območje mednarodnega pristanišča Koper ter stičnih točk oziroma stikov z drugimi območji (centralne dejavnosti, stanovanjska območja, območja, namenjena turizmu, zavarovana območja).
Minister za promet je z dopisom št. 3731 – 1/2006/1 dne 13. 4. 2006 podal pobudo za pripravo državnega lokacijskega načrta za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru.
Pobuda je dokumentirana z grafičnim prikazom predvidenih ureditev na območju koprskega pristanišča z obrazložitvijo.
Pobuda je utemeljena v:
– Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04),
– Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03, 68/05),
– Načrtu razvojnih programov 2006–2010 za leti 2006 in 2007, proračunski porabniki 2412 Uprava RS za pomorstvo, 1305 Vodni promet in infrastruktura, 13052403 Pristaniška infrastruktura (Uradni list RS, št. 116/05).

Z državnim lokacijskim načrtom se ureja izgradnja pristaniške infrastrukture. Načrtovanje dejavnosti v prostoru temelji na podlagi obstoječe osnovne strukture pristanišča, ki jo predstavljajo posamezni funkcionalni sklopi, povezani z infrastrukturnim omrežjem. Predvidene ureditve po posameznih funkcionalnih sklopih so:
– vzpostavitev potniškega pristanišča s potrebno infrastrukturo,
– dopolnitev in razširitev dejavnosti na pomolu I in II z izgradnjo pristaniške infrastrukture in podaljšanjem operativnih obal,
– izgradnja večnamenskega terminala na pomolu III,
– nov vhod v pristanišče Koper pri Srminu.
Vse ureditve se načrtujejo na območju Mestne občine Koper.
Dne 20. 7. 2006 je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu Zakon o urejanju prostora), sklicalo prvo prostorsko konferenco z namenom, da bi se pridobili in uskladili priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve.
Na podlagi priporočil s prostorske konference se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta:
– prouči možnost podaljšanja operativnih obal v smeri kopnega (proti vzhodu);
– uredi stično območje med pristaniščem in mestnim jedrom glede na značaj in potrebe mesta Koper;
– uredi stično območje med pristaniščem in Ankaranom kot turistično bivalno okolje;
– uredi celotno območje znotraj cestne zanke med ankaransko in srminsko vpadnico, kjer je predviden kamionski terminal;
– prouči možnost ureditve operativne obale za druge uporabnike (spust večjih plovil v morje, služba za varstvo morja in drugo);
– prouči možnost opustitve rabe parcele na zahodni strani predvidene ankaranske vpadnice, ki prometno in funkcijsko ni povezana z območjem pristanišča;
– v območje, namenjeno potniškemu pristanišču, vključijo vse površine, ki so potrebne za delovanje tega pristanišča, in meja mednarodnega pristanišča (tako potniškega kot trgovskega) postavi tako, da ostaja odprt dostop mesta do morja;
– izdela prometna preveritev dostopnih cest do potniškega pristanišča;
– prouči možnost širitve pristanišča znotraj obstoječega območja z večjo izrabo obstoječih kapacitet.
Druge pripombe ne vplivajo na vsebino programa priprave in bodo smiselno upoštevane v nadaljnjih fazah priprave DLN.

Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Dunajska cesta 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu MOP DP), ki zagotovi sredstva za izdelavo recenzije presoje in medsebojne primerjave variantnih rešitev (v nadaljnjem besedilu študija variant), revizije okoljskega poročila, recenzije državnega lokacijskega načrta in recenzije drugih morebiti potrebnih dokumentov.
Naročnik strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je Luka Koper (v nadaljnjem besedilu naročnik), ki zagotovi vsa sredstva za izdelavo strokovnih podlag iz točke VI.1 in točke VI.2 tega programa priprave, študije variant, okoljskega poročila, geodetskega načrta, poročila o vplivih nameravanega posega v okolje (v nadaljnjem besedilu poročilo o vplivih na okolje), revizije poročila o vplivih na okolje ter vseh faz državnega lokacijskega načrta.
Investitor načrtovanih prostorskih ureditev sta Republika Slovenija in koncesionar oziroma najemnik pristanišča za mednarodni javni promet v Kopru, Luka Koper, d. d., v eni od oblik zasebno-javnega investicijskega partnerstva z združevanjem sredstev iz državnega proračuna pri pristojnem proračunskem uporabniku, Upravi RS za pomorstvo, sredstev iz evropskih kohezijskih skladov in skladov TEN-T ter sredstev zasebnih vlagateljev (Luka Koper, d. d., in strateški partnerji). Republika Slovenija in evropski kohezijski skladi in skladi TEN-T investirajo v nepremičninski del pristaniške infrastrukture, zasebni vlagatelji pa v premični del pristaniške infrastrukture.
Izdelovalec študije variant in izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu načrtovalec), ki ga naročnik izbere po predpisih o oddaji javnega naročila, mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora. MOP DP pred začetkom postopka javnega naročila za izbiro načrtovalca potrdi projektno nalogo.

Nosilci urejanja prostora so državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki v postopku priprave državnega lokacijskega načrta v skladu z Zakonom o urejanju prostora odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja prostora.
Med nosilce urejanja prostora se lahko uvrstijo tudi drugi državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, za katere se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta izkaže, da rešitve posegajo v njihovo delovno področje.
IV.1 Nosilci urejanja prostora, ki v postopku priprave državnega lokacijskega načrta sodelujejo z dajanjem smernic za načrtovanje, strokovnih podlag urejanja prostora in mnenj k predlogu državnega lokacijskega načrta, so:
1. Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava,
2. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Izpostava Koper,
3. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo,
4. Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje,
5. Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste,
6. Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije, Maribor,
7. Ministrstvo za promet, Direktorat za civilno letalstvo,
8. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za okolje,
9. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za upravljanje z vodami,
10. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za meteorologijo,
11. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,
12. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, Sektor za rudarstvo,
13. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,
14. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave,
15. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,
16. Zavod za ribištvo Slovenije,
17. Zavod za gozdove Slovenije,
18. DARS, d. d., Ljubljana,
19. ELES, d. o. o., Ljubljana,
20. Elektro Primorska, d. d., Nova Gorica,
21. Geoplin plinovodi, d. o. o., Ljubljana,
22. Mestna občina Koper in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture.
Ministrstvu, pristojnemu za kulturo, MOP DP predloži vloge za pridobitev smernic za načrtovanje, strokovnih podlag urejanja prostora in mnenj k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta v vednost z vsemi prilogami.
IV.2 Organizacija oziroma nosilec javnih pooblastil, ki mora v postopku priprave državnega lokacijskega načrta sodelovati le s predložitvijo podatkov o lastnem omrežju, je Telekom Slovenije, d. d., Cigaletova ulica 15, Ljubljana.
IV.3 Nosilci urejanja prostora, ki v postopku izdelave študije variant dajo stališče k predlogu najustreznejše variantne rešitve, so:
1. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,
2. Ministrstvo za promet, Direktorat za ceste,
3. Ministrstvo za promet, Direktorat za civilno letalstvo,
4. Ministrstvo za promet, Direktorat za železnice in žičnice,
5. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,
6. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.
MOP DP se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta odloči, kateri od nosilcev urejanja prostora mora dati stališče k predlogu najustreznejše variantne rešitve z vidika razvoja posameznega resorja.
IV.4 Nosilec urejanja prostora, ki v postopku izdelave študije variant ter celovite presoje vplivov na okolje da stališče k predlogu najustreznejše variantne rešitve in mnenje o ustreznosti okoljskega poročila, je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za celovito presojo vplivov na okolje, in sicer na podlagi stališč in mnenj predvidoma:
1. Ministrstva za zdravje,
2. Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave,
3. Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za okolje, Sektorja za vode,
4. Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
5. Ministrstva za kulturo, Direktorata za kulturno dediščino.
Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za celovito presojo vplivov na okolje, se v postopku celovite presoje vplivov na okolje odloči, kateri od nosilcev urejanja prostora mora dati stališče k predlogu najustreznejše variantne rešitve in mnenje o ustreznosti okoljskega poročila.
IV.5 Nosilec urejanja prostora, ki v postopku izdelave predloga državnega lokacijskega načrta ter presoje vplivov na okolje odloči o okoljevarstvenem soglasju, je Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za okolje, in sicer na podlagi mnenj o sprejemljivosti nameravanega posega predvidoma:
1. Ministrstva za zdravje,
2. Ministrstva za obrambo, Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje,
3. Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave,
4. Ministrstva za okolje in prostor, Agencije Republike Slovenije za okolje, Urada za upravljanje z vodami,
5. Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
6. Ministrstva za kulturo.
Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za okolje, se v postopku presoje vplivov na okolje odloči, kateri od nosilcev urejanja prostora mora dati mnenje o sprejemljivosti nameravanega posega.

Ob upoštevanju programskih izhodišč, določenih v točki II tega programa priprave, na podlagi priporočil s prve prostorske konference, analize prostora, pridobljenih smernic in njihove analize, na podlagi analiz stanja, teženj in razvojnih možnosti v prostoru ter študije ranljivosti, MOP DP in naročnik v sodelovanju s pristojno poklicno zbornico razpišeta javni natečaj za pridobitev celovite urbanistične, krajinske in arhitekturne oziroma gradbenotehnične strokovne rešitve. Javni natečaj se izvede v skladu s Pravilnikom o javnih natečajih za izbiro strokovno najprimernejših rešitev prostorskih ureditev in objektov (Uradni list RS, št. 108/04). Pri vrednotenju natečajnih rešitev se upoštevajo vidik prostorskega razvoja (racionalna raba prostora), funkcionalni, varstveni in ekonomski vidik ter druga merila, določena v razpisnem gradivu natečaja.
Načrtovalec na podlagi na natečaju izbrane rešitve predlaga in utemelji najustreznejšo variantno rešitev in da usmeritve za njeno optimizacijo pri izdelavi strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta.

Pri izdelavi strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je treba upoštevati vse predhodno izdelane strokovne podlage in vsa druga gradiva, relevantna za izdelavo naloge.
VI.1 V postopku izdelave študije variant se izdelajo naslednje strokovne podlage:
– analiza stanja in teženj v prostoru: analiza fizičnih lastnosti in pravnega stanja prostora, problemov, ki izhajajo iz dosedanjega prostorskega razvoja;
– analiza razvojnih možnosti v prostoru: ugotovitev novih razvojnih potreb, teženj in različnih pobud na obravnavanem območju, analiza možnosti glede načrtovanja prostorske ureditve;
– študija ranljivosti prostora: analiza pričakovanih vplivov prostorske ureditve na posamezne sestavine prostora;
– idejna rešitev načrtovanih prostorskih ureditev, ki se pridobi z javnim natečajem;
– morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora;
– okoljsko poročilo.
VI.2 V postopku izdelave predloga državnega lokacijskega načrta se izdelajo naslednje strokovne podlage:
– geodetski načrt, izdelan v skladu s Pravilnikom o geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/04);
– idejna zasnova načrtovane prostorske ureditve in njenih posameznih elementov, izdelana na način, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne ter okoljevarstvene rešitve in ureditve z ustreznim poročilom in utemeljitvijo, idejno zasnovo izdela avtor rešitve, izbrane na javnem natečaju iz prvega odstavka točke V tega programa priprave;
– idejna zasnova novih ter zaščite, prestavitve ali ukinitve obstoječih energetskih, vodovodnih, komunalnih in drugih infrastrukturnih priključkov in ureditev;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za preprečitev negativnih vplivov na okolje, kulturno dediščino in trajnostno rabo naravnih dobrin, za omilitev vplivov na rastlinske in živalske vrste ter njihove habitate, vključno z idejno zasnovo ureditve morebitnih izravnalnih ukrepov;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– prikaz vplivnega območja pričakovanih posameznih vrst vplivov načrtovanih objektov na okolico;
– morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora, po potrebi tudi strokovne podlage v zvezi z ukrepi med gradnjo;
– predlog državnega lokacijskega načrta mora vsebovati tudi podatke o lastnikih in imetnikih drugih stvarnih pravic na nepremičninah.

VII.1 Postopek priprave državnega lokacijskega načrta se vodi v skladu z Zakonom o urejanju prostora. Študija variant, strokovne podlage iz točke VI.1 in točke VI.2 tega programa priprave in državni lokacijski načrt se v vseh fazah izdelajo v skladu z Zakonom o urejanju prostora, Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) in Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04).
VII.2 V fazi izdelave študije variant se opravi celovita presoja vplivov izvedbe predloga najustreznejše variantne rešitve na okolje v skladu z določbami zakona, ki ureja področje varstva okolja oziroma presojo sprejemljivosti njegovih vplivov na varovana območja v skladu z določbami zakona, ki ureja področje ohranjanja narave. Zagotovita se okoljsko poročilo in revizija okoljskega poročila, ki morata biti izdelana v skladu s predpisi, ki določajo podrobnejšo vsebino in revizijo okoljskega poročila, ter predpisi, ki določajo vsebino in podrobnejšo metodologijo presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe planov v naravo na varovana območja.
V fazi izdelave predloga državnega lokacijskega načrta se izvede presoja vplivov na okolje v skladu z določbami zakona, ki ureja področje varstva okolja, oziroma presoja sprejemljivosti njegovih vplivov na varovana območja v skladu z določbami zakona, ki ureja področje ohranjanja narave. Zagotovita se poročilo o vplivih na okolje in revizija poročila o vplivih na okolje, ki morata biti izdelana v skladu s predpisi, ki določajo podrobnejšo vsebino in način priprave poročila o vplivih na okolje ter revizijo poročila o vplivih na okolje, in predpisi, ki določajo vsebino in podrobnejšo metodologijo presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe posegov v naravo na varovana območja.
VII.3 Faza študije variant in celovite presoje vplivov na okolje:
1. Pridobitev smernic za načrtovanje:
– naročnik zagotovi gradivo za pridobitev smernic (lega prostorske ureditve v širšem prostoru s tehničnim poročilom);
– MOP DP pridobi smernice za načrtovanje in strokovne podlage urejanja prostora od nosilcev urejanja prostora iz točke IV.1 in podatke od organizacij oziroma nosilcev javnih pooblastil iz točke IV.2 tega programa priprave;
– nosilci urejanja prostora predložijo smernice v 30 dneh po prejemu vloge; nosilci urejanja prostora v tem roku pošljejo tudi strokovne podlage urejanja prostora, s katerimi razpolagajo in ki se nanašajo na območje oziroma so predmet načrtovanja; če v 30 dneh ni mogoče strokovno pripraviti naravovarstvenih smernic, se v skladu z zakonom, ki ureja področje ohranjanja narave, rok lahko podaljša, vendar na največ 60 dni, o čemer pristojni zavod obvesti pripravljavca;
– načrtovalec pregleda smernice in strokovne podlage urejanja prostora ter jih analizira.
2. Izdelava študije variant:
– naročnik zagotovi izdelavo strokovnih podlag iz točke VI.1 tega programa priprave, vključno z okoljskim poročilom;
– idejna rešitev prostorskih ureditev se izbere na javnem natečaju iz prvega odstavka točke V tega programa priprave;
– načrtovalec izdela gradivo s predlogom oziroma utemeljitvijo najustreznejše variantne rešitve;
– MOP DP zagotovi revizijo okoljskega poročila;
– po prejemu revizije okoljskega poročila, načrtovalec dopolni okoljsko poročilo;
– MOP DP k predlogu najustreznejše variantne rešitve pridobi stališče nosilcev urejanja prostora iz točke IV.3 tega programa priprave; hkrati MOP DP predloži ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, poleg predloga najustreznejše variantne rešitve tudi okoljsko poročilo in njegovo revizijo z namenom, da v 30 dneh oblikuje mnenje o ustreznosti okoljskega poročila, v največ 36 dneh pa mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe predloga najustreznejše variantne rešitve.
3. Javna seznanitev in prostorska konferenca:
– minister, pristojen za prostor, po pridobljenem mnenju o ustreznosti okoljskega poročila s sklepom odredi javno seznanitev s predlogom najustreznejše variantne rešitve, okoljskim poročilom in njegovo revizijo na sedežu pripravljavca ter v občini, na katero se to nanaša;
– MOP DP v času javne seznanitve organizira javno obravnavo, ki mora biti v kraju načrtovane prostorske ureditve, in drugo prostorsko konferenco, da se v zvezi s predlagano najustreznejšo variantno rešitvijo pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi oziroma mnenja lokalnih skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti;
– javna seznanitev traja najmanj 30 dni.
4. Potrditev najustreznejše variantne rešitve:
– naročnik zagotovi dopolnitev predloga najustreznejše variantne rešitve tako, da pri tem upošteva stališča nosilcev urejanja prostora iz točke IV.3 tega programa priprave, priporočila druge prostorske konference in kar najbolj mnenja in pripombe javnosti ter nosilcev urejanja prostora iz točke IV.4 tega programa priprave, pri čemer mora naročnik obrazložiti način upoštevanja in razloge za neupoštevanje;
– MOP DP pošlje ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, dopolnjen predlog najustreznejše variantne rešitve, da v 30 dneh izda sklep o potrditvi predloga najustreznejše variantne rešitve oziroma izdajo potrdila zavrne;
– po pridobljenem sklepu o potrditvi, na predlog ministra, pristojnega za prostor, in ministra, pristojnega za promet, o variantni rešitvi odloči Vlada Republike Slovenije;
– s potrjenim predlogom najustreznejše variantne rešitve, za katero se izdela predlog državnega lokacijskega načrta, MOP DP seznani nosilce urejanja prostora iz točke IV.4 tega programa priprave z obvestilom, javnost pa z javnim naznanilom v enem dnevnem časopisu, ki pokriva območje celotne države, na krajevno običajen način in na svetovnem spletu.
VII.4 Faza predloga državnega lokacijskega načrta in presoje vplivov na okolje:
1. Dopolnitev smernic k izbrani varianti:
– naročnik zagotovi gradivo za pridobitev dopolnitev smernic k izbrani varianti (lega potrjene variantne rešitve prostorske ureditve v ožjem prostoru s tehničnim poročilom);
– MOP DP pridobi potrebne dopolnitve smernic k izbrani varianti od nosilcev urejanja prostora iz točke IV.1 tega programa priprave;
– nosilci urejanja prostora, ki so za to zaprošeni, predložijo dopolnitve smernic k izbrani varianti v 30 dneh po prejemu vloge;
– načrtovalec pregleda dopolnjene smernice k izbrani varianti in jih analizira.
2. Izdelava predloga državnega lokacijskega načrta:
– naročnik na podlagi usmeritev iz študije variant, smernic in njihovih dopolnitev zagotovi izdelavo strokovnih podlag iz točke VI.2 tega programa priprave, vključno s poročilom o vplivih na okolje;
– načrtovalec po prevzemu vseh strokovnih podlag, vključno s poročilom o vplivih na okolje, izdela predlog državnega lokacijskega načrta;
– MOP DP zagotovi strokovni pregled/recenzijo posameznih strokovnih podlag;
– naročnik zagotovi revizijo poročila o vplivih na okolje;
– MOP DP zagotovi recenzijo predloga državnega lokacijskega načrta;
– načrtovalec po predložitvi pripomb MOP DP in po reviziji dopolnjenega poročila o vplivih na okolje dopolni predlog državnega lokacijskega načrta;
– MOP DP predloži ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, predlog državnega lokacijskega načrta, poročilo o vplivih na okolje in revizijo poročila o vplivih na okolje, da pripravi osnutek odločitve o okoljevarstvenem soglasju;
– MOP DP seznani občino, na katero se to nanaša, z javno razgrnitvijo predloga državnega lokacijskega načrta.
3. Javna razgrnitev in javne obravnave:
– minister, pristojen za prostor, s sklepom odredi javno razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta, poročila o vplivih na okolje, mnenja o opravljeni reviziji poročila o vplivih na okolje ter osnutka odločitve o okoljevarstvenem soglasju na sedežu pripravljavca ter v občini, na katero se to nanaša;
– javna razgrnitev traja najmanj 30 dni;
– MOP DP obvesti javnost o dejstvu, da je za načrtovane ureditve treba izvesti presojo vplivov na okolje, o ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta, o organu, ki bo izdal okoljevarstveno soglasje, posredoval zahtevane podatke o načrtovanih ureditvah, o kraju in času javne razgrnitve ter javne obravnave, kjer je omogočen vpogled v predlog državnega lokacijskega načrta, v poročilo o vplivih na okolje in v revizijo poročila o vplivih na okolje ter o načinu dajanja mnenj in pripomb z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije, v enem od dnevnih časopisov, ki pokriva celotno območje države, na svetovnem spletu ter na krajevno običajen način, in sicer najmanj en teden pred začetkom javne razgrnitve;
– MOP DP med javno razgrnitvijo organizira javno obravnavo, ki mora biti v občini, na katero se nanaša načrtovana prostorska ureditev;
– MOP DP v sodelovanju z občino, na katero se to nanaša, med javno razgrnitvijo in javno obravnavo evidentira vse pisne in ustne pripombe ter predloge organov, organizacij in posameznikov;
– MOP DP v sodelovanju z naročnikom, ministrstvom, pristojnim za promet, in načrtovalcem prouči pripombe in predloge;
– načrtovalec pripravi predlog stališč glede njihovega upoštevanja;
– MOP DP s pripombami in predlogi ter predlogom stališč seznani tudi tiste nosilce urejanja prostora, na katerih delovno področje bi se predlagane spremembe lahko nanašale, in pridobi njihovo predhodno mnenje;
– minister, pristojen za prostor, po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za promet, odloči o upoštevanju pripomb in predlogov ter z odločitvijo seznani občino, na katero se to nanaša.
4. Izdelava dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta:
– naročnik zagotovi izdelavo potrebnih dopolnitev strokovnih podlag v skladu s sprejeto odločitvijo o upoštevanju pripomb in predlogov;
– načrtovalec izdela dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta po prevzemu vseh morebiti dopolnjenih strokovnih podlag;
– načrtovalec po potrebi dopolni in konča analizo smernic ter jo priloži k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta in h gradivu za pridobitev mnenj;
– MOP DP zagotovi pregled dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta;
– MOP DP k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta pridobi stališče ministrstva, pristojnega za promet;
– naročnik zagotovi gradivo za pridobitev mnenj.
5. Pridobitev mnenj in okoljevarstvenega soglasja:
– MOP DP pridobi mnenja k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta od nosilcev urejanja prostora iz točke IV.1 tega programa priprave;
– nosilci urejanja prostora dajo mnenje v 30 dneh po prejemu vloge;
– MOP DP v času pridobivanja mnenj zagotovi pregled dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta;
– MOP DP predloži naročniku mnenja nosilcev urejanja prostora in recenzijo, da načrtovalec izdela usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta;
– MOP DP predloži ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, mnenja nosilcev urejanja prostora iz točke IV.5 tega programa, da na njihovi podlagi v roku treh mesecev od pridobitve gradiva iz sedme alineje točke 2 tega podpoglavja odloči o okoljevarstvenem soglasju.
6. Sprejetje državnega lokacijskega načrta:
– po pridobljenem pravnomočnem okoljevarstvenem soglasju minister, pristojen za prostor, v soglasju z ministrom, pristojnim za promet, predloži usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta Vladi Republike Slovenije v sprejetje; sestavni del gradiva so priporočila obeh prostorskih konferenc ter stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve;
– Vlada Republike Slovenije sprejme državni lokacijski načrt z uredbo in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.