Na podlagi 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) in 16. člena Statuta Občine Brezovica (Uradni list RS, št. 34/99 in 115/00) je Občinski svet Občine Brezovica na 28. redni seji dne 28. 6. 2006 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za plansko celoto V10 Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice (Uradni list RS, št. 9/94, 73/98, 65/03, 49/05, 37/06), dopolnjeni leta 2006.

Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:
– v tekstualnem delu besedilo odloka in seznam območij in objektov naravne in kulturne dediščine;
– v grafičnem delu prikaze prostorskih ureditev na obravnavanem območju iz namenske rabe prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Brezovica na načrtih DKN in DOF v merilu 1:5000.

Meje planske celote in posameznih območij urejanja so določene v grafičnem delu sprememb prostorskih ureditvenih pogojev za območje občine Brezovica, izdelanih leta 2005 in prikazanih v načrtih DKN in DOF v merilu 1:5000.

(1) Prostorski ureditveni pogoji za plansko celoto V10 Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice določajo merila in pogoje za posege v prostor v naslednjih območjih urejanja:

VM10/1       Brezovica
VS10/1-1     Radna
VS10/1-2     Radna
VS10/1-3     Ob Tržaški cesti
VS10/2       Radna
VS10/3       Mala vas
VS10/4       Komarija
VS10/5       Brezovica
VS10/6       Brezovica
VS10/7       Brezovica
VS10/8       Vnanje Gorice
VS10/9       Vnanje Gorice
VS10/10      Vnanje Gorice
VS10/11      Vnanje Gorice
VS10/12      Plešivica
VS10/13-1    Notranje Gorice
VS10/13-2    Notranje Gorice
VS10/14-1    Notranje Gorice
VS10/14-2    Notranje Gorice
VS10/15      Notranje Gorice
VS10/16      Bluše
VS10/17      Kršljanov grad
VS10/18      Plešivica
VS10/19      Plešivica
VS10/20      Plešivica
VT10/1       Avtocesta
VT10/2       Območje ŽG

(2) Oznake pretežno gozdnih VG in pretežno kmetijskih VK območij so določene na grafičnih kartah DKN, ki so sestavni del tega odloka.

Skupna merila in pogoji veljajo za vsa območja urejanja v Občini Brezovica, kolikor ni s posebnimi merili in pogoji določeno drugače.

Pojmi imajo po tem odloku naslednji pomen:
1. Stanovanjska stavba je objekt, kjer je vsaj 80% BEP namenjenih koristnim stanovanjskim površinam.
2. Samostojna stanovanjska stavba obsega največ tri stanovanja in z do 20% bruto etažnih površin, ki so namenjene za okolje nemoteči poslovni dejavnosti in je po obliki in strukturi prilagojen gradbeni strukturi enodružinskih hiš.
3. Večstanovanjska stavba je objekt, ki obsega štiri in več stanovanj s skupnimi prostori in je več kot 80% BEP namenjene za stanovanjsko dejavnost.
4. Mansarda je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, dvokapno streho;
5. Samostojno stoječi stanovanjski objekt je objekt, ki se ne stika z nobeno stranico s sosednjim objektom.
6. Strnjena gradnja je gradnja stanovanjskih objektov, ki se med seboj stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom.
7. Morfološka enota je območje, ki ima skupne oblikovne značilnosti in skupno pretežno namensko rabo. Za posamezno morfološko enoto veljajo skupna določila glede dovoljenih gradenj.
8. Dozidava objekta je dozidava do največ 50% obstoječe tlorisne površine objekta k obstoječemu objektu, ob upoštevanju drugih določb tega odloka. Dozidava površine, ki je večja od 50% obstoječe tlorisne površine ali dozidava površin z drugo namensko rabo, kakor jo ima osnovni objekt pomeni gradnjo novega objekta.
9. Nadzidava objektov je nadzidava obstoječega objekta do maksimalne višine objekta določene v pogojih za oblikovanje objektov za posamezno morfološko enoto.
Obstoječi objekt je objekt zgrajen na gradbeni parceli z gradbenim dovoljenjem.
10. Meja zazidljivosti je meja med stavbnim zemljiščem in drugimi zemljišči.
11. Gradbena linija je črta, do katere lahko segajo objekti.
12. Regulacijska meja določa varovalni koridor posameznega objekta gospodarske javne infrastrukture.
13. Izrazi uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni določen v prejšnjih odstavkih imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja urejanja prostora (Zakon o urejanju prostora, Odlok o prostorskem redu Slovenije, Zakon o graditvi objektov) ter drugi predpisi.

(1) Oznake na grafičnem delu odloka so sestavljene po vrstnem redu iz pretežne namembnosti, sledi morfološka enota glede vrste posegov in morfološka enota glede na oblikovanje posegov.
(2) Oznaka za kmetijske in gozdne površine ne vsebuje prikaza oznak za morfološke enote.

Območja urejanja imajo naslednje pretežne namembnosti:
VS –    površine za stanovanja in spremljajoče dejavnosti
VO –    površine za osrednje dejavnosti
VI –    površine za šolstvo, inštitute in zdravstvo
VM –    površine za obrtno-servisne dejavnosti, pokopališča
VP –    površine za obrtno-podjetniške, proizvodne in poslovne dejavnosti
VT –    površine za promet
VR –    parkovne, športne in rekreacijske površine
VE –    območja za površinsko pridobivanje rudnin
VG –    gozdne površine
VK –    kmetijske površine
SK –    površine za kmetijska gospodarstva.

(1) Območja urejanja so glede vrste posegov v prostor in glede na njihovo oblikovanje razčlenjena na morfološke enote.
(2) Glede vrste posegov v prostor imajo morfološke enote naslednje oznake:
1 – območja za blokovno gradnjo
2 – območja za gradnjo stanovanjskih stavb
3 – območja za osrednje dejavnosti in stanovanja
4 – območja za mešane dejavnosti (stanovanja, poslovne dejavnosti, drobno gospodarstvo)
5 – območja za šolstvo, inštitute, zdravstvo in varstvo
6 – območja za obrtno-podjetniške, proizvodne in poslovne dejavnosti
7 – območja za komunalne dejavnosti
8 – parkovna, športna in rekreacijska območja
9 – zelene površine in pokopališča
10 – območja za gradnjo kmetijskih gospodarskih stavb.
(3) Glede oblikovanja posegov imajo morfološke enote naslednje oznake:
A – prostostoječa zazidava
B – strnjena zazidava
C – kompleksi s svojstveno zazidalno strukturo
D – vaška jedra
E – hale in paviljoni
F – tehnološki objekti
G – dnevni kopi.

V morfoloških enotah z oznako 1 so dovoljeni naslednji posegi:
– novogradnja, dozidava, nadzidava, rekonstrukcija večstanovanjskih objektov
– gradnja objektov dopolnilnih dejavnosti, ki so dovoljene v območju družinske stanovanjske gradnje.

(1) V morfoloških enotah z oznako 2 so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja enostanovanjskih stavb, kot so samostojno stoječe enodružinske hiše, vile, atrijske hiše, vrstne hiše, počitniške hiše in podobno,
– gradnja objektov zdravstva, šolstva in varstva,
– gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja organizacij in društev,
– gradnja objektov za šport in rekreacijo,
– gradnja sakralnih objektov,
– širitev pokopališč,
– gradnja kmetijskih gospodarskih objektov in hlevov v vaških naseljih oziroma zaselkih. Parcela mora zagotavljati zadostne odmike od sosednjih objektov in dovolj veliko zemljišče za dovoz in manipulacijo. Okna in ventilacijske odprtine hlevov in gnojišča ne smejo biti usmerjene proti bivalnim pogojem sosedov in proti sosednjim dvoriščem,
– gradnja posamičnih storitvenih, poslovnih, osnovne preskrbe, obrtnih in gostinskih objektov, kadar gre za stanovanjsko območje mešanih dejavnosti in ko se na podlagi strokovne presoje ugotovi, da nova dejavnost ne poslabšuje pogojev bivanja in ima na voljo dovolj veliko gradbeno parcelo, na kateri zagotovi potrebna parkirna mesta in ostale pogoje. Investitor mora za novogradnjo ali spremembo namembnosti tovrstnih dejavnosti izdelati elaborat presoje vplivov na okolje in z njim seznaniti mejaše. Ne glede na oddaljenost predvidenega objekta, so mejaši stranski udeleženci pri pridobivanju gradbenega dovoljenja.

V morfoloških enotah z oznako 3 so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja poslovnih objektov,
– gradnja objektov za osnovno oskrbo in specializirano trgovino,
– gradnja objektov za storitvene in servisne dejavnosti, gostinstvo, šport in rekreacijo,
– gradnja objektov družbenih dejavnosti,
– gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja organizacij in društev,
– gradnja sakralnih objektov,
– gradnja parkirnih in garažnih objektov,
– gradnja stanovanj, v pritljičju je praviloma javni program.

V morfoloških enotah z oznako 4 je poleg posegov, ki so dopustni v morfoloških enotah z oznako 2 dovoljene tudi:
– gradnja objektov drobnega gospodarstva,
– gradnja poslovno-servisnih objektov.

(1) V morfoloških enotah z oznako 5 so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja objektov za šolstvo, inštitute, zdravstvo in varstvo
– gradnja objektov za šport in rekreacijo.
(2) Na meji objektov in območij šolstva, inštitutov, zdravstva in varstva ni dovoljeno locirati obrtnih, gostinskih, gospodarskih ter drugih objektov oziroma dejavnosti, ki lahko motilno vplivajo na osnovno dejavnost.
(3) Novozgrajeni objekti morajo biti odmaknjeni od objektov šolstva, inštitutov, zdravstva in varstva vsaj 200 m in najmanj 5 m od parcelne meje.

(1) V morfološki enoti z oznako 6 so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja obrtno-podjetniških, servisnih, proizvodnih in poslovnih dejavnosti ter drugih objektov, ki služijo osnovni dejavnosti,
– postavitev začasnih in pomožnih objektov,
– postavitev reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij,
– postavitev ograj,
– ureditev parkirišč,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez,
– vodnogospodarske ureditve,
– gradnja objektov za potrebe obrambe in zaščite,
– nadzidave in prizidave obstoječih objektov,
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in vzdrževalna dela,
– rušitve in nadomestna gradnja.
(2) Za obstoječe in nove objekte, ki imajo lahko negativne vplive na okolje, je treba pridobiti predhodne pogoje in soglasja pristojnih služb.

(1) V morfološki enoti z oznako 7 so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez, prodajni servisi, bencinske črpalke in podobno,
– urejanje in širitev pokopališč ter znotraj njih, gradnja, rekonstrukcija ali adaptacija pokopaliških in sakralnih objektov,
– postavitev začasnih in pomožnih objektov,
– postavitev turističnih oznak in spominskih obeležij,
– postavitev ograj,
– ureditev parkirišč,
– vodnogospodarske ureditve,
– gradnja objektov za potrebe obrambe in zaščite,
– nadzidave in prizidave obstoječih objektov,
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in vzdrževalna dela,
– rušitve in nadomestna gradnja.
(2) Za obstoječe in nove objekte, ki imajo lahko negativne vplive na okolje, je treba pridobiti predhodne pogoje in soglasja pristojnih služb.

V morfoloških enotah z oznako 8 so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja športnih in rekreacijskih objektov ter naprav in urejanje površin za šport in rekreacijo,
– gradnja spremljajočih objektov in naprav, ki dopolnjujejo osnovno športno-rekreacijsko dejavnost (parkirišča, sanitarije, gostinski lokali),
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez,
– vodnogospodarske ureditve,
– urejanje zelenih površin,
– postavitev začasnih in pomožnih objektov,
– postavitev spominskih obeležij, reklamnih znamenj in turističnih oznak,
– postavitev mikrourbane opreme,
– nadzidave in prizidave obstoječih objektov,
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in vzdrževalna dela,
– rušitve in nadomestna gradnja.

V morfoloških enotah z oznako 9 so ob pogoju, da se ne prizadene objektov naravne dediščine in objektov ter območij kulturne dediščine, dovoljeni naslednji posegi:
– urejanje zelenih površin,
– urejanje utrjenih površin in rekreacijskih poti,
– postavitev mikrourbane opreme,
– postavitev spominskih obeležij in turističnih oznak,
– urejanje in širitev pokopališč ter znotraj njih, gradnja, rekonstrukcija ali adaptacija pokopaliških in sakralnih objektov,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez ter servisnih in poslovnih dejavnosti,
– vodnogospodarske ureditve,
– nadzidave in prizidave obstoječih objektov,
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in vzdrževalna dela,
– rušitve in nadomestna gradnja.

V morfoloških enotah z oznako 10 so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja kmetijskih gospodarskih stavb in hlevov v vaških naseljih oziroma zaselkih. Parcela mora zagotavljati zadostne odmike od sosednjih stavb in dovolj veliko zemljišče za dovoz in manipulacijo. Okna in ventilacijske odprtine hlevov in gnojišča ne smejo biti usmerjene proti bivalnim pogojem sosedov in proti sosednjim dvoriščem,
– postavitev turističnih oznak in spominskih obeležij,
– gradnja pomožnih objektov z določili Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03, 130/04),
– postavitev ograj,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez,
– vodnogospodarske ureditve,
– gradnja objektov za potrebe obrambe in zaščite,
– nadzidave in prizidave obstoječih objektov,
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in vzdrževalna dela,
– rušitve in nadomestna gradnja.

(1) V morfoloških enotah z oznakami 1, 2, 3, 4 in 5 je dovoljena tudi:
– postavitev začasnih in pomožnih objektov,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez,
– vodnogospodarske ureditve,
– gradnja objektov za potrebe obrambe in zaščite,
– nadzidave in prizidave obstoječih objektov,
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in vzdrževalna dela,
– rušitve in nadomestna gradnja.
(2) V morfoloških enotah 1, 2, 3, 4, 5, 7, 8, 9 in 10 ni dovoljeno postavljati reklamnih znamenj večjih od 2 m2.

(1) Novogradnje objektov so dopustne na podlagi splošnih in posebnih določil odloka. Prizidave, nadzidave, rekonstrukcije in adaptacije objektov so dopustne samo pod pogojem, da so objekti zgrajeni z gradbenim dovoljenjem oziroma da so bili zgrajeni pred letom 1967, če so le-te skladne z določili tega odloka.
(2) Nadomestni objekti se lahko gradijo na površinah, kjer so dovoljene novogradnje objektov. Za objekt, ki se ruši, je treba izdelati posnetek obstoječega stanja tako, da se ugotovi koristna površina in namembnost zgradbe namenjene za rušenje. Prvotni objekt je treba po izgradnji nadomestnega objekta obvezno v celoti porušiti.

Sprememba namembnosti obstoječih legalno zgrajenih objektov je dovoljena v skladu z namembnostjo morfološke enote:
– če je nova dejavnost skladna z morfološkim vzorcem in pretežno namembnostjo morfološke enote,
– če so zagotovljeni vsi pogoji za nemoteno funkcioniranje nove dejavnosti,
– če izkoriščenost zemljišča ustreza zahtevam nove dejavnosti.

(1) V območjih urejanja z oznakami VK in VG1, ki vključujejo najboljša kmetijska in varovana gozdna zemljišča, so dovoljeni naslednji posegi:
– kmetijske in gozdnogospodarske prostorsko ureditvene operacije,
– melioracija zemljišč,
– vodnogospodarske ureditve,
– gradnja objektov in naprave za potrebe komunale, prometa in zvez, ki bistveno ne prizadenejo obdelovanja kmetijskih zemljišč (podzemni vodi, daljnovodi do napetosti 20 kV, vodna črpališča, vodohrani, lokalne čistilne naprave, lokalne ceste do širine 5,5 m, kolesarske poti in drugi za občino pomembni infrastrukturni objekti, ne pa tudi gradnja baznih postaj za potrebe mobilne telefonije),
– postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov),
– postavitev začasnih objektov in nadstreškov ob postajališčih javnega prometa,
– sanacija peskokopov in gramoznic,
– postavitev enojnih in dvojnih kozolcev, čebeljnakov, kmečkih lop in skednjev.
– na obstoječih legalno zgrajenih objektih so dovoljena tekoča vzdrževalna dela, adaptacije in nujne funkcionalne dopolnitve, pri čemer je treba ohranjati značilne arhitektonske elemente. Nadomestne gradnje dotrajanih objektov so dovoljene pod pogojem, da se stari objekt v celoti ali delno poruši in nadomesti z novim v enakih ali manjših gabaritih. Namembnost objektov se praviloma ne sme spreminjati. Ustreznost eventualne spremembe namembnosti presodi občinska služba za urbanizem v postopku izdelave projektne dokumentacije.
(2) Postavitev reklamnih panojev, spominskih objektov in turističnih oznak na kmetiskih zemljiščih ni dovoljena.

(1) V ostalih kmetijskih zemljiščih (drugo območje) in v gospodarskem gozdu so dovoljeni tile posegi:
– ureditev zelenih in parkovnih površin, trim steze, smučišča in podobno,
– gradnja lovskih, ribiških, planinskih domov in gozdarskih objektov,
– urejanje ribnikov in akumulacij za namakanje kmetijskih površin,
– kmetijske in gozdnogospodarske prostorsko ureditvene operacije,
– melioracija zemljišč,
– vodnogospodarske ureditve,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez, ki bistveno ne prizadenejo obdelovanja kmetijskih zemljišč (podzemni vodi, daljnovodi do napetosti 20 kV, vodna črpališča, vodohrani, lokalne čistilne naprave, lokalne ceste do širine 5,5 m, kolesarske poti in drugi za občino pomembni infrastrukturni objekti),
– postavitev spominskih objektov in turističnih oznak,
– postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov),
– postavitev začasnih objektov in nadstreškov ob postajališčih javnega prometa,
– sanacija peskokopov in gramoznic,
– postavitev enojnih in dvojnih kozolcev, čebeljnakov, kmečkih lop in skednjev,
– izkoriščanje in sanacija črpališč mineralnih surovin na podlagi presoje vplivov na okolje,
– na zemljiščih, ki niso posebej zavarovana in kjer obstajajo pogoji za rekreacijsko dejavnost, je dovoljena gradnja oziroma urejanje posameznih športnih naprav in spremljajočih objektov (garderobe, parkirišča in podobno).
(2) Izjemoma se lahko gradijo:
– objekti, ki neposredno služijo kmetijski proizvodnji kot hlevi, silosi, strojne lope, če za to ni možno uporabiti zemljišč znotraj območij naselij oziroma zaselkov, če prosilec izpolnjuje pogoje, določene v zakonu o kmetijskih zemljiščih. Pod enakimi pogoji, ob upoštevanju meril in pogojev tega odloka, se lahko gradijo enostanovanjski objekti za potrebe kmetov, vendar mora stanovanjski objekt predstavljati strnjeno celoto z ostalimi objekti kmetije;
– objekti za zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah;
– širitev pokopališč.

(1) Lokacija kmetijskih in spremljajočih objektov, ki jih je izjemoma dopustno graditi na ostalih kmetijskih zemljiščih, mora poleg zahtev, ki jih določa zakon o kmetijskih zemljiščih, izpolnjevati tudi tele projektne pogoje:
– čim bližje naselja oziroma zaselka,
– ne sme posegati v strnjeni kompleks nepozidanih zemljišč,
– ne sme posegati v krajinsko izpostavljeno območje in v območje posebne krajinske vrednosti ter v druga zavarovana območja (vodni viri ipd.),
– zagotavljati mora minimalno komunalno opremljenost zemljišča (dostopna cesta, pitna voda, elektrika, primerno urejeno odvajanje odplak).
(2) Kot podlago za presojo ustreznosti lokacije je treba za vse navedene izjemne posege izdelati strokovno gradivo.
(3) Strokovno gradivo za presojo ustreznosti lokacije mora vsebovati tudi organizacijsko shemo kmetije v merilu 1:1000 oziroma 1:500 ter podatke o kapacitetah in namembnosti objektov ter velikosti zemljišča, ki pripada novi kmetiji. Parcele, ki pripadajo novi kmetiji, morajo biti označene na kopiji katastra. Priložen mora biti tudi posestni list.

Na parcelah, ki se nahajajo izven stavbnih zemljišč in predstavljajo v naravi kmetijsko oziroma gozdno zemljišče, v zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, je dovoljena gradnja objektov le, če je skladna s splošnimi določili odloka. Dejstvo, da zemljiški kataster ni bil ažuriran, ne pomeni pravice do uveljavljanja nadomestne gradnje na posameznem kmetijskem oziroma gozdnem zemljišču.

Za vse posege v 25 m širok pas ob gozdnem robu je treba pridobiti predhodno mnenje pristojne gozdarske službe.

(1) Na območjih razpršene gradnje (R), ki so določena z dolgoročnim planom, so dovoljene: novogradnje, nadomestne gradnje, spremembe namembnosti, prizidave in nadzidave, ter postavitev pomožnih objektov. Dovoljena je tudi gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez.
(2) Za posege v prostor veljajo splošna določila tega odloka.

(1) Začasne objekte in naprave, namenjene sezonski turistični ponudbi ali prireditvam in podobno, je dovoljeno postaviti na podlagi splošnih določil odloka na zemljiščih, ki so prometno dostopna za največ 30 dni.
(2) Pomožne objekte je dopustno graditi v skladu z določili Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03, 130/04).
(3) Če se pomožni objekti nahajajo v varovalnem pasu infrastrukturnega objekta ali območju, ki je opredeljen z naravno ali kulturno dediščino je pred posegom v prostor obvezno pridobiti pogoje in soglasje pristojnega nosilca urejanja prostora.

Pri vsakem posegu v prostor, s katerim pridobimo nove stanovanjske, proizvodne in poslovne površine, je dovoljeno zgraditi ustrezne objekte za zaščito prebivalcev in materialnih dobrin pred učinki sodobnih vojnih sredstev.

(1) Urgentne poti za gasilska vozila je treba urediti krožno, njihova oddaljenost od objektov in širina morata znašati po 5 m, minimalni radij obračanja pa 11,5 m. Poti morajo biti dimenzionirane na 10 t osnega pritiska.
(2) Odmiki med objekti morajo biti v skladu s pravilnikom o tehničnih normativih. Protipožarni hidranti morajo biti v ustrezni medsebojni razdalji, postavljeni ob zunanji strani interventnih poti, zagotovljena mora biti zadostna količina vode.

(1) Pri novogradnjah, nadzidavah, prizidavah, postavitvi pomožnih in začasnih objektov ter pri drugih posegih v prostor je treba zagotoviti oblikovno homogenost in identiteto območja ter se prilagajati ureditvam po:
– zasnovi izrabe zemljišč,
– odmiku od sosednjih objektov,
– sestavi stavbnih mas,
– višinskim gabaritom in gradbeni črti,
– razmerju dimenzij fasad in njihovi orientaciji,
– merilu in razporeditvi fasadnih elementov, zlasti oken in vrat,
– barvi in teksturi streh in fasad,
– načinu ureditve odprtega prostora,
– načinu izvedbe ograj in drugih posegov v prostor.
(2) Strehe so dvokapnice z naklonom strešin med 40 in 45 stopinjami; smer slemena na objektu mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta oziroma usklajena z obstoječo zasnovo in ambientalno ureditvijo zaselka; strešna kritina je v temni barvi oziroma opečne barve; salonitne kritine niso dovoljene; zaključki streh s čopi so priporočljivi, kolikor je to značilnost obstoječih sosednjih objekov. Sedemdeset (70%) odstotkov strehe je lahko drugačne oblike in naklona, če se stavbe in objekti ne nahajajo v območju kulturne dediščine.
(3) Pri novogradnjah, nadzidavah, prizidavah, postavitvi pomožnih in začasnih objektov višina objektov ne sme presegati višine sosednjih objektov.
(4) Sosednji objekti so objekti oddaljeni največ 30 m od predvidenega posega v prostor.

(1) Odmik novozgrajenega objekta mora biti:
– minimalno 5 m od zunanjega roba hodnika za pešce ali minimalno 7 m od roba cestišča (parcelne meje cestnega objekta),
– vsaj 4 m od parcelne meje soseda.
(2) Novozgrajeni objekt ne sme motiti sosednje posesti.
Pri določanju odmikov med objekti je treba upoštevati tudi pogoje svetlobnotehnične ocene, višino in namembnost načrtovanih objektov.
(3) Odmik nadomestnega objekta mora biti:
– minimalno 2 m od zunanjega roba hodnika za pešce ali minimalno 3 m od roba cestišča (parcelne meje cestnega objekta), izjemoma se odmik zmanjša v primeru varovanja historičnega niza pozidave,
– vsaj 4 m od parcelne meje soseda.
(4) Če so odmiki manjši od zgoraj določenih, je treba v projektni dokumentaciji izdelati podrobno utemeljitev posega in predložiti predhodno soglasje mejašev in soglasje upravljalca ceste ter pristojne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

(1) Ograje in oporne zidove je dopustno graditi v skladu z določili Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list. RS, št. 114/03, 130/04). Ograje so lahko samo lesene, žičnate in žive meje, brez uporabe betona.
(2) Kadar gre za oporni zid ali ograjo vzdolž ceste, je treba poleg mejašev pridobiti tudi soglasje upravljalca ceste in občine.
(3) Višinske razlike na zemljišču morajo biti premoščene s travnatimi brežinami in le izjemoma z opornimi zidovi.
(4) Izgradnja opornega zidu višjega od 1,2 metra je dopustna le takrat, kadar pristojna služba s področja geotehnike ugotovi nevarnost rušenja terena. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega zidu večja od dveh metrov, je treba izvedbo zidu izpeljati v kaskadah. Oporni zid mora biti intenzivno ozelenjen.

Urbana oprema (začasni objekti, stojnice, telefonske govorilnice, postajališča javnega prometa, nadstreški, klopi, smetnjaki, svetila, reklamni panoji, turistične oznake in spominska obeležja) mora biti oblikovana enotno.

(1) Če namerava investitor graditi tri objekte ali večstanovanjski objekt na stavbnem zemljišču, se pred izdelavo projektne dokumentacije za načrtovani objekt pridobi:
– geodetski posnetek obstoječega stanja za obravnavano območje,
– urbanistično rešitev območja, ki določi: gradbene parcele, prometno ureditev z dostopi do parcel in regulacijskimi pogoj, ter pogoje za oblikovanje objektov,
– predlog komunalne opremljenosti gradbenih parcel.
(3) Stroške izdelave urbanistične rešitve krijejo lastniki gradbenih parcel. Pri pripravi urbanistične rešitve lahko sodeluje tudi občina.
(4) Urbanistično rešitev potrdi občinski svet na predlog službe za urbanizem občine.
(5) Urbanistična rešitev je strokovna podlaga za izvedbo parcelacije gradbenih parcel in za izdelavo projektne dokumentacije.

(1) Gradbena parcela je tisti del zemljiške parcele, na kateri je zgrajen objekt, vključno z zemljiščem, ki je potrebno za njegovo uporabo (funkcionalno zemljišče).
(2) Gradbena parcela vključuje glavni objekt in pomožne objekte.
(3) Gradbena parcela objekta oziroma njegovo funkcionalno zemljišče mora biti v celoti vključeno v območje, kjer je gradnja v skladu z določili tega odloka dopustna.
(4) Velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč se določi v projektni dokumentaciji oziroma v posebnem upravnem postopku.
(5) Pri tem je treba upoštevati:
– namembnost in velikost objekta na parceli, zahteve glede pomožnih objektov, konfiguracijo terena, trase komunalnih vodov in druge omejitve rabe zemljišč,
– urbanistične zahteve (funkcionalni dostopi, parkirna mesta, utrjene površine ob objektih in funkcionalno zelenje: pri javnih objektih tudi zelenice in zelene ureditve, pri družinskih stanovanjskih objektih zelenjavni vrt),
– sanitarno-tehnične zahteve (vpliv bližnje okolice, osončenje v odnosu do gostote zazidave, prezračevanje – proste površine, intervencijske poti).

Gradbena parcela je lahko pozidana največ 40%, kar vključuje tako glavni objekt in pomožne objekte.
Gradbena parcela objekta oziroma njegovo funkcionalno zemljišče mora biti v celoti vključeno v območje, kjer je gradnja v skladu z določili tega odloka dopustna.

(1) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo, ohranjanje oziroma vzdrževanje nepremičnine kulturne dediščine, navedene v strokovnih zasnovah s področja varstva kulturne dediščine za Občino Brezovica (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana, marec 2005) in evidenca enot kulturne dediščine v tabelarični obliki, dopolnjena s podeljenimi evidenčnimi številkami dediščine iz Registra nepremične kulturne dediščine (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana, marec 2005), ki sta priloga temu odloku in se hranita na sedežu Občine Brezovica in Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana.
(2) Vse enote kulturne dediščine so razvidne tudi iz grafičnega dela prostorsko ureditvenih pogojev.
(3) Pred vsakim posegom v evidentiran objekt ali območje kulturne dediščine je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. Enako je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine tudi pred načrtovanjem gradenj in prostorskih ureditev, ki lahko vplivajo na režim varstva, ohranjanja in vzdrževanja nepremične kulturne dediščine.
(4) S kulturnovarstvenimi pogoji se določijo zahteve, ki jih mora vsebovati projektna dokumentacija za gradnjo novih in rekonstrukcijo obstoječih objektov oziroma dokumentacija, ki je potrebna za izvedbo drugih posegov v prostor.
(5) Pred izdajo dovoljenja za gradnjo se na osnovi kulturnovarstvenih pogojev projekt oziroma projektna dokumentacija dokončno potrdi s kulturnovarstvenim soglasjem.
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturne spomenike so posegi dovoljeni v skladu z zakonskimi določili oziroma z določili razglasitvenega dokumenta.
(7) Pri varovanju naselij in posameznih objektov se upoštevajo in varujejo značilne vedute, silhuete in dominante, kar je povezano z določeno nezazidljivostjo posameznih območij. Prav tako je potrebno varovati zgodovinsko pogojeno parcelacijo, prostorsko urejenost ter izoblikovano gradbeno linijo. Novogradnje se morajo z merskimi razmerji, višinskim gabaritom, strešinami in rastrom fasad prilagoditi obstoječim ohranjenim objektom v naselju.
(8) V vplivnih območjih kulturne dediščine ni namen ustaviti prostorski razvoj, temveč ga usmerjati na način, ki bo omogočal ohranjanje že prepoznanih prostorskih kvalitet in razmerij ter sanacijo degradiranih površin. Nova poselitev naj bo prostorsko in strukturno podrejena obstoječemu poselitvenemu vzorcu.
Usmeritve za varovanje prostorskih kvalitet na vplivnih območjih:
– ohranjati kvalitetne poglede na prostorske dominante,
– ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo,
– ohranjati kozolce v njihovem razmerju do prostora in naselij,
– ohranjati travniške sadovnjake ob robu naselij,
– ohranjati večja in pomembnejša drevesa v naselju, ob znamenjih in sredi kmetijskih površin,
– ohranjati živice,
– poleg kulturne dediščine upoštevati tudi druge kakovostne starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske prvine,
– usmerjati izvajanje dejavnosti tako, da ustvarjajo ali ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko ter časovno kontinuiteto,
– pospeševati dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot kulturne krajine ter omejevati ali preprečevati tiste, ki jih načenjajo,
– usmerjati dejavnost v vplivnem območju tako, da ne povzročijo degradacije ali uničenja površinskih vodotokov,
– preprečiti spremembe vodnega režima na pretežno naravno ohranjenih vodotokih,
– upoštevati izjemne, tipične in kompleksne naravno kot tudi kulturno pomembne pojavne oblike površinskih in podtalnih vod, vodnatost in čistost voda in vodni rob,
– na urbaniziranih površinah v čim večji meri ohranjati naravne prvine.
Ti objekti in območja so našteti v prilogi tekstualnega dela PUP.

(1) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravne dediščine in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v strokovnem gradivu Naravovarstvene smernice za pripravo sprememb in dopolnitev Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih – za planske celote V10 Brezovica, Vanje Gorice, Notranje Gorice (ZRSVN, OE Ljubljana, marec 2005) in V20 Podpeč, V21 Preserje,V22 Prevalje, V23 Brezovica in V46 Vnanje Gorice (ZRSVN, OE Ljubljana, marec 2005) ter V24 Rakitna (ZRSVN, OE Ljubljana, oktober 2004), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu Občine Brezovica.
(2) Za gradnjo objektov na območju, ki ima na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status, je treba pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje na način in po postopku, kakor je za pridobitev projektnih pogojev in soglasij določeno s predpisi s področja graditve objektov.
(3) Naravovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi:
– če za gradnjo enostavnega objekta v skladu s predpisi s področja graditve objektov gradbeno dovoljenje ni potrebno, če je tako določeno v predpisih s področja ohranjanja narave, ki dajejo območjem poseben status, pri čemer je treba vlogi za izdajo naravovarstvenega soglasja priložiti idejno zasnovo nameravane gradnje objekta ali,
– če za gradnjo objekta v skladu s predpisi s področja graditve objektov ni treba pridobiti projektnih pogojev in soglasja, če gre za posege v naravo, za katere je treba skladno s predpisi s področja ohranjanja narave izvesti presojo sprejemljivosti ali določiti pogoje izvedbe.
(4) Ne glede na to naravovarstveno soglasje ni treba pridobiti, če je tako določeno v predpisih s področja ohranjanja narave, in sicer glede na vrsto ali obseg objekta v povezavi z delom obravnavanega območja.
(5) Naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje daje pristojna ustanova na področju ohranjanja narave.
(6) Za posege na zavarovanih območjih, za katere ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja in akt o zavarovanju tako določa, izda soglasje pristojna ustanova na področju ohranjanja narave.

(1) Ceste oziroma grajeno javno dobro se lahko gradijo in prenavljajo v rezervatih oziroma v varstvenih pasovih cest na podlagi splošnih določil odloka.
(2) V rezervatih cest in varovalnih pasovih je dovoljeno graditi le s soglasjem upravljalca prometne infrastrukture. Na obstoječih objektih so dovoljena le vzdrževalna dela.

Širine varovalnih pasov cest se merijo od zunanjega roba cestnega sveta in znašajo:
– 40 m varovalni pas za avtocesto
– 35 m varovalni pas za hitro cesto
– 25 m varovalni pas za glavno cesto
– 15 m varovalni pas za regionalno cesto
– 5 m za državne kolesarske poti
– 6 m varovalni pas za lokalne dvopasovne ceste za mešani motorni promet z obojestranskima hodnikoma za pešce
– 5 m varovalni pas za lokalne dvopasovne ceste za mešani motorni promet z enostranskim hodnikom za pešce
– 3 m varovalni pas za lokalne dovoze.

(1) Širina varovalnega pasu obstoječe železniške proge je 200 m od skrajnega tira. V območjih postaj se varovalni pas ustrezno razširi, glede na število tirov in območje ostalih železniških naprav in objektov. Prav tako se varovalni pas ustrezno razširi, če v skupnem varovalnem pasu potekata cesta in obstoječa železnica.
(2) Posege v varovalnem pasu obstoječe železniške proge je dovoljeno izvajati le v soglasju z upravljalcem železniške proge.

(1) Zasebni dovozi do največ dveh objektov so široki najmanj 3,5 m.
(2) Lokalni dovozi do treh ali več objektov v naselju so široki najmanj 4,5 m.
(3) Lokalni dovoz do gospodarskih in kmetijskih objektov mora biti širok najmanj 5 metrov.
(4) Lokalne dvopasovne ceste z enostranskim hodnikom za pešce so široke najmanj 6,7 m (cestišče 5,5 m, enostranski hodnik za pešce 1,2 m).

(1) Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da je zagotovljena potrebna varnost v prometu. Uredijo se v soglasju s pristojnim upravnim organom in upravljalcem ceste. Slepo zaključene ceste morajo imeti zagotovljen neoviran dostop in odhod interventnih in komunalnih vozil.
(2) Vsaka gradbena parcela mora imeti zagotovljen dovoz za motorna vozila. V projektni dokumentaciji se določi tehnična rešitev dostopa od objekta do javne ceste.
(3) V primeru, če dovoza na parcelo ni možno zagotoviti neposredno z javne ceste, je treba v projektni dokumentaciji opredeliti najprimernejši dostop preko sosednjih zemljišč.
(4) Možnost uporabe dostopa preko sosednjih zemljišč investitor dokaže z vpisom služnostne pravice oziroma s pogodbo. Dvorišča morajo biti za urgentni dovoz dostopna neposredno z javne ceste ali posredno preko sosednjih zemljišč.

(1) Pri javnih in zasebnih objektih morajo biti zagotovljene zadostne parkirne površine na gradbeni parceli uporabnika.
(2) Pri novogradnjah in pri spremembi namembnosti objektov je potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest v skladu z veljavnimi normativi in pridobiti soglasje pristojnega upravnega organa.
(3) Potrebno število garažnih oziroma parkirnih mest (PM):
1. 3 PM za samostojno stanovanjsko stavbo,
2. 2 PM na stanovanje če gre za stanovanjsko stavbo s stanovanji,
3. poslovni prostori (pisarne) 3 PM na 30 m2 netto površine,
4. poslovni prostori z obiskom strank 2 PM na 20 m2 netto površine,
5. gostilna 1 PM na 4 sedeže in 1 PM na 1 tekoči meter točilnega pulta.

(1) Vsi vodotoki, hudourniki, melioracijski jarki in njihova poplavna območja prikazana v grafičnem delu odloka (inundacijska območja poplavne vode 100 l. pogostnosti) predstavljajo območja varovalnega režima. Za poseg v ta prostor je potrebno pridobiti posebne pogoje in soglasje službe, pristojne za vodno gospodarstvo.
(2) Vse površinske vode, ki pritekajo na območje urejanja ali ga prečkajo, je treba urediti tako, da se zagotovi varnost stanovanjskih in drugih objektov pred 100 letnimi poplavnimi vodami. Zbrane vode je treba speljati vse do naravnega recipienta, ki jih je sposoben sprejeti brez škode za dolvodna območja.

(1) Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča.
(2) Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi. Na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer ni dovoljeno posegati v prostor, razen za:
1. gradnjo objektov javne infrastrukture,
2. gradnjo objektov grajenega javnega dobra po Zakonu o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) ali drugih zakonih,
3. ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
4. ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
5. gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
6. gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem in
7. gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.

Na vodotokih je dovoljeno graditi objekte, vezane na vodotok (ribogojnica, mlin, žaga, mala hidrocentrala ipd.) le na podlagi predhodne pozitivne presoje vplivov na okolje in soglasja pristojnih služb.

(1) Regulacije vodotokov z izključno gradbenimi posegi niso dopustne. Tak poseg ne sme prizadeti ekološke vrednosti ter krajinske tipike vodotokov. Oblikovanje brežin in struge mora izhajati iz podobnosti glede na prvotno stanje.
(2) Regulacije vodotokov, izsuševanje močvirij, gradnja ribnikov in spreminjanje rastiščnih pogojev so dopustne le ob soglasju pristojne službe za ohranjanje narave.

(1) Komunalne, energetske in prometne objekte in naprave je dovoljeno obnavljati in graditi na celotnem območju planske celote. To določilo velja tudi za urejanje in ev. širitev obstoječih pokopališč.
(2) Gradnja objektov je dopustna le na komunalno opremljenih zemljiščih. Šteje se, da je komunalno zemljišče opremljeno, ko je komunalna infrastruktura, ki zagotavlja najmanj oskrbo s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto, zgrajena in predana v upravljanje izvajalcu javne službe na podlagi uporabnega dovoljenja, kot ga opredeljuje Zakon o graditvi objektov.
(3) Obstoječe in predvidene objekte je treba obvezno priključiti na zgrajeno komunalno in energetsko infrastrukturo (kanalizacijsko omrežje, vodovodno omrežje, električno omrežje). Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni.
(4) V rezervatih in varovalnih pasovih obstoječih in predvidenih energetskih ter komunalnih vodov ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, prizidav in nadzidav razen izjemoma ob soglasju upravljalca oziroma predlagatelja posameznega voda.
Na obstoječih objektih so dovoljena le tekoča vzdrževalna dela.
(5) Posamezni komunalni objekti in naprave kot so transformatorske postaje, črpalne postaje, sanitarni kioski, vodni zbiralniki ipd. morajo biti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakega drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem javne površine.

(1) Vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijo. Na območjih varstvenih pasov vodnih virov morajo biti objekti priključeni na kanalizacijo.
(2) Sanitarne odplake je treba speljati do čistilne naprave, tehnološko onesnažene vode pa je možno priključiti le, če so predhodno očiščene do mere, kot to določa sanitarno soglasje.
(3) Do izgradnje kanalizacije je na območjih, ki niso opredeljeni z vodovarstvenimi območji možno sanitarne in tehnološke vode začasno zadržati samo v vodotesnih nepretočnih, troprekatnih greznicah, ki jih je treba redno čistiti. Vsebino greznic je treba odvažati na ustrezno opremljeno čistilno napravo.
(4) Upravljalec javne službe na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda izda posebno soglasje v projektni dokumentaciji o ustreznosti lokacije in izvedbi nepretočne triprekatne greznice.
(5) Gradnja malih čistilnih naprav je dovoljena samo pod posebnim pogojem Občine Brezovica in pod pogojem, da ima investitor sklenjeno pogodbo z deponijo za odlaganje grezničnega mulja.
(6) Vse meteorne vode z utrjenih površin, kjer se odvija motorni promet, je treba speljati preko maščobnikov v meteorno kanalizacijo ali v ponikovalnico.
(7) Meteorne vode z drugih utrjenih površin, zelenih površin in streh je treba speljati v ponikovalnico oziroma v odprte jarke.

(1) Hidrantno omrežje ne sme biti manjše od profilov Ø 80, graditi ga je treba skladno s pravilnikom o požarni zaščiti naselij.
(2) Predvidene vodovode je treba načeloma graditi ob obstoječih in predvidenih javnih površinah.
(3) Uporabniki tehnološke vode morajo uporabiti zaprte sisteme.

Treba je ščititi rezervate daljnovodov. Posege v varovalnih pasovih daljnovodov je možno izvajati le v soglasju z upravljalcem električnega omrežja.

Ob glavnih cestah je treba zgraditi javno razsvetljavo, ki bo zagotovila minimalne vrednosti srednje osvetljenosti v skladu s tehničnimi predpisi z ozirom na gostoto prometa.

Za sprejem televizijskih programov prek satelita in distribucijo signala se dopušča zgraditi razdelilno kabelsko omrežje in ga povezati na glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom.

Bazne postaje mobilnih telekomunikacijskih operaterjev, ter ponudnikov brezžičnega interneta je dovoljeno postavljati samo izven poselitvenih območij, in sicer v razdalji najmanj 200m od meje poselitvenega območja prikazanega v grafičnem delu odloka.
V območju polmera 900m je dovoljena gradnja samo ene bazne postaje, ki mora služiti večim ponudnikom.
Pri umestitvi bazne postaje občinski svet izda posebno soglasje.

(1) Nadzorovani pas magistralnega plinovoda je 100 m širok pas na vsako stran od osi plinovoda, v katerem ima upravljavec plinovoda pravico nadzirati dejavnosti uporabnikov prostora in drugih oseb ter načrtovanje in graditev objektov.
(2) Za odmike (odmik je odmik med osjo plinovoda in objektom merjeno od tlorisne razdalje skrajne točke gabarita objekta), ki so večji ali enaki varnostnemu odmiku in obenem znotraj nadzorovanega pasu, je potrebno pridobiti soglasje upravljavca plinovoda.
(3) Za vse graditve, katerih odmiki so manjši od varnostnih odmikov, je potrebno vložiti vlogo ministru, pristojnemu za energetiko. Obvezna priloga k takšni vlogi je mnenje upravljavca plinovoda. O dovolitvi ali zavrnitvi novih objektov, katerih odmik je manjši od varnostnega odmika, odloči minister, pristojen za energetiko v upravnem postopku.
(4) Varnostni pas omogoča varno obratovanje plinovoda in sega 5 m na vsako stran od osi plinovoda. V tem pasu ima upravljavec vedno pravico dostopa do plinovoda.
(5) Pas z omejitvijo kmetijske dejavnosti sega 2,5 m na vsako stran od osi plinovoda. V tem pasu je prepovedano:
– saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1 m globoko;
– obdelovati zemljišče globlje kot 0,5 m oziroma ne globlje kot 0,5 m nad temenom cevi;
– postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu.
(6) Objekte na obravnavanih območjih bo po izgradnji srednjetlačnega plinovodnega omrežja možno priključiti na plinovodno omrežje za potrebe ogrevanja, hlajenja, priprave tople sanitarne vode, kuhe in tehnologije.
(7) V primeru gradnje objektov pred izgradnjo srednjetlačnega plinovodnega omrežja zemeljskega plina je možno začasno predvideti postavitev samostojnih ali skupnih postaj uparjenega naftnega plina. Za oskrbo posameznih objektov iz skupnih postaj se predvidi izgradnja srednjetlačnega plinovodnega omrežja, ki se do uvedbe zemeljskega plina napaja iz skupne postaje uparjenega naftnega plina.
(8) Za izdelavo projektne dokumentacije za gradnjo plinovodov ali priključnih plinovodov ter priključitve na plinovodni sistem, bo potrebno na osnovi idejne (idejnega projekta) ureditve območja, potrebno predhodno pridobiti projektne pogoje s strani Energetike Ljubljana d.o.o.
(9) Pred izdajo projektnih pogojev bo potrebno pri Energetiki Ljubljana d.o.o. za predvidene objekte naročiti izdelavo idejne zasnove (programske rešitve) gradnje plinovodnega omrežja.

Gradnja novih objektov, prizidave, nadzidave in spremembe namembnosti oziroma dejavnosti v obstoječih objektih in vsi ostali posegi v prostoru so dovoljeni, če ne povzročajo v okolju večjih motenj, kot so s predpisi dovoljene. Pri vseh posegih je treba upoštevati normativne določbe glede zaščite okolja.

Treba je:
– ustrezno locirati nove programe oziroma dejavnosti in sanirati onesnaževalce zraka.

Treba je:
1. zmanjšati prekomerni hrup pri izvoru,
2. ustrezno locirati nove proizvodne programe oziroma dejavnosti,
3. izvesti aktivno ali pasivno zaščito s protihrupnimi nasipi, s postavitvijo protihrupnih ograj ali izboljšanjem izolacijske sposobnosti objektov povsod, kjer hrup presega dovoljene ravni, predvsem pa ob cestah in železniški progi,
4. spremeniti namembnosti ali dejavnosti tako, da se v posameznih območjih ne presežejo ravni hrupa, ki ustrezajo stopnji hrupne obremenjenosti po veljavnih predpisih, kadar le-ti motijo okolje.

(1) Uporabniki prostora, ki na svojem zemljišču vršijo manipulacijo oziroma skladiščijo nevarne snovi (goriva, olja, kemikalije), lahko to opravljajo le v pokritih prostorih.
(2) Manipulacijske površine morajo biti urejene tako, da se ob eventuelnem razlitju snovi lahko ta v celoti prestreže.
(3) Uporabniki prostora, ki v tehnološkem procesu uporabljajo strupene snovi, odnosno imajo lastne čistilne naprave, morajo voditi dnevnik in redno vršiti analizo odpadnih voda, ki jih spuščajo v javno kanalizacijo ali v naravni recipient. Prepovedano je odlaganje odpadkov v opuščene struge – rokave potokov ali na zamočvirjena kmetijsko manj vredna zemljišča.
(4) Varstvena območja vodnih virov z določitvijo varstvenih pasov so prikazana v grafičnem delu prostorskih ureditvenih pogojev.
(5) Meje varstvenih pasov vodnih virov so določene v grafičnem delu odloka M 1:5000.

(1) Vodovarstveno območje – 1. stopnja varovanja
V vodovarstvenem območju vodnega telesa s 1. stopnjo varovanja so dovoljene le dejavnosti, ki služijo oskrbi s pitno vodo. Območje mora biti ograjeno in opremljeno z opozorilno tablo. Kakršenkoli poseg v prostor, razen za potrebe vodovoda, je prepovedan. Dostop v območje je dovoljen le pooblaščenim osebam upravljalca vodovoda, inšpekcijskim organom
ter pooblaščenim delavcem zdravstvenih organizacij za nadzor in spremljanje kakovosti vode.
V območju ni dovoljena uporaba kemičnih sredstev za zaščito in uravnavanje rasti rastlin, uničevanje podrasti in škodljivcev ter organsko gnojenje.
(2) Vodovarstveno območje – 2. stopnja varovanja
V vodovarstvenem območju vodnega telesa z 2. stopnjo varovanja je prepovedano izvajati posege v prostor in graditi objekte za dejavnosti, ki imajo lahko negativne vplive na vodni vir. To velja tudi za gradnje novih kmetij in cest. Dovoljene so le prizidave in nadzidave obstoječih stanovanjskih hiš in njihove funkcionalne dopolnitve.
(3) Vodovarstveno območje – 3. stopnja varovanja
V vodovarstvenem območju vodnega telesa s 3. stopnjo varovanja je prepovedano graditi:
– proizvodne, obrtne in servisne dejavnosti, ki lahko predstavljajo nevarnost za vodni vir;
– skladišča nafte in derivatov;
– nove komunalne in čistilne naprave;
– izkop gramoza.
(4) V vodovarstvenem območju vodnega telesa z 2. in 3. stopnjo varovanja je treba graditi:
– vodotesno kanalizacijo in nanjo priključiti vse (obstoječe in nove) objekte;
– utrjene prometne in manipulacijske površine s kontroliranim odvodom meteorne vode;
– greznice za individualne stanovanjske hiše (dokler javna kanalizacija ni zgrajena) v skladu z veljavnimi predpisi.
(5) Za vse dopustne posege v vodovarstveno območje vodnega telesa z 2. in 3. stopnjo varovanja, razen za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, mora investitor pridobiti oceno vpliva posega na vodni vir, ki jo izdela Inštitut za varovanje zdravja RS.

(1) Komunalne odpadke je treba zbirati v smetnjakih.
(2) Pri odstranjevanju komunalnih odpadkov je treba upoštevati:
– da so odjemna in zbirna mesta, ki se določijo na osnovi veljavnih predpisov, dobro prometno dostopna in niso na prometni površini,
– odjemno oziroma zbirno mesto mora biti praviloma na funkcionalnem zemljišču povzročitelja komunalnih odpadkov. V naseljih s pretežno individualno zazidavo je lahko odjemno mesto na javni površini,
– da mora biti odjemno oziroma zbirno mesto na utrjeni površini, zaščiteno z nadstrešnico, opremljeno z vodo za občasno čiščenje in odtokom z lovilcem olj.
(3) Posebne odpadke je dovoljeno skladiščiti v območju proizvodnih obratov le v posebnih namensko zgrajenih skladiščih do končne dispozicije na deponijo posebnih odpadkov.

Vsa določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V10 Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice (Uradni list RS, št. 09/94, 73/98, 65/03, 49/05, 37/06) prenehajo veljati z dnem uveljavitve tega odloka.

(1) Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja na upravni enoti začeti pred uveljavitvijo tega odloka se nadaljujejo in končajo po določbah prejšnjih odlokov.
(2) Postopki izdaje smernic in projektnih pogojev nosilcev urejanj prostora in soglasodajalcev začeti pred uveljavitvijo tega odloka se nadaljujejo in končajo po določbah tega odloka.

Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri Občini Brezovica in Upravni enoti Ljubljana, Izpostava Vič Rudnik.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljata Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor ter občinska inšpekcija.«

Ta odlok začne veljati peti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.