Na podlagi 36. člena Zakona o lokalni samoupravi – ZLS-UPB1 (Uradni list RS, št. 100/95) in 22. in 32. člena Statuta Občine Medvode (Uradni list RS, št. 29/06 – prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Medvode na 34. seji dne 3. 7. 2006 sprejel
P O S L O V N I K
Občinskega sveta Občine Medvode
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Poslovnik Občinskega sveta Občine Medvode (v nadaljnjem besedilu: poslovnik) ureja organiziranost in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet), postopek odločanja in razmerja do drugih organov, način uresničevanja pravic in dolžnosti članov in članic občinskega sveta (v nadaljevanju: člani).
2. člen
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles.
3. člen
Svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
4. člen
Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno.
Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik.
5. člen
Svet dela na rednih in izrednih sejah.
Redno sejo sveta skliče župan najmanj štirikrat na leto.
6. člen
Svet predstavlja župan, delovno telo sveta pa predsednik delovnega telesa.
II. KONSTITUIRANJE SVETA
7. člen
Svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov.
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče župan, izvoljen v prejšnjem mandatu, najkasneje 20 dni po izvolitvi članov, vendar ne kasneje, kot poteče njegov mandat. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik občinske volilne komisije.
8. člen
Prvo sejo sveta skliče prejšnji župan, vodi pa jo najstarejši član sveta oziroma član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi svet.
Na prvi seji svet izmed navzočih članov imenuje tričlansko komisijo za potrditev mandatov članov občinskega sveta in ugotovitev izvolitve župana (v nadaljnjem besedilu: mandatna komisija). Člane mandatne komisije lahko predlaga vsak član sveta. Svet glasuje o predlogih po vrstnem redu, kakor so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča.
Občinska volilna komisija predloži mandatni komisiji poročilo o izidu volitev, potrdila o izvolitvi članov sveta in župana ter morebitne pritožbe kandidatov ali predstavnikov kandidatur oziroma list kandidatov.
Mandatna komisija pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane, predlaga svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov za člane.
Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana predlaga svetu tudi odločitve o morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur.
9. člen
Mandate članov potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
Svet skupaj odloči o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.
Član, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata.
Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste.
Svet odloči o morebitnih pritožbah kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana.
10. člen
Ko se svet konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat novoizvoljeni člani in župan, ki nadaljuje vodenje seje, mandat dotedanjim članom in županu pa preneha.
S prenehanjem mandata članom preneha članstvo v nadzornem odboru občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih sveta.
11. člen
Ko je svet konstituiran, imenuje najprej izmed svojih članov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje delovno telo.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV
1. Splošne določbe
12. člen
Pravice in dolžnosti članov so določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom.
Člani imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej in sodelovati pri delu sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja.
Član sveta ima pravico:
– predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme svet na predlog župana, ter obravnavo vprašanj iz njihove pristojnosti;
– glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitvah sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov;
– sodelovati pri oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov sej sveta;
– predlagati svetu, da ta zahteva poročilo svojih delovnih teles in nadzornega odbora občine;
– predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike.
Član ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, vojaške, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu.
Član ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom sveta do dela plače za nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja.
13. člen
Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani, izvoljeni iz istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu članu.
2. Vprašanja in pobude članov
14. člen
Član ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v svetu in njegovih delovnih telesih.
Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnilo tudi v pisni obliki na prvi naslednji seji.
Član ima pravico županu postaviti vprašanje ter lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz pristojnosti župana.
15. člen
Član zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno.
Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov.
Vprašanja oziroma pobude morajo biti postavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje pooblaščeni podžupan ali član na to opozori in člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni ali preoblikuje.
Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 2 minuti, obrazložitev pobude pa ne več kot 3 minute.
Pri obravnavi vprašanj in pobud mora biti na seji obvezno prisoten župan in vodje oddelkov v občinski upravi. Če je župan zadržan, določi, kdo ga nadomešča in odgovarja na vprašanja in pobude.
Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka seje, ter na ustna vprašanja, dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan odgovori na naslednji seji ali poda pisni odgovor.
Župan lahko na posamezna vprašanja ali pobude odgovori pisno. Pisno mora odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članom s sklicem za prvo naslednjo redno sejo, razen če priprava odgovora terja daljše časovno obdobje oziroma za pripravo odgovora ni zadolžena le občinska uprava.
16. člen
Če član ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi potem ni zadovoljen, lahko predlaga svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.
Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje.
3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles
17. člen
Član se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je.
Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih opravičljivih razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče.
Če se član delovnega telesa iz neupravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskim letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga svetu njegovo razrešitev.
IV. SEJE SVETA
1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji
18. člen
Svet dela in odloča na sejah.
Seje sveta sklicuje župan.
Župan sklicuje seje sveta po potrebi, po sklepu sveta in na predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom občine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.
19. člen
Vabilo za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Vabilo za sejo se pošlje tudi predsedniku nadzornega odbora občine.
Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma drug predlagatelj posamezne točke dnevnega reda.
Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red seje potrebna.
20. člen
Izredna seja sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje.
Izredno sejo sveta mora sklicati župan na predlog delovnega telesa sveta ali na zahtevo ene četrtine članov sveta ali na lastno pobudo.
Vabilo za izredno sejo sveta skupaj z gradivom mora biti vročeno članom sveta najkasneje tri dni pred sejo.
Če razmere terjajo drugače, se lahko seja sveta skliče tudi v krajšem roku, v katerem je še zagotovljeno, da so s sklicem seznanjeni vsi člani in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red predlaga na seji, na seji pa se lahko članom predloži tudi gradivo za sejo. Svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni razlogov za tak sklic, se seja ne opravi in se skliče nova redna ali izredna seja v skladu s tem poslovnikom.
V predlogu oziroma zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Predlogu oziroma zahtevi mora biti predloženo gradivo o zadevah, o katerih naj svet odloča.
21. člen
Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi župan.
Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta.
V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le zadeve, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, določeni s tem poslovnikom.
Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so v fazi predloga.
O sprejemu dnevnega reda odloča svet na začetku seje.
Svet lahko zavrne obravnavo zadeve, če članom ni bilo posredovano gradivo.
22. člen
Seje sveta so javne.
Javnost sej sveta se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah sveta.
Predstavniki medijev v občini se povabijo na sejo z vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo.
Občan, ki se želi udeležiti seje, ima na sedežu občine pravico vpogleda v gradiva, ki so predložena članom sveta za to sejo.
Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem ne moti dela sveta. Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstev javnega obveščanja moti delo sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora.
Župan predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terjajo zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe, zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.
Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in članov sveta navzoč na seji.
23. člen
O delu sveta obvešča občane in medije župan ali njegov pooblaščenec.
O delu delovnega telesa obvešča občane in medije predsednik delovnega telesa.
Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost.
2. Potek seje
24. člen
Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti.
Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen.
Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo.
Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji.
25. člen
Svet na začetku seje določi dnevni red.
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi, in nato o morebitnih predlogih združitev obravnav ali za hitri postopek sprejemanja odloka ali drugega splošnega akta.
Zadeve, za katere tako predlaga župan, se brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega reda.
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje.
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
26. člen
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem vrstnem redu. Vrstni red je naslednji:
1. določitev dnevnega reda
2. potrditev zapisnika prejšnje seje občinskega sveta
3. poročilo župana o realizaciji sklepov sveta zadnje seje sveta in drugih nerealiziranih sklepov sveta.
27. člen
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda poda župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, obrazložitev.
Če župan ni predlagatelj, poda mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobijo besedo predsedniki delovnih teles sveta, ki so zadeve obravnavala.
Potem dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana traja največ pet minut.
Razpravljavec lahko razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti konkretna in se nanašati na v napovedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ dve minuti.
28. člen
Razpravljavec sme razpravljati le o vsebini točke, ki je na dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval.
Če razpravljavec ne razpravlja o vsebini točke dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če tudi po drugem opominu nadaljuje z razpravo, ki ni vsebina točke dnevnega reda, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave in brez obrazložitve glasu.
29. člen
Članu sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva.
Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave.
Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot tri minute.
30. člen
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda in oblikuje predloge sklepov.
Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov.
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo prekine.
31. člen
Seja sveta ne sme trajati več kot pet ur, če v tem času ni končana, se prekine in nadaljuje s sklicem nadaljevanja seje. O daljšem trajanju seje odloči svet.
Predsedujoči odredi petnajstminutni odmor po vsaj dveh urah neprekinjenega dela.
Predsedujoči odredi odmor tudi na obrazložen predlog posameznega člana ali skupine članov sveta, župana ali predlagatelja gradiva, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ trideset minut.
32. člen
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, se skliče nadaljevanje seje. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda.
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, svet konča sejo.
3. Vzdrževanje reda na seji
33. člen
Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede.
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči.
34. člen
Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
– opomin,
– odvzem besede,
– odstranitev s seje ali dela seje.
35. člen
Opomin se lahko izreče članu, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji.
Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opomnjen, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta.
Član oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja.
36. člen
Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja – stavbe, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje.
Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
37. člen
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine.
4. Odločanje
38. člen
Svet sprejema odločitve na seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon ali statut določata drugačno večino.
Svet lahko veljavno odloča, če je na seji navzoča večina članov sveta. Kadar je za sprejem odločitve potrebna drugačna večina, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj toliko članov sveta.
Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi.
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni sobi.
39. člen
Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem.
S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali najmanj ena četrtina vseh članov.
40. člen
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča.
Član ima pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti za posamezen predlog sklepa.
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.
41. člen
Člani sveta glasujejo tako, da se opredelijo »ZA« ali »PROTI« sprejemu predlagane odločitve.
42. člen
Javno glasovanje se opravi z dvigom glasovalnih kartonov ali s poimenskim izjavljanjem.
Člani glasujejo poimensko, če svet tako odloči na predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov.
Člani se pozovejo k poimenskemu glasovanju po abecednem redu njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA«, »PROTI«. Če ne glasuje, izjavi: »NE GLASUJEM”.
43. člen
Tajno se glasuje z glasovnicami.
Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana določi svet na predlog predsedujočega. Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja delavec občinske uprave.
Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov.
Glasovnice morajo biti overjene z žigom.
Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja.
Komisija vroči glasovnice članom in sproti označi, kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja.
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in opredelitev »ZA« in »PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, »PROTI« pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži beseda »ZA« ali beseda »PROTI«.
Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje.
Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, priimke in imena kandidatov, navedene po vrstnem redu, ki se določi z žrebom.
Glasuje se tako, da se obkroži zaporedna številka pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati, in največ toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba imenovati.
Ko član izpolni glasovnico, jo odda v glasovalno skrinjico.
44. člen
Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja.
Ugotovitev izida glasovanja obsega:
– število razdeljenih glasovnic,
– število oddanih glasovnic,
– število neveljavnih glasovnic,
– število veljavnih glasovnic,
– število glasov »ZA« in število glasov »PROTI«, pri glasovnicah za imenovanje pa število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,
– ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa ugotovitev, kateri kandidati so imenovani.
O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje.
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta.
45. člen
Če član utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi.
O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega.
5. Zapisnik seje sveta
46. člen
O vsaki seji sveta se piše zapisnik.
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o udeležbi na seji, o predlogih, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti.
Zapisniku je treba predložiti originalno gradivo, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji.
Za zapisnik seje sveta skrbi tajnik občine. Tajnik občine lahko za vodenje zapisnika seje sveta pooblasti drugega delavca občinske uprave.
Na vsaki redni seji sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih sej sveta. Vsak član ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe. Vsak član lahko zahteva, da se v zapisnik dobesedno zapiše del njegove razprave. To zahtevo poda ob razpravi.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, in tajnik občine oziroma pooblaščeni delavec občinske uprave, ki je vodil zapisnik. Potrjeni zapisnik se objavi na spletni strani občine.
47. člen
Potek seje sveta se snema na zvočno in vizualno. Kvaliteta snemanja naj zagotovi trajnost posnetka do enega leta po zaključku mandata.
Član in drug udeleženec seje ima pravico poslušati zvočni zapis ali pregledati vizualni zapis. Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave.
Na zahtevo člana in drugega udeleženca seje, se mu pošlje prepis zvočnega ali vizualnega posnetka.
48. člen
Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse gradivo sveta in njegovih delovnih teles se hrani v arhivu občinske uprave, ob upoštevanju predpisov o načinu in rokih hrambe.
49. člen
Član ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v arhivu ali je pri pristojnih organih občinske uprave, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi tajnik občine na podlagi pisne zahteve člana. Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hrani pri gradivu, ki je bilo dano na vpogled.
6. Strokovna in administrativno-tehnična
opravila za svet
50. člen
Strokovno in administrativno delo za svet in za delovna telesa sveta zagotavlja občinska uprava.
7. Delovna telesa sveta
51. člen
Delovna telesa sveta so določena s statutom občine. Delovna telesa imajo predsednika in najmanj štiri in največ osem članov. O številu članov delovnega telesa odloči svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
52. člen
Svet lahko ustanovi tudi občasna delovna telesa. Ustanovi jih s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa, rok za izvedbo naloge in število članov ter opravi imenovanje.
53. člen
Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje, zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v svetu in poroča svetu o delu delovnega telesa.
Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana.
Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa.
Delovno telo dela na sejah.
Glasovanje v delovnem telesu je javno.
Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo sveta.
54. člen
Na sejo delovnega telesa so vabljeni strokovni delavci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko.
V. AKTI SVETA
1. Splošne določbe
55. člen
Svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom splošne akte ter sklepe, stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine.
56. člen
Župan predlaga svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali statutu določeno, da jih predlaga župan.
Vsak član sveta ter delovna telesa sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz njihove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme svet na predlog župana.
Najmanj 5% volivcev v občini lahko zahteva od sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta.
Če je predlagatelj odloka delovno telo ali član, ta pošlje osnutek odloka županu, ki ga je dolžan uvrstiti na sejo sveta, skupaj s svojim mnenjem o predlaganem osnutku.
57. člen
Akte, ki jih sprejema svet, podpisuje župan.
Izvirniki aktov sveta se shranijo v arhivu občinske uprave.
2. Postopek za sprejem odloka
58. člen
Svet razpravlja o odloku na dveh obravnavah, in sicer na prvi obravnavi o osnutku odloka in na drugi obravnavi o predlogu odloka, razen če statut ali poslovnik ne določata drugače.
Osnutek odloka se predlaga v obliki pravnih določb in mora biti obrazložen.
Obrazložitev k osnutku odloka obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka.
V obravnavi osnutka odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, ter o ciljih in temeljnih rešitvah obravnavanega odloka.
Člani dajejo pripombe tudi k posameznim členom.
Na drugi obravnavi se razpravlja in odloča o predlogu odloka, ki se predlaga v obliki pravnih določb in mora biti obrazložen.
Obrazložitev predloga odloka mora vsebovati zlasti:
– ali so upoštevana stališča, mnenja, pripombe in predlogi, ki so bili dani k osnutku odloka;
– stališča, mnenja, pripombe in predlogi, ki jih predlagatelj ni sprejel in zakaj jih ni sprejel.
V drugi obravnavi se odloča o amandmajih, ki jih dajejo člani k posameznim členom predloga odloka, ter o predlogu odloka v celoti.
59. člen
Pri obravnavi predloga odloka predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani in predlagatelj z amandmaji.
Župan predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
Amandma mora biti predložen članom v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov in predlagatelj odloka.
Župan poda mnenje k amandmaju, tudi kadar ni predlagatelj odloka.
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti.
O vsakem amandmaju se glasuje posebej.
60. člen
Kadar svet ugotovi, da predloga odloka ne bo mogoče sprejeti s predlaganimi amandmaji, vrne predlog odloka v fazo osnutka in zadolži predlagatelja, da na osnovi razprave pripravi nov predlog odloka.
61. člen
Predlagatelj odloka lahko določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah sveta.
Župan sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta in lahko pa tudi delovnih telesih.
62. člen
Če na osnutek ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi bilo besedilo osnutka odloka enako besedilu predloga odloka, lahko svet na predlog predlagatelja osnutek prekvalificira v predlog in sprejme predlog odloka na isti seji.
63. člen
Statut občine in poslovnik o delu občinskega sveta se sprejemata po enakem postopku, kot velja za sprejemanje odloka.
O predlogih drugih splošnih aktov, če zakon ne določa drugače, odloča svet na eni obravnavi.
3. Hitri postopek za sprejem odlokov
64. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne in druge nesreče, lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov občine.
Pri hitrem postopku se obravnava le predlog odloka.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka.
O uporabi hitrega postopka odloči svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov
65. člen
Svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obravnavo osnutka in predloga odloka ali drugega akta, ki se sprejema po dvofaznem postopku, če gre za:
– manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov;
– prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih posameznih določb v skladu z zakonom;
– uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom, drugimi predpisi državnega zbora in ministrstev ali odloki sveta;
– spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča ali drugih pristojnih organov.
V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom sprememb in dopolnitev odloka. Amandmaji se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka, tako kot je določeno s tem poslovnikom.
Po končani obravnavi osnutka lahko vsak član predlaga, da svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se obravnava predloga opravi po rednem postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi predloga.
5. Postopek za sprejem proračuna
66. člen
Pred obravnavo osnutka proračuna župan svetu predloži v obravnavo načrt razvojnih programov. V načrtu razvojnih programov so prikazane investicije, ki se bodo vključile v proračun.
Župan posreduje osnutek proračuna občine predsednikom delovnih teles.
Predsedniki delovnih teles morajo v petih dneh od prejema osnutka proračuna občine sklicati seje delovnih teles, na katerih župan in predstavniki občinske uprave pojasnijo osnutek proračuna občine.
Po končani razpravi o osnutku proračuna svet glasuje o osnutku proračuna.
67. člen
Župan se najkasneje v petnajstih dneh opredeli do vloženih pripomb in predlogov ter pripravi predlog proračuna občine ter skliče sejo sveta, na kateri se bo razpravljalo in odločalo o sprejetju proračuna.
68. člen
Na predlog proračuna občine lahko člani in župan vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo sveta, skupina štirih članov ali župan pa na sami seji.
Amandma mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki.
69. člen
Ko je končano glasovanje o amandmajih, predsedujoči ugotovi, ali je proračun medsebojno usklajen med bilanco prihodkov in odhodkov, računom finančnih terjatev in naložb ter načinom financiranja, ter s posebnim delom proračuna.
Če je proračun usklajen, svet glasuje o njem v celoti.
70. člen
Če župan ugotovi, da proračun ni usklajen, določi rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev.
Ko je predlog uskladitve proračuna dan na dnevni red, ga župan obrazloži.
Svet glasuje o predlogu uskladitve, in če je predlog sprejet, glasuje svet o proračunu v celoti.
71. člen
Če proračun ni sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna. Nov predlog proračuna občine svet obravnava in o njem odloča po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka.
72. člen
Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine.
Rebalans proračuna občine sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka po skrajšanem postopku. Predlagatelj amandmaja k rebalansu proračuna občine, ki mora biti predložen v pisni obliki in mora biti obrazložen, mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki.
6. Postopek za sprejem obvezne razlage
73. člen
Vsak, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov.
Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago.
Zahtevo za obvezno razlago, ki jo pripravi občinska uprava, najprej obravnava statutarnopravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži svetu v postopek.
Svet sprejema obvezno razlago po postopku, ki je s statutom občine določen za sprejem odloka po hitrem postopku.
7. Postopek za sprejem prečiščenega besedila
74. člen
Če je občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev nepregleden, predlagatelj svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v prečiščenem besedilu.
Prečiščeno besedilo splošnega akta določi statutarnopravna komisija in ga predloži občinskemu svetu pred objavo v uradnem listu.
VI. VOLITVE IN IMENOVANJA
75. člen
Imenovanje funkcionarjev oziroma članov organov, ki jih po zakonu ali statutu občine imenuje svet, se opravijo po določilih tega poslovnika.
Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje.
Če svet odloči, da se glasuje javno, se glasovanje izvede v skladu z 42. členom tega poslovnika.
76. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred priimkom kandidata, za katerega se želi glasovati.
Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«.
Kandidat je imenovan, če je glasovala večina članov in je zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali.
77. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom.
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po vrstnem redu njihovih priimkov, ki se določi z žrebom.
Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju.
78. člen
Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.
1. Imenovanje članov delovnih teles sveta
79. člen
Predsednika in člane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predlaga novo listo kandidatov.
2. Postopek za razrešitev
80. člen
Svet razrešuje funkcionarje in člane organov, ki jih imenuje, po enakem postopku, kot je določen za imenovanje.
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s statutom občine in tem poslovnikom. Če je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije, je pristojna tudi predlagati njihovo razrešitev.
Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov za imenovanje, je pristojen predlagati tudi njihovo razrešitev.
Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je določeno za njihovo imenovanje.
3. Odstop članov sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev občine
81. člen
Člani sveta in občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. Občinskim funkcionarjem na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno preneha mandat.
Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles, drugih organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji.
Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Svet ugotovi prenehanje članstva zaradi odstopa na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Mandat preneha z dnem, ko ga občinski svet s sklepom razreši.
VII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN SVETOM
82. člen
Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov.
Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali.
83. člen
Župan zagotovi objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta najpozneje v 30 dneh od sprejema.
84. člen
Župan skrbi za izvajanje odločitev sveta.
Župan na vsaki seji poroča svetu o izvrševanju sklepov sveta.
V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je treba posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni, in navesti razloge za neizvršitev sklepa.
Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti.
Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora navesti razloge za neizvrševanje sklepa in lahko pa svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti.
85. člen
Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakoni in statutom občine.
VIII. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA
86. člen
Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe statuta in tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odlokov.
87. člen
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarnopravni komisiji, da do naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške določbe.
Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarnopravna komisija.
Vsak član lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarnopravna komisija, odloči svet.
IX. KONČNI DOLOČBI
88. člen
Z dnem, ko začne veljati ta poslovnik, preneha veljati Poslovnik občinskega sveta občine Medvode (Uradni list RS, št. 59/96).
89. člen
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 015-1/06-2
Medvode, dne 3. julija 2006
Župan
Občine Medvode
Stanislav Žagar l.r.
