Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za promet

Osnovni cilj nove prometne povezave med avtocesto A2 Ljubljana–Obrežje in mejo z Republiko Hrvaško je zagotoviti ustrezno medsebojno povezanost središč mednarodnega, državnega in regionalnega pomena v širšem prostoru t.i. tretje razvojne osi.
Predlagana nova prometna povezava je v Odloku o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04; v nadaljnjem besedilu: Strategija prostorskega razvoja Slovenije) opredeljena kot del tretje razvojne osi, ki se iz avstrijske Koroške prek Slovenj Gradca in Velenja pri Celju navezuje na avtocesto A1, nadaljuje pa proti Novemu mestu in naprej proti Karlovcu oziroma se naveže na avtocesto Zagreb–Reka. Z razvojno osjo se povezujejo regionalna središča v Avstriji, Sloveniji in na Hrvaškem ter se omogoča navezovanje obstoječega tovornega in osebnega prometa vseh regij na tej osi na glavne evropske prometne in razvojne osi.
Obstoječe stanje prometnega omrežja je že danes omejitveni dejavnik skladnega regionalnega razvoja tega območja, drugi problem pa je slaba prometna varnost, k čemur pripomore razmeroma visok povprečni letni dnevni promet (na območju Novega mesta in Črnomlja že presega 10.000 vozil/dan).
Obstoječa glavna cesta G2-105/256 je skoraj najkrajša povezava med Novim mestom in Metliko. Toda zaradi razgibanosti terena so uporabljeni horizontalni elementi, ki niso sprejemljivi za glavno cesto. Cestne krivine imajo premajhne radije, na nekaterih mestih pa so serpentine, kar po celotni dolžini onemogoča rekonstrukcijo elementov za potrebe nove sodobne glavne ceste.
Funkcija nove prometne povezave je predvsem povečati konkurenčnost območja ob razvojni osi, povečati dostopnost, okrepiti institucionalne in gospodarske povezave ter pospešiti integracijo prostora zunaj vseevropskih prometnih koridorjev.
Namen nove prometne povezave je:
1. izboljšanje kakovosti potovanj;
2. bistveno povečanje hitrosti (skrajšanje potovalnega časa);
3. znižanje stroškov prevoza;
4. izboljšanje prometne varnosti;
5. povečanje zanesljivosti povezave na obravnavanem območju;
6. izboljšanje možnosti za nadaljnji regionalni razvoj;
7. prevzem funkcij obvoznic na območju, po katerem bo potekala.
V Sloveniji bo nova prometna povezava podpirala razvoj policentričnega omrežja mest in drugih naselij, skladen razvoj območij s skupnimi prostorskorazvojnimi značilnostmi, medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij ter njihovo povezanost z evropskimi prometnimi sistemi in urbanim omrežjem.
Minister za promet je z dopisom št. 2644-6/2005/79-0032000 z dne 20. januarja 2006 izdal »Pobudo za pripravo državnega lokacijskega načrta za gradnjo državne ceste med avtocesto A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu in mednarodnim mejnim prehodom (MMP) Metlika«. Pobuda je dokumentirana s:
– povzetkom Idejne študije variant ceste med A2 Ljubljana–Obrežje v območju Novega mesta in MMP Metlika (ACER Novo mesto, 2001),
– povzetkom Študije variant ceste G2-105 med A2 Ljubljana–Obrežje v območju Novega mesta in MMP Metlika, dodatna varianta: rekonstrukcija obstoječe ceste (ACER Novo mesto, 2003),
– povzetkom Prometno-tehnične in prostorske preveritve trase zahodnega priključka Novega mesta na avtocesto A2 Ljubljana–Obrežje (ACER Novo mesto, 2001),
– povzetkom Prometno-tehnične in prostorske preveritve trase nadomestne ceste G2-105 na zahodnem in južnem delu Novega mesta (ACER Novo mesto, 2002) in
– povzetkom Prometno-tehnične in prostorske preveritve trase vzhodne obvozne ceste Novega mesta od Mačkovca do Pogancev (ACER Novo mesto, 2003).
Pobuda ministra za promet je utemeljena v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije in v Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03 in 68/05).

Državni lokacijski načrt za gradnjo državne ceste med avtocesto A2 Ljubljana–Obrežje in mejo z Republiko Hrvaško (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt) bo poleg same gradnje vključeval vse prostorske ureditve, vezane nanjo na ureditvenem območju tega načrta.
Okvirno ureditveno območje je določeno z obsegom prostorskih ureditev, ki jih zajema državni lokacijski načrt. Posega na območje občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Semič (v nadaljnjem besedilu: zadevne občine).
V pobudi je predlagano, da se prostorska ureditev določi s primerjavo dveh variantnih rešitev na območju Novega mesta (zahodna in vzhodna), na odseku od Novega mesta do mednarodnega mejnega prehoda Metlika pa se določi s primerjavo treh variantnih rešitev A, B in B1 (Acer 2001, 2002 in 2003), pri čemer nova cesta na pododseku Novo mesto–Vahta:
– v varianti A poteka zahodno od obstoječe. Gorjance preide na območju Vahte, nato pa se spusti proti Metliki zahodno od obstoječe ceste;
– v varianti B prav tako poteka zahodno od obstoječe ceste. Za naseljem Podgrad se usmeri v predor pod vrhom Gorjancev. Predor se konča nad naseljem Sela pri Jugorju, nato pa se nova cesta spusti proti Metliki zahodno od obstoječe ceste;
– v varianti B1 poteka do Koroške vasi vzhodno od obstoječe ceste, naprej do Vahte pa zahodno od nje. Za naseljem Vinja vas se usmeri v predor pod vrhom Gorjancev. Predor zapusti nad naseljem Sela pri Jugorju, nato pa se spusti proti Metliki zahodno od obstoječe ceste.
V skladu z dogovorom na prostorski konferenci so bile pripravljavcu državnega lokacijskega načrta naknadno posredovane pripombe in usmeritve k osnutku programa priprave s strani mestne občine Novo mesto, iz katerih izhaja pobuda za obravnavo alternativnega poteka nove cestne povezave na odseku od Novega mesta do prehoda čez Gorjance, zato se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta poleg zgoraj navedenih preuči najmanj še varianta poteka nove cestne povezave od priključka na avtocesto A2 vzhodno od Novega mesta, vzhodno od Šentjošta, Stopič, Težke vode in Velikega Cerovca.
Na pripravljavca, ki mora zagotoviti preučitev vseh smiselnih variant in o najustreznejši odločiti v skladu s predpisanimi merili, je bilo naslovljenih več pobud za obravnavo alternativnega poteka nove ceste prek Črnomlja na mednarodni mejni prehod Vinica, zato se med pripravo državnega lokacijskega načrta poleg zgoraj navedenih preuči tudi možnost prometne povezave Novo mesto–Semič–Črnomelj–mednarodni mejni prehod Vinica (Topos 2006).
Okvirno območje državnega lokacijskega načrta se podrobneje opredeli na podlagi dokončnega obsega različic, ki se vrednotijo in primerjajo med postopkom priprave načrta. Pri oblikovanju predloga tega obsega se upošteva stična točka prometne povezave na državni meji z Republiko Hrvaško v dogovoru in potrditvi med pristojnimi organi Republike Hrvaške in Republike Slovenije.
Dne 23. 5. 2006 je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, skladno z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklicalo prostorsko konferenco, da bi se pridobili in uskladili priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve.
Na prostorski konferenci so bila dana naslednja priporočila:
– preučita naj se obe varianti poteka nove prometne povezave (na mednarodni mejni prehod Metlika in na mednarodni mejni prehod Vinica);
– upoštevajo naj se (pri določanju stične točke cestne povezave na meji z Republiko Hrvaško) določbe Strategije prostorskega razvoja Slovenije, status mednarodni mejni prehod Metlika in mednarodni mejni prehod Vinica ter že znana stališča Republike Hrvaške glede navezave tretje razvojne osi na hrvaško cestno omrežje;
– upoštevajo naj se zaključki v maju 2006 izvedene planerske delavnice v Novem mestu;
– upošteva naj se postopek priprave državnega lokacijskega načrta za plinovod R 45 (pri primerjavi variantnih rešitev);
– opozorjeno je bilo, da je pri načrtovanju nove cestne povezave treba upoštevati razvoj širše, torej medsebojno povezavo ljudi, občinskih središč in poslovnih con, tudi na območju čez mejo (Republika Hrvaška);
– opozorjeno je bilo, da mora novomeška obvoznica reševati tudi medmestni promet, navezana mora biti na gospodarke lokacije in mestu prinašati korist.

Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Dunajska cesta 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOP), ki zagotovi sredstva za izdelavo recenzije, presoje in medsebojne primerjave variantnih rešitev (v nadaljnjem besedilu: študija variant), revizije okoljskega poročila, recenzije državnega lokacijskega načrta in recenzije drugih morebiti potrebnih dokumentov.
Naročnik strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste (v nadaljnjem besedilu: MzP DRSC), ki zagotovi vsa sredstva za izdelavo strokovnih podlag iz VI.1 in VI.2 točke tega programa priprave, študije variant, okoljskega poročila, geodetskega načrta, poročila o vplivih nameravanega posega v okolje (v nadaljnjem besedilu: poročilo o vplivih na okolje), revizije poročila o vplivih na okolje in vseh faz državnega lokacijskega načrta.
Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Republika Slovenija, ki jo kot izvajalec naročila za opravljanje nalog v zvezi z gradnjo državnih cest zastopa MzP DRSC.
Izdelovalec študije variant in izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrtovalec), ki ju MzP DRSC izbere po predpisih o oddaji javnega naročila, mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora. Pripravljavec pred začetkom postopka javnega naročila za izbiro načrtovalca potrdi projektno nalogo.

Nosilci urejanja prostora so državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki v postopku priprave državnega lokacijskega načrta v skladu z Zakonom o urejanju prostora odločajo ali soodločajo o prostorski ureditvi.
Med nosilce urejanja prostora se lahko uvrstijo tudi drugi državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, če se med pripravo državnega lokacijskega načrta izkaže, da rešitve posegajo na njihovo delovno področje.
 
IV.1 Nosilci urejanja prostora, ki v postopku priprave državnega lokacijskega načrta sodelujejo z dajanjem smernic za načrtovanje, strokovnih podlag urejanja prostora in mnenj k predlogu državnega lokacijskega načrta, so:
1. Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava;
2. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Urad glavnega inšpektorja;
3. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo;
4. Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje;
5. Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste;
6. Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije, Maribor;
7. Ministrstvo za promet, Direktorat za civilno letalstvo;
8. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za okolje;
9. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za upravljanje z vodami;
10. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za meteorologijo;
11. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo;
12. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, Sektor za rudarstvo;
13. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo;
14. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave;
15. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije;
16. Zavod za ribištvo Slovenije;
17. Zavod za gozdove Slovenije;
18. DARS, d. d., Ljubljana;
19. ELES, d. o. o., Ljubljana;
20. Elektro Celje, d. d., Celje;
21. Elektro Ljubljana, d. d., Ljubljana;
22. Geoplin plinovodi, d. o. o., Ljubljana;
23. zadevne občine in njihove gospodarske javne službe.
Ministrstvu, pristojnemu za kulturo, MOP predloži vloge za pridobitev smernic za načrtovanje, strokovnih podlag urejanja prostora in mnenj k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta v vednost z vsemi prilogami.
 
IV.2 Organizacija oziroma nosilec javnih pooblastil, ki mora v postopku priprave državnega lokacijskega načrta sodelovati le s predložitvijo podatkov o lastnem omrežju, je Telekom Slovenije, d. d., Cigaletova ulica 15, Ljubljana.
 
IV.3 Nosilci urejanja prostora, ki v postopku izdelave študije variant dajo stališče k predlogu najustreznejše variantne rešitve, so:
1. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo;
2. Ministrstvo za promet, Direktorat za ceste;
3. Ministrstvo za promet, Direktorat za civilno letalstvo;
4. Ministrstvo za promet, Direktorat za železnice in žičnice;
5. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo;
6. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.
MOP se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta odloči, kateri od nosilcev urejanja prostora mora dati stališče k predlogu najustreznejše variantne rešitve z vidika razvoja posameznega resorja.
 
IV.4 Nosilec urejanja prostora, ki v postopku izdelave študije variant in celovite presoje vplivov na okolje izda stališče k predlogu najustreznejše variantne rešitve in mnenje o ustreznosti okoljskega poročila, je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za celovito presojo vplivov na okolje, in sicer na podlagi stališč in mnenj:
1. Ministrstva za zdravje;
2. Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave;
3. Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za okolje, Sektorja za vode;
4. Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;
5. Ministrstva za kulturo, Direktorata za kulturno dediščino.
Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za celovito presojo vplivov na okolje se v postopku celovite presoje vplivov na okolje odloči, kateri od nosilcev urejanja prostora mora dati stališče k predlogu najustreznejše variantne rešitve in mnenje o ustreznosti okoljskega poročila.
 
IV.5 Nosilec urejanja prostora, ki v postopku izdelave predloga državnega lokacijskega načrta in presoje vplivov na okolje odloči o okoljevarstvenem soglasju, je Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za okolje, in sicer na podlagi mnenj o sprejemljivosti nameravanega posega:
1. Ministrstva za zdravje;
2. Ministrstva za obrambo, Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje;
3. Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave;
4. Ministrstva za okolje in prostor, Agencije Republike Slovenije za okolje, Urada za upravljanje z vodami;
5. Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;
6. Ministrstva za kulturo.
Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za okolje se v postopku presoje vplivov na okolje odloči, kateri od nosilcev urejanja prostora mora dati mnenje o sprejemljivosti nameravanega posega.

Načrtovalec lahko ob upoštevanju programskih izhodišč, določenih v II. točki tega programa priprave, na podlagi priporočil s prve prostorske konference, analize prostora, pridobljenih smernic in njihove analize, na podlagi analiz stanja, teženj in razvojnih možnosti v prostoru ter študije ranljivosti predlaga nove variante ali optimizacijo že predlaganih.
MOP, ministrstvo, pristojno za promet, in MzP DRSC potrdijo predlagani obseg variant, za katere izdelovalec strokovnih podlag v primerni natančnosti izdela variantne možnosti kot celovite urbanistične, krajinske in arhitekturne oziroma gradbeno-tehnične strokovne rešitve.
Načrtovalec izdela študijo variant, v kateri na podlagi strokovnih podlag presodi in primerja poteke tras z vidika prostorskega razvoja (učinkov na regionalni razvoj, racionalne rabe prostora), s funkcionalnega, varstvenega in ekonomskega vidika ter z vidika sprejemljivosti načrtovanih ureditev v lokalnem okolju.
V sklepnih ugotovitvah študije variant načrtovalec predlaga in utemelji najustreznejšo variantno rešitev ter da usmeritve za kar najboljšo izdelavo strokovnih podlag zanjo in predloga državnega lokacijskega načrta.

Pri izdelavi strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je treba upoštevati vse predhodno izdelane strokovne podlage in vse drugo gradivo, bistveno za izdelavo naloge.
 
VI.1 V postopku izdelave študije variant se uporabijo ali izdelajo naslednje strokovne podlage:
– analiza stanja in teženj v prostoru, in sicer analiza fizičnih lastnosti in pravnega stanja prostora, problemov, ki izhajajo iz dosedanjega prostorskega razvoja;
– analiza razvojnih možnosti za posamezne dejavnosti v prostoru, kjer se ob oceni tokov tovornega in potniškega prometa ovrednotijo učinki tras na razvoj policentričnega omrežja mest in drugih naselij na mednarodni in državni ravni, pa tudi na razvoj omrežja urbanih središč s kazalci povezanosti in na regionalni razvoj s kazalci dostopnosti ter primerjajo prostorski učinki glede na različne poteke tras;
– študija ranljivosti prostora: analiza pričakovanih vplivov prostorskih ureditev na posamezne sestavine prostora, vrednotenje in priprava predlogov strokovnih rešitev;
– elaborati, v katerih se variante vrednotijo in primerjajo: razvojno-urbanistični, gradbeno-tehnični, prometno-ekonomski elaborat in okoljsko poročilo;
– morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora.
 
VI.2 V postopku izdelave predloga državnega lokacijskega načrta se izdelajo naslednje strokovne podlage:
– geodetski načrt, izdelan v skladu s Pravilnikom o geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/04);
– idejna zasnova načrtovane prostorske ureditve, izdelana tako, da vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve ter ureditve z ustreznim poročilom in utemeljitvijo;
– idejna zasnova posameznih elementov prostorske ureditve, izdelana kot posamezni načrti, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve ter ureditve z ustreznimi poročili in utemeljitvami;
– idejna zasnova nove prometne ureditve, tudi glede na obstoječe (ukinitev, preureditev obstoječih cest, poti ipd.);
– idejna zasnova novih ter zaščite, prestavitve in odprave obstoječih energetskih, vodovodnih, komunalnih in drugih infrastrukturnih priključkov ter ureditev;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za preprečitev negativnih vplivov na okolje, kulturno dediščino in trajnostno rabo naravnih dobrin, za omilitev vplivov na rastlinske in živalske vrste ter njihove habitate, vključno z idejno zasnovo ureditve morebitnih izravnalnih ukrepov;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– prikaz vplivnega območja pričakovanih posameznih vrst vplivov načrtovanih objektov na okolico;
– morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora, po potrebi tudi strokovne podlage v zvezi z ukrepi med gradnjo;
– predlog državnega lokacijskega načrta mora vsebovati tudi podatke o lastnikih in imetnikih drugih stvarnih pravic na nepremičninah.

VII.1 Postopek priprave državnega lokacijskega načrta se vodi v skladu z Zakonom o urejanju prostora. Študija variant, strokovne podlage iz VI.1 in VI.2 točke tega programa priprave in državni lokacijski načrt se v vseh fazah izdelajo v skladu z Zakonom o urejanju prostora, Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) ter Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04).
 
VII.2 V skladu z določbami Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo in 49/06 – ZMetD) je Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo št. 35409-138/2006 z dne 14. 6. 2006 ugotovilo, da državni lokacijski načrt lahko bistveno vpliva na okolje, ker vsebuje posege, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, oziroma lahko v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, bistveno vpliva na zavarovana območja, posebna varstvena območja ali potencialna posebna ohranitvena območja (v nadaljnjem besedilu: varovana območja).
Med izdelavo študije variant se opravi celovita presoja vplivov izvedbe predloga najustreznejše variantne rešitve na okolje v skladu z določbami zakona, ki ureja varstvo okolja, oziroma presojo sprejemljivosti njegovih vplivov na varovana območja v skladu z določbami zakona, ki ureja ohranjanje narave. Zagotovita se okoljsko poročilo in njegova revizija, izdelana v skladu s predpisi, ki določajo podrobnejšo vsebino in revizijo okoljskega poročila, ter predpisi, ki določajo vsebino in podrobnejšo metodologijo presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe posegov v naravo na varovanih območjih.
Med izdelavo predloga državnega lokacijskega načrta se izvede presoja vplivov na okolje v skladu z določbami zakona, ki ureja varstvo okolja, oziroma presoja sprejemljivosti njegovih vplivov na varovana območja v skladu z določbami zakona, ki ureja ohranjanje narave. Zagotovita se poročilo o vplivih na okolje in njegova revizija, izdelana v skladu s predpisi, ki določajo podrobnejšo vsebino in način priprave poročila o vplivih na okolje ter revizijo tega poročila, in predpisi, ki določajo vsebino in podrobnejšo metodologijo presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe posegov v naravo na varovanih območjih.
 
VII.3 Faza študije variant in celovite presoje vplivov na okolje
1. Pridobitev smernic za načrtovanje:
– MzP DRSC zagotovi gradivo za pridobitev smernic (lega prostorske ureditve v širšem prostoru s tehničnim poročilom);
– MOP pridobi smernice za načrtovanje in strokovne podlage urejanja prostora od nosilcev urejanja prostora iz IV.1 točke ter podatke od organizacij oziroma nosilcev javnih pooblastil iz IV.2 točke tega programa priprave;
– nosilci urejanja prostora predložijo smernice v 30 dneh po prejemu vloge; v tem roku pošljejo tudi strokovne podlage urejanja prostora, s katerimi razpolagajo in ki se nanašajo na območje oziroma so predmet načrtovanja. V skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, se rok, če strokovna priprava naravovarstvenih smernic v 30 dneh ni mogoča, lahko podaljša, vendar na največ 60 dni, o čemer pristojni zavod obvesti pripravljavca;
– načrtovalec pregleda smernice in strokovne podlage urejanja prostora ter jih analizira.
2. Izdelava študije variant:
– MzP DRSC zagotovi izdelavo strokovnih podlag iz točke VI.1 tega programa priprave;
– načrtovalec izdela študijo variant s predlogom najustreznejše variantne rešitve;
– MOP zagotovi recenzijo študije variant in revizijo okoljskega poročila;
– potem ko MOP predloži recenzijo študije variant in revizijo okoljskega poročila, načrtovalec dopolni študijo variant, predlog najustreznejše variantne rešitve in okoljsko poročilo;
– k izdelani in po potrebi dopolnjeni študiji variant in predlogu najustreznejše variantne rešitve pridobi MOP stališči ministrstva, pristojnega za promet, in MzP DRSC;
– MOP k predlogu najustreznejše variantne rešitve pridobi stališče nosilcev urejanja prostora iz IV.3 točke tega programa priprave; hkrati predloži ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, poleg predloga najustreznejše variantne rešitve okoljsko poročilo in njegovo revizijo, zato da ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, v 30 dneh oblikuje mnenje o ustreznosti okoljskega poročila, v največ 36 dneh pa mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe predloga najustreznejše variantne rešitve.
3. Javna seznanitev in prostorska konferenca:
– minister, pristojen za prostor, po pridobljenem mnenju o ustreznosti okoljskega poročila s sklepom odredi javno seznanitev s predlogom najustreznejše variantne rešitve, okoljskim poročilom in njegovo revizijo na sedežu pripravljavca ter v zadevnih občinah;
– MOP med javno seznanitvijo organizira javno obravnavo, ki mora biti v kraju načrtovane prostorske ureditve, in drugo prostorsko konferenco na sedežu MOP, zato da se k predlagani najustreznejši variantni rešitvi pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi oziroma mnenja lokalnih skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti;
– javna seznanitev traja najmanj 30 dni.
4. Potrditev najustreznejše variantne rešitve:
– MzP DRSC zagotovi dopolnitev študije variant in predloga najustreznejše variantne rešitve tako, da pri tem smiselno upošteva stališča nosilcev urejanja prostora iz IV.3 točke tega programa priprave, priporočila druge prostorske konference ter kar najbolj mnenja in pripombe javnosti in nosilcev urejanja prostora iz IV.4 točke tega programa priprave, pri čemer mora MzP DRSC obrazložiti način upoštevanja in razloge za neupoštevanje;
– MOP (pripravljavec) pošlje ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, dopolnjeno študijo variant s predlogom najustreznejše variantne rešitve, zato da ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, v 30 dneh izda sklep o potrditvi predloga najustreznejše variantne rešitve oziroma izdajo potrdila zavrne;
– po pridobljenem sklepu o potrditvi na predlog ministra, pristojnega za prostor, in ministra, pristojnega za promet, o variantni rešitvi odloči Vlada Republike Slovenije;
– s potrjenim predlogom najustreznejše variantne rešitve, za katero se izdela predlog državnega lokacijskega načrta, MOP seznani nosilce urejanja prostora iz IV.4 točke tega programa priprave z obvestilom, javnost pa z javnim naznanilom v enem dnevnem časopisu, ki pokriva območje celotne države, na krajevno običajen način in na svetovnem spletu.
 
VII.4 Faza predloga državnega lokacijskega načrta in presoje vplivov na okolje
1. Dopolnitev smernic k izbrani varianti:
– MzP DRSC zagotovi gradivo za pridobitev dopolnjenih smernic k izbrani varianti (lega potrjene variantne rešitve prostorske ureditve v ožjem prostoru s tehničnim poročilom);
– MOP pridobi potrebne dopolnitve smernic k izbrani varianti od nosilcev urejanja prostora iz IV.1 točke tega programa priprave;
– nosilci urejanja prostora, ki so za to zaprošeni, predložijo dopolnitve smernic k izbrani varianti v 30 dneh po prejemu vloge;
– načrtovalec pregleda dopolnjene smernice k izbrani varianti in jih analizira.
2. Izdelava predloga državnega lokacijskega načrta:
– MzP DRSC na podlagi usmeritev iz študije variant, smernic in njihovih dopolnitev zagotovi izdelavo strokovnih podlag iz VI.2 točke tega programa priprave, vključno s poročilom o vplivih na okolje;
– načrtovalec po prevzemu vseh strokovnih podlag, vključno s poročilom o vplivih na okolje, izdela predlog državnega lokacijskega načrta;
– MzP DRSC zagotovi revizijo poročila o vplivih na okolje;
– MOP zagotovi recenzijo predloga državnega lokacijskega načrta;
– načrtovalec po predložitvi pripomb od MOP in po reviziji dopolnjenega poročila o vplivih na okolje dopolni predlog državnega lokacijskega načrta;
– MOP predloži ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, predlog državnega lokacijskega načrta, poročilo o vplivih na okolje in revizijo poročila o vplivih na okolje, da le-to pripravi osnutek odločitve o okoljevarstvenem soglasju;
– MOP seznani zadevne občine z javno razgrnitvijo predloga državnega lokacijskega načrta.
3. Javna razgrnitev in javne obravnave:
– minister, pristojen za prostor, s sklepom odredi javno razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta, poročila o vplivih na okolje, mnenja o opravljeni reviziji, poročila o vplivih na okolje in osnutka odločitve o okoljevarstvenem soglasju na sedežu pripravljavca in v zadevnih občinah;
– javna razgrnitev traja najmanj 30 dni;
– MOP obvesti javnost, da je za načrtovane ureditve treba izvesti presojo vplivov na okolje, o ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta, o organu, ki bo izdal okoljevarstveno soglasje, predložil zahtevane podatke o načrtovanih ureditvah, o kraju in času javne razgrnitve ter javne obravnave, na kateri je mogoč vpogled v predlog državnega lokacijskega načrta, v poročilo o vplivih na okolje in v revizijo poročila o vplivih na okolje, ter o načinu dajanja mnenj in pripomb z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije, v enem od dnevnih časopisov, ki pokriva celotno območje države, na svetovnem spletu in na krajevno običajen način, in sicer najmanj en teden pred začetkom javne razgrnitve;
– MOP med javno razgrnitvijo organizira javno obravnavo, ki mora biti v občinah, na katere se nanaša načrtovana prostorska ureditev;
– MOP v sodelovanju z zadevnimi občinami med javno razgrnitvijo in javno obravnavo evidentira vse pisne in ustne pripombe ter predloge organov, organizacij in posameznikov;
– MOP v sodelovanju z MzP DRSC, ministrstvom, pristojnim za promet, in načrtovalcem preuči pripombe in predloge;
– načrtovalec pripravi predlog stališč glede njihovega upoštevanja;
– MOP s pripombami in predlogi ter predlogom stališč seznani tudi tiste nosilce urejanja prostora, na katerih delovno področje bi se predlagane spremembe lahko nanašale, in pridobi njihovo predhodno mnenje;
– minister, pristojen za prostor, po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za promet, odloči o upoštevanju pripomb in predlogov ter z odločitvijo seznani zadevne občine.
4. Izdelava dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta:
– MzP DRSC zagotovi izdelavo potrebnih dopolnitev strokovnih podlag v skladu s sprejeto odločitvijo o upoštevanju pripomb in predlogov;
– načrtovalec izdela dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta po prevzemu vseh morebiti dopolnjenih strokovnih podlag;
– načrtovalec po potrebi dopolni in konča analizo smernic ter jo priloži k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta in gradivu za pridobitev mnenj;
– MOP zagotovi pregled dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta;
– MOP k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta pridobi stališče ministrstva, pristojnega za promet;
– MzP DRSC zagotovi gradivo za pridobitev mnenj.
5. Pridobitev mnenj in okoljevarstvenega soglasja:
– MOP pridobi mnenja k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta od nosilcev urejanja prostora iz IV.1 točke tega programa priprave;
– nosilci urejanja prostora dajo mnenje v 30 dneh po prejemu vloge;
– MOP med pridobivanjem mnenj zagotovi pregled dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta;
– MOP predloži MzP DRSC mnenja nosilcev urejanja prostora in recenzijo, zato da načrtovalec izdela usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta;
– MOP/pripravljavec predloži ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, mnenja nosilcev urejanja prostora iz točke IV.5 tega programa, da na njihovi podlagi v roku treh mesecev od pridobitve gradiva iz sedme oziroma šeste alinee točke VII.4.2. odloči o okoljevarstvenem soglasju.
6. Sprejetje državnega lokacijskega načrta:
– po pridobljenem pravnomočnem okoljevarstvenem soglasju minister, pristojen za prostor, v soglasju z ministrom, pristojnim za promet, predloži usklajeni dopolnjeni predlog državnega lokacijskega načrta Vladi Republike Slovenije v sprejetje. Sestavni del gradiva so priporočila obeh prostorskih konferenc ter stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve;
– Vlada Republike Slovenije sprejme državni lokacijski načrt z uredbo in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.