a) Občina Žirovnica leži v severovzhodnem delu Gorenjske, na severnem robu Ljubljanske kotline, ob vznožju Stola. Na severu je območje omejeno z državno mejo med Slovenijo in Avstrijo, na vzhodu meji na občini Radovljica in Tržič, na zahodu na Jeseniško občino, medtem ko na jugu meji na občino Bled.
Območje občine je veliko 42,39 km² in ima 10 naselij. Leta 2002 je v občini živelo 4 071 prebivalcev. Gostota naseljenosti je 96 ljudi na km².
Ravninsko območje občine leži na levem bregu reke Save Dolinke, ki je del Ljubljanske kotline. Po pokrajini prevladujejo terase, ki so večinoma urejene v travnike, pašnike in njive. Tla ravnine so na debelo zasuta s konglomeratom in prodom, tako da deževnica ponika v notranjost in prehaja v talno vodo. Severno od ravnine se dvigajo Zahodne Karavanke z najvišjim vrhom Karavank, Stolom (2236 m). V Stolovi gorski skupini prevladujejo trijasni apnenci in dolomiti.
Mrežo naselij v Občini Žirovnica sestavljajo: naselja Breg, Breznica, Doslovče, Moste, Rodine, Selo, Smokuč, Vrba in Zabreznica in Žirovnica. Kot je opredeljeno tudi v sedanjih planskih dokumentih – Odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Jesenice za območje Občine Žirovnica (Uradni vestnik Gorenjske, št. 20/86, 2/88, 8/88, 6/89, 2/90 in Uradni list RS, št. 24/90, 28/90, 31/90, 51/98, 65/99), naj bi se v naselju Žirovnica oblikovalo obrtno – proizvodno središče, na Breznici upravno središče in ruralno središče v Smokuču. Celotno območje občine gravitira še na javne funkcije Jesenic oziroma Radovljice.
Cestna mreža je precej razvejana, a kapaciteta in potek cest ni povsod primeren, posamezni odseki z vidika varnosti niso zadostno urejeni (manjkajo obvoznice, pločniki, parkirišča, nezadostna širina ceste ...).
Območje občine rabi boljše povezave znotraj občine (obvoznica).
Komunalna infrastruktura je dokaj razvita, delež prebivalstva z dostopom oziroma uporabo le te pa je naslednji:
– vodovodno omrežje 97.7%
– kanalizacijsko omrežje 20.9%
– elektrika 98.7%
– centralno ogrevanje 83.5%
– kabelska TV 84.5%
– telefon 82.7%
– plin 3.1%
(podatki Statističnega urada RS, popis 2002)
b) Razlog za pripravo Strategije prostorskega razvoja Občine Žirovnica je Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1), ki predpisuje izdelavo povsem novih prostorskih aktov na državnem, regionalnem in lokalnem nivoju.
Veljavni prostorski plan Občine Žirovnica, ki kljub nedavno sprejetim spremembam ne zagotavlja več želenega usmerjanja prostorskega razvoja, je potrebno v skladu z ZUreP-1 nadomestiti s prostorsko strategijo, ki bo ob upoštevanju državnih usmeritev, na lokalni ravni na novo opredelila prostorski razvoj občine in usmeritve za urejanje prostora v novih družbeno gospodarskih pogojih.
Glede na stanje in težnje v prostoru je priprava Strategije prostorskega razvoja občine (v nadaljnjem besedilu SPRO) Žirovnica potrebna predvsem zaradi naslednjih vsebinskih razlogov:
– razvojnih potreb občine in pobud fizičnih ter pravnih oseb po stanovanjskih, obrtnih, proizvodnih in poslovnih površinah ter površinah za razvoj izobraževanja, kulturnega in športnega življenja,
– učinkovitejšemu načrtovanju prometne, komunalne in energetske infrastrukture v občini,
– pospeševanju razvoja podeželja in varovanja krajine ter razvoja turizma na vasi,
– pospeševanju razvoja tržnega gospodarstva,
– povezovanju z ostalimi občinami in regijami,
– sanaciji degradiranih območij, če bi se z analizami pokazalo da taka območja obstajajo,
– reševanju obstoječih problemov prostorskega razvoja občine.
c) Pravno podlago za pripravo SPRO Žirovnica predstavlja Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1: v nadaljevanju ZUreP-1). Na podlagi četrtega odstavka 171. člena ZUreP-1 občine pričnejo s pripravo SPRO po uveljavitvi Strategije prostorskega razvoja Slovenije in jo morajo sprejeti najkasneje v treh letih po sprejemu strategije prostorskega razvoja Slovenije.

a) Predmet SPRO je opredelitev izhodišč in vizije prostorskega razvoja občine ter določitev usmeritev za razvoj dejavnosti v prostoru in njegove rabe, tako da bodo zagotovljeni pogoji za usklajen in vzdržen razvoj na območju občine ter da bo omogočeno usmerjanje prostorskih razvojnih procesov in z njimi povezanih prostorskih ureditev ter uveljavljanje prostorskih ukrepov za njeno izvajanje.
b) Vsebina SPRO Žirovnica določa:
1. izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine,
2. zasnovo razmestitve dejavnosti v prostoru,
3. zasnovo posameznih sistemov lokalnega pomena, kot so:
– zasnova poselitve vključno z zasnovami rabe urbanih površin, prenove obstoječega stavbnega fonda ter sanacije degradiranih urbanih območij,
– zasnovo prometne in komunalne infrastrukture,
– zasnovo krajine s prikazom kmetijskih in gozdnih zemljišč, vodnih virov, vodnogospodarskih sistemov, območij rudnin, naravnih in kulturnih vrednot ter ogroženih območij,
4. območje urbanistične zasnove naselij za katera bi se s študijo izkazalo, da je urbanistično zasnovo potrebno izdelati,
5. območje krajinske zasnove doline Završnice in Karavank (če se v strokovnih podlagah pokaže potreba po izdelavi),
6. ukrepi za izvajanje prostorske strategije prostorskega razvoja občine.
c) Programska izhodišča Strategije prostorskega razvoja Občine Žirovnica:
– upoštevanje Strategije prostorskega razvoja Slovenije in Prostorskega reda Slovenije s poudarkom na lokalnih posebnostih,
– skladen razvoj Občine Žirovnica po načelih trajnostnega razvoja, v povezavi z gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi razmerami,
– vzdržen prostorski razvoj, usklajen z razvojnimi in poselitvenimi potrebami,
– upoštevanje razvojnih dokumentov posameznih nosilcev urejanja prostora,
– usmerjanje prostorskega razvoja skladno z varstvenimi usmeritvami in zahtevami s področja varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov in varstva kulturne dediščine ter sanacijo degradiranih območij,
– povezovanje posameznih območij znotraj občine, povezovanje občinskega prostora s sosednjimi občinami in povezovanje občine s širšim regionalnim prostorom,
– spodbujanje kvalitetnega lokalnega prostorskega razvoja,
– spodbujanje za razvoj ustreznih storitvenih in oskrbnih funkcij, razvoj delovnih mest za okoliško prebivalstvo ter omogočanje možnosti za športno in kulturno dejavnost,
– zagotavljanje prebivalcem naselij možnost za vsakodnevno oskrbo, izobraževanje, informiranje in druženje,
– zagotavljanje zadostne in dostopne oskrbe z družbenimi in drugimi storitvenimi dejavnostmi, ne glede na obseg svojega gravitacijskega območja.
d) Urbanistična zasnova naselij za katera bi se s študijo izkazalo, da je urbanistično zasnovo potrebno izdelati, opredeljuje:
– ureditveno območje urbanistične zasnove,
– zasnovo dejavnosti v prostoru,
– območje prenove naselja in koncept prenove,
– območja za širitev naselja in namensko rabo površin,
– zasnovo prometne in komunalne infrastrukture,
– usmeritve za varstvo okolja, ohranjanje narave in kulturne dediščine,
– členitev območja urbanistične zasnove na posamične enote in okvirna območja za urejanje z lokacijskimi načrti in prostorskim redom.
Urbanistična zasnova se pripravi za naselja, katerim se določajo območja za njihovo širitev ali prenovo in pokaže potreba po umestitvi različnih dejavnosti.
e) Krajinska zasnova doline Završnice in Karavank opredeljuje:
– ureditveno območje krajinske zasnove,
– uskladitev interesov v prostoru, vplive na krajino, naravno dediščino, biotsko raznovrstnost, naravne vrednote ter kakovost okolja,
– obstoječe in predvidene dejavnosti – šport, turizem, kmetijsko ponudbo, rekreacijo, stanovanjsko gradnjo in gradnjo za potrebe kmetijstva,
– usmeritve za prostorski red občine oziroma lokacijske načrte.
Krajinska zasnova bo izdelana naknadno, kot dopolnitev prostorske strategije, če se v strokovnih podlagah pokaže potreba po izdelavi.
Občina Žirovnica bo, če bo izražen interes za izdelavo skupnih elementov strategije prostorskega razvoja, predvsem na področju prometa, infrastrukture, deponiranja odpadkov ter drugih skupnih projektov usklajevala interese z interesi sosednjih občin.

Okvirno ureditveno območje strategije prostorskega razvoja Občine Žirovnica je celotno območje občine. Izdelava urbanistične zasnove Žirovnica bo omejena na naselja za katera bi se s študijo izkazalo, da je urbanistično zasnovo potrebno izdelati. V postopku izdelave se lahko območje urbanistične zasnove glede na rezultate drugih strokovnih podlag razširi še na območja sosednjih naselij ali druga območja izven meje poselitve. Meje krajinske zasnove se določi glede na rezultate strokovnih podlag.

Nosilci urejanja prostora, ki pripravijo smernice za pripravo prostorske strategije, so ministrstva in organi v njihovi sestavi, ter nosilci javnih pooblastil, ki sodelujejo pri pripravi prostorske strategije in so določeni s tem programom priprave. Nosilci urejanja prostora podajo ključna izhodišča za pripravo prostorske strategije, in sicer z vidika gospodarskega in družbenega razvoja ter varstva okolja.
Nosilci urejanja prostora so zadolženi da:
– pripravijo smernice in mnenja v skladu z 29. členom ZUreP-1 ter jih posredujejo v roku 30 dni,
– sodelujejo s pripravljavcem pri pripravi SPRO,
– izdelajo in posredujejo pripravljavcu strokovne podlage razvoja ali varstva s svojega področja za pripravo SPRO.
V primeru molka nosilca urejanja prostora se smiselno upoštevajo izdelane strokovne podlage k zadnji spremembi prostorskega plana.
Pristojni nosilci urejanja prostora, ki v smernicah opredelijo izhodišča za prostorski razvoj, pomembna s področja njihove pristojnosti ter podajo končna mnenja, so:
a) Nosilci urejanja prostora
1. Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostorski razvoj poda izhodišča za razvoj poselitve;
2. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za okolje, poda izhodišča za varstvo okolja in ravnanje z odpadki;
3. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Sektor za ohranjanje narave poda izhodišča za ohranjanje narave;
4. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za varstvo okolja, Urad za upravljanje z vodami, poda izhodišča za rabo voda in priobalnih zemljišč;
5. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, Sektor za vodno območje Donave, Oddelek območja zgornje Save poda izhodišča za varstvo okolja lokalnega pomena;
6. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za podjetništvo in konkurenčnost poda izhodišča in usmeritve za področje gospodarskega razvoja Slovenije, spodbujanje investicij in krepitev konkurenčnih sposobnosti gospodarstva;
7. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za notranji trg, Sektor za preskrbo in blagovne rezerve poda izhodišča za področje preskrbe in državnih blagovnih rezerv;
8. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo poda izhodišča za racionalno rabo energije in energetskih virov ter za prostorsko zasnovo omrežja energetske infrastrukture;
9. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, Sektor za rudarstvo poda izhodišča za rabo potencialnih nahajališč mineralnih surovin;
10. Ministrstvo za promet, Direkcija za ceste, poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega cestnega omrežja;
11. Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, Sektor za planiranje in analize poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega cestnega omrežja in državnih kolesarskih poti, razen omrežja avtocest;
12. Ministrstvo za promet, Uprava RS za civilno letalstvo poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj civilnega letalstva, letališč in vzletišč;
13. Ministrstvo za promet, Javna agencija za Železniški promet, poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj železniškega prometa;
14. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo opredeli izhodišča prostorskega razvoja ter režimov urejanja območij in infrastrukture, ki so namenjena za potrebe obrambe;
15. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje opredeli izhodišča, usmeritve in ukrepe za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
16. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami opredeli izhodišča, usmeritve in ukrepe za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
17. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo, pripravi izhodišča za rabo in ohranjanje potencialov kmetijskih zemljišč;
18. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Sektor za gozdarstvo pripravi izhodišča za rabo in ohranjanje gozdov;
19. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Sektor za lovstvo in ribištvo pripravi izhodišča za razvoj dejavnosti lovstva in ribištva;
20. Ministrstvo za zdravje poda izhodišča za razvoj omrežja ustanov zdravstvene dejavnosti;
21. Ministrstvo za šolstvo in šport poda izhodišča za razvoj omrežja izobraževalnih ustanov osnovnega šolstva ter razvoja športa;
22. Ministrstvo za kulturo, Uprava RS za kulturno dediščino poda izhodišča za varstvo kulturne dediščine ter druge dejavnosti kulture, ki so prostorsko relevantne;
23. Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko poda izhodišča za usklajen in trajnosten regionalni in lokalni prostorski razvoj;
b) Nosilci javnih pooblastil
24. Zavod za gozdove Slovenije, OE Bled poda izhodišča za področje gozdarstva lokalnega pomena;
25. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, OE Kranj poda izhodišča za ohranjanje narave;
26. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Kranj poda izhodišča za varstvo kulturne dediščine lokalnega pomena;
27. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Območna enota Kranj, Izpostava Jesenice poda izhodišča za razvoj kmetijstva na lokalnem nivoju;
28. ELES Elektro – Slovenija d.o.o. Ljubljana poda izhodišča za področje prenosa električne energije;
29. Savske elektrarne Ljubljana d.o.o. poda izhodišča za razvoj elektrarn;
30. Elektro Gorenjska, javno podjetje za distribucijo električne energije d.d. poda izhodišča za področje prenosa in distribucije električne energije lokalnega pomena;
31. Telekom Slovenije d.d. poda izhodišča za področje telekomunikacij in zvez lokalnega pomena;
32. Geoplin plinovodi, d.o.o. Ljubljana, poda izhodišča za področje transporta in skladiščenja zemeljskega plina;
33. JEKO-IN d.o.o., javno komunalno podjetje, sektor komunala, poda izhodišča za področje čiščenja odpadnih voda;
34. JEKO-IN d.o.o., javno komunalno podjetje, sektor vodovod, poda izhodišča za področje vodooskrbe;
35. Plinstal d.d., Jesenice, poda izhodišča za področje distribucije zemeljskega plina;
36. UPC Telemach širokopasovne komunikacije, d.o.o. poda izhodišča za področje kabelske televizije;
c) Drugi udeleženci (druge občine, društva)
37. Občina Žirovnica poda izhodišča za področje razvoja gospodarstva, družbene javne infrastrukture (zdravstva, šolstva, športa, socialnega varstva, javne uprave …) lokalnega pomena, turizma, kmetijstva, prometa, vodooskrbe, zbiranja in čiščenja odpadnih vod in druge infrastrukture lokalnega pomena;
38. Ribiška družina Jesenice poda izhodišča za področje ribištva;
39. Lovska družina Stol, Moste, poda izhodišča za področje lovstva.
Kolikor se ugotovi, da se za izdelavo predloga Strategije prostorskega razvoja Občine Žirovnica potrebuje dodatne smernice, lahko pripravljavec prostorskega akta k sodelovanju povabi tudi druge organe in organizacije.

Prioritetno se preveri aktualnost in uporabnost že izdelanih strokovnih podlag. Že izdelane strokovne podlage so predvsem:
1. Dolgoročni razvojni program Občine Žirovnica,
2. Program investicij v Občini Žirovnica do leta 2015,
3. Predlog sprememb programa investicij in načrta razvojnih programov v Občini Žirovnica do leta 2015,
4. Program razvoja kmetijstva v Občini Žirovnica 2003–2007,
5. Varstvo kulturne dediščine, Strokovne podlage za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Žirovnica,
6. Naravovarstvene smernice za pripravo prostorskega plana Občine Žirovnica, Varstvo naravnih vrednot v Občini Žirovnica,
7. Regionalni razvojni program Gorenjske 2002–2006,
8. Načrt razvoja človeških virov z dolgoročno analizo potreb na trgu dela na Gorenjskem,
9. Študija izvedljivosti malih kmetijsko- predelovalnih obratov na Gorenjskem,
Pripravljavec v sodelovanju z izdelovalcem poskrbi za pripravo obveznih strokovnih podlag:
– analizo stanja in teženj v prostoru,
– analizo razvojnih možnosti za posamezne dejavnosti v prostoru,
– študijo ranljivosti prostora.
Za območje urbanistične zasnove se, v okviru obveznih strokovnih podlag, podrobneje obdelajo področja, katerih vsebina je določena s Pravilnikom o podrobnejši vsebini obliki in načinu priprave strategije prostorskega razvoja občine ter vrstah njenih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 24/04).
Posamezni nosilec urejanja prostora v skladu s tem programom priprave pripravljavcu na njegovo zahtevo predloži strokovne podlage s svojega področja, pri čemur mora upoštevati raven podrobnosti obravnavane problematike. Strokovne podlage nosilcev urejanja prostora, s katerimi razpolagajo, so predvsem podatki in analize stanja in teženj prostorskega razvoja dejavnosti, predlogi morebitnih razvojnih potreb ali prostorskih ureditev s področja dejavnosti nosilca urejanja prostora, vključno z njihovimi operativnimi programi ter drugi pogoji in omejitve za razvoj dejavnosti v prostoru.

V postopku priprave prostorske strategije bo predvidoma potrebno izvesti celovito presojo vplivov njene izvedbe na okolje po ZVO-1 oziroma presojo sprejemljivosti prostorske strategije po ZON-B. V zvezi s tem bo pripravljavec pridobil ustrezno odločbo Ministrstva za okolje in prostor.
V okviru postopka CPVO se ugotovi in oceni vplive na okolje ter vključenost zahtev varstva okolja, ohranjanja narave, varstva človekovega zdravja in kulturne dediščine v prostorski strategiji in pridobi potrdilo – odločba Ministrstva za okolje in prostor (v nadaljevanju: MOP) o sprejemljivosti njene izvedbe na okolje.
Za izvedbo CPVO mora pripravljavec prostorske strategije zagotoviti okoljsko poročilo, ki mora vsebovati informacije, potrebne za CPVO. Pripravljavec prostorske strategije mora zagotoviti tudi revizijo okoljskega poročila in od MOP pridobiti potrdilo o ustreznosti okoljskega poročila. Okoljsko poročilo, revizija okoljskega poročila in predlog prostorske strategije se javno razgrnejo po postopku, ki je predpisan v ZUreP-1.
Pri pripravi prostorske strategije je potrebno na posebnih varstvenih območjih in potencialnih posebnih ohranitvenih območjih (območja Natura 2000) izvesti presojo sprejemljivosti vplivov oziroma posledic prostorske strategije glede na varstvene cilje teh območij. Oceno o sprejemljivosti vpliva oziroma posledicah prostorske strategije na posebna varstvena območja poda MOP v postopku CPVO po ZVO-1.

Strokovne rešitve se pridobivajo v skladu z Zakonom o urejanju prostora (ZUreP-1).

Geodetske podlage za pripravo SPRO Žirovnica pridobi pripravljavec. SPRO Žirovnica se prikaže na uradnih geodetskih podlagah državne geodetske službe, preglednih načrtih v merilu 1: 50.000, in 1:25.000. Uporabljajo se še: digitalni orto foto, temeljni topografski načrt 1: 5.000, 10.000 in 50.000 ter digitalni katastrski načrt. Vse geodetske podloge morajo biti novelirane.

Pomembnejši koraki pri pripravi prostorske strategije so:
– Obvestilo o nameri
– Prva prostorska konferenca je že izvedena 29. 3. 2006.
Prostorsko konferenco je pripravljavec sklical in vodil v skladu z 28. členom ZUreP-1. Datum, kraj in čas konference je pripravljavec v skladu z ZUreP-1 objavil v sredstvih javnega obveščanja (Gorenjski glas).
– Priprava študij in strokovnih podlag
Študije in strokovne podlage morajo biti izdelane pred začetkom izdelave predloga SPRO Žirovnica.
– Objava programa priprave v Uradnem listu Republike Slovenije
– Pridobivanje smernic pristojnih nosilcev urejanja prostora
Pripravljavec po sprejemu in objavi programa priprave pozove nosilce urejanja prostore iz 4. točke tega programa, da v roku 30 dni dajo smernice za pripravo SPRO Žirovnica.
– Izdelava predloga SPRO do decembra 2006
Na podlagi ugotovitev iz strokovnih podlag in analiz izdelovalec opredeli prostorske ureditve, ki bodo predmet obravnave prostorske strategije in za njih oblikuje izhodišča za urejanje prostora. Na pobudo župana se predlog lahko obravnava na občinskem svetu.
Vzporedno s pripravo predloga prostorske strategije oziroma pred javno razgrnitvijo predloga teče izdelava okoljskega poročila, njegova revizija in pridobitev potrdila o ustreznosti okoljskega poročila, v kolikor ga bo zahtevalo Ministrstvo za okolje in prostor pred začetkom izdelave prostorske strategije.
– Druga prostorska konferenca
Zbor druge prostorske konference skliče in vodi pripravljavec najmanj štirinajst dni pred javno razgrnitvijo prostorskega akta, predvidoma januarja 2006.
– Javna razgrnitev in obravnava prostorskega akta, februar 2007.
Po sprejemu sklepa župana o javni razgrnitvi se predlog SPRO Žirovnica javno razgrne za najmanj 30 dni. V času javne razgrnitve pripravljavec organizira javno obravnavo predloga. O pripombah in predlogih, danih v času javne razgrnitve, pripravljavec vodi zapisnik, o njih zavzame stališče ter zagotovi, da se prostorski akt dopolni v skladu s stališči do pripomb in predlogov. Stališča sprejme župan s sklepom. Pripravi se dopolnjen predlog.
– Pridobivanje mnenj pristojnih nosilcev urejanja prostora, april, maj 2007.
Po javni razgrnitvi pripravljavec dopolni prostorski akt v skladu s stališči do pripomb in predlogov, danih v času javne razgrnitve predloga SPRO Žirovnica in pozove pristojne nosilce urejanja prostora iz 4. točke programa, da v roku 30 dni po prejemu vloge podajo mnenja k dopolnjenemu predlogu SPRO Žirovnica glede na podane smernice.
– Sprejem Odloka o SPRO Žirovnica, junij 2007.
Pripravljavec posreduje usklajen dopolnjen predlog SPRO Žirovnica v sprejem Občinskemu svetu Občine Žirovnica. Sestavni del gradiva so stališča s pripombami in predlogi iz javne obravnave in javne razgrnitve ter priporočila prostorske konference. Občinski svet sprejme Strategijo prostorskega razvoja z odlokom.
– Pridobitev sklepa ministra, julij 2007.
Pred objavo Odloka o SPRO Žirovnica je treba sprejet prostorski akt poslati ministru za prostor v potrditev. Minister za prostor v 15 dneh od prejema vloge ugotovi ali je vloga popolna, in v skladu z 69. členom ZUreP-1 s sklepom potrdi skladnost SPRO Žirovnica z ZUreP-1 in na njegovi podlagi izdanimi predpisi ter prostorskimi akti države.
– Objava odloka o prostorski strategiji
Potrjen Odlok o SPRO Žirovnica občina objavi v Uradnem listu Republike Slovenije skupaj z datumom in številko sklepa ministra za prostor o potrditvi.
Roki za pripravo prostorskega akta, predvideni v tem programu priprave, se lahko zaradi nepredvidenih zunanjih okoliščin spremenijo.

Finančna sredstva za pripravo SPRO Žirovnica zagotovi pripravljavec v okviru sprejetega proračuna občine za leto 2006 preostanek pa se predvidi v proračunu občine za leto 2007.

Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi.