Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in drugega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (ZViS-E), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 11. julija 2006.

V Zakonu o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 100/04 – uradno prečiščeno besedilo) se v točki b) prvega odstavka 33. člena doda druga alinea, ki se glasi:
»– enoviti magistrski študijski programi,«.
V četrtem odstavku se beseda »najzahtevnejšega« nadomesti z besedo »zahtevnega«.
Dodata se nova šesti in sedmi odstavek, ki se glasita:
»Enoviti magistrski študijski programi omogočajo študentom pridobitev in poglabljanje strokovnega znanja in usposobljenosti iz četrtega in petega odstavka tega člena. Glede razpisa za vpis, pogojev za vpis in meril za izbiro ob omejitvi vpisa se zanje uporabljajo določbe zakona za univerzitetne študijske programe prve stopnje.
Enoviti magistrski študijski programi se lahko oblikujejo, če izobražujejo za poklice, urejene z direktivami EU, izjemoma, če je tako določeno s posebnim predpisom, pa tudi za druge poklice v Republiki Sloveniji.«.
Sedanja šesti in sedmi odstavek postaneta osmi in deveti odstavek.

V četrtem odstavku 36. člena se na koncu odstavka doda besedilo: »Enoviti magistrski študijski programi za druge poklice v Republiki Sloveniji iz sedmega odstavka 33. člena tega zakona obsegajo 300 kreditnih točk in trajajo pet let.«.

V četrtem odstavku 38.a člena se tretja alinea črta.

48. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Vlada Republike Slovenije ustanovi Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo kot posvetovalni, akreditacijski, evalvacijski in habilitacijski organ Republike Slovenije.
Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo je pri opravljanju svojih nalog in odločanju samostojen. Vse odločitve sprejema neodvisno, strokovno in nepristransko.«.

49. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Kot svetovalni organ Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo:
– svetuje Vladi Republike Slovenije pri načrtovanju razvoja visokega šolstva,
– svetuje Vladi Republike Slovenije pri pripravi ter spreminjanju visokošolske zakonodaje,
– v sodelovanju z visokošolskimi zavodi ter ministrstvom, pristojnim za visoko šolstvo, pripravlja strokovna izhodišča za oblikovanje nacionalnega programa visokega šolstva.
Kot akreditacijski organ Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo opravlja naslednje naloge:
– določi merila za akreditacijo in ponovno akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov,
– določi merila za oblikovanje in akreditacijo skupnih študijskih programov, pri čemer upošteva načela o vzpostavljanju evropskega visokošolskega prostora in druga mednarodna načela in priporočila za oblikovanje teh programov,
– določi merila za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS,
– določi merila za prehode med študijskimi programi,
– določi merila za priznavanje znanja in sposobnosti, pridobljenimi pred vpisom v program oziroma zunaj študijskega programa,
– sodeluje z institucijami za akreditacijo iz tujine in njihovimi strokovnjaki,
– daje strokovno mnenje o izpolnjevanju pogojev za ustanovitev oziroma preoblikovanje visokošolskega zavoda,
– daje soglasje k študijskim programom in spremembam njihovih obveznih sestavin,
– najmanj vsakih sedem let daje ponovno soglasje k študijskim programom, pri čemer upošteva ugotovitve iz samoevalvacijskih in zunanjih evalvacijskih poročil.
Kot evalvacijski organ Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo:
– skrbi za kakovost slovenskega visokega šolstva in višjega strokovnega izobraževanja tako, da spremlja, ugotavlja in zagotavlja kakovost visokošolskih zavodov in višjih strokovnih šol, njihovih študijskih programov ter znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela,
– določi merila za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti visokošolskih zavodov, študijskih programov ter znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela,
– določi merila za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti višjih strokovnih šol, študijskih programov ter strokovnega dela,
– sodeluje z visokošolskimi zavodi in višjimi strokovnimi šolami ter vzpodbuja izvajanje samoevalvacij,
– sodeluje z institucijami ali organi za evalvacijo iz tujine,
– organizira usposabljanje zunanjih evalvacijskih komisij,
– objavlja poročila o posameznih zunanjih evalvacijah, jih analizira ter pripravlja in objavlja letna nacionalna poročila,
– zbira in analizira poročila o samoevalvacijah ter zunanjih evalvacijah,
– vodi zunanje evalvacijske postopke in zanje pripravlja strokovne podlage,
– imenuje komisije za zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in višjih strokovnih šol, študijskih programov ter znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela,
– usmerja zunanje evalvacijske postopke, o njih poroča ter spodbuja samoevalvacije visokošolskih zavodov in višjih strokovnih šol.
Kot habilitacijski organ Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo:
– določi merila za habilitacijske postopke habilitacijskega senata Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo,
– daje mnenje k merilom visokošolskih zavodov za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev,
– oblikuje habilitacijsko komisijo za tiste posameznike, ki za to zaprosijo,
– izdaja odločbe o izvolitvi v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev,
– samostojnim visokošolskim zavodom daje soglasje k izvolitvi v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev.
Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo opravlja tudi druge naloge v skladu z zakonom in aktom o ustanovitvi.
Če s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ni določeno drugače, se o posamičnih pravicah in zahtevkih strank odloča po postopku, določenem z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.
Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo pri svojem delu sodeluje s strokovnimi sveti za posamezna področja vzgoje in izobraževanja ter znanosti in tehnologije.«.

50. člen se spremeni tako, da se glasi:

Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo sestavljajo strokovnjaki za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter višje strokovno izobraževanje, predstavniki študentov visokošolskih zavodov in višjih strokovnih šol ter predstavniki zaposlenih in delodajalcev. Po položaju so njegovi člani tudi trije rektorji univerz, ki jih izbere rektorska konferenca in predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo mora biti sestavljen tako, da so v njem zastopana vsa študijska področja.
Predsednika in 20 članov imenuje Vlada Republike Slovenije, od tega
– dvanajst strokovnjakov za posamezna študijska področja po klasifikaciji Isced (iz vsakega področja najmanj enega),
– enega strokovnjaka za višje strokovne šole,
– tri študente visokošolskih zavodov: enega prve, enega druge in enega tretje stopnje,
– enega študenta višje strokovne šole in
– tri predstavnike zaposlenih in delodajalcev.
Predsednika in člane se imenuje izmed kandidatov, ki jih na pisni poziv ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo, predlagajo
– univerze in samostojni visokošolski zavodi, javni raziskovalni zavodi, visokošolski učitelji in raziskovalci, Svet Republike Slovenije za znanost in tehnologijo ter Slovenska akademija znanosti in umetnosti za strokovnjake s posameznih študijskih področij,
– Skupnost višjih strokovnih šol Republike Slovenije za strokovnjaka za višje strokovne šole,
– Študentska organizacija Slovenije v sodelovanju s študentskimi sveti univerz in samostojnih visokošolskih zavodov za študente visokošolskih zavodov in študenta višje strokovne šole,
– gospodarska interesna združenja, zbornice in Vlada Republike Slovenije za predstavnike delodajalcev ter reprezentativni sindikati za predstavnike zaposlenih.
Predsednik in člani Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo se imenujejo za šest let, predstavniki študentov pa za dve leti.
Član Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo ali njegovega senata, ki je na visokošolskem zavodu sodeloval v postopku, o katerem se odloča v akreditacijskem, evalvacijskem ali habilitacijskem postopku, v tem postopku nima pravice sodelovati in glasovati.
Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo uredi način svojega delovanja in odločanja s poslovnikom.
Strokovne, organizacijske in administrativne naloge za Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo opravlja organ v sestavi ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo. Posamezne naloge se lahko oddajo zunanjim izvajalcem.«.

51. člen se spremeni tako, da se glasi:

Za vodenje in odločanje v akreditacijskih, evalvacijskih in habilitacijskih postopkih Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo imenuje akreditacijski, evalvacijski in habilitacijski senat.
Akreditacijski senat:
– daje strokovno mnenje o izpolnjevanju pogojev za ustanovitev oziroma preoblikovanje visokošolskega zavoda,
– daje soglasje k študijskim programom in spremembam njihovih obveznih sestavin,
– najmanj vsakih sedem let daje ponovno soglasje k študijskim programom, pri čemer upošteva ugotovitve iz samoevalvacijskih in zunanjih evalvacijskih poročil.
Evalvacijski senat:
– zbira in analizira poročila o samoevalvacijah ter zunanjih evalvacijah,
– vodi zunanje evalvacijske postopke in zanje pripravlja strokovne podlage,
– imenuje komisije za zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in višjih strokovnih šol, študijskih programov ter znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela,
– usmerja zunanje evalvacijske postopke, o njih poroča ter spodbuja samoevalvacije visokošolskih zavodov in višjih strokovnih šol,
Habilitacijski senat:
– daje mnenje k merilom visokošolskih zavodov za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev,
– oblikuje habilitacijsko komisijo za tiste posameznike, ki za to zaprosijo,
– izdaja odločbe o izvolitvi v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev,
– samostojnim visokošolskim zavodom daje soglasja k izvolitvi v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev.
Senat mora biti sestavljen tako, da so v njem zastopana vsa študijska področja.
Senati imajo po devet članov, med njimi je en predstavnik zaposlenih ali delodajalcev in en predstavnik študentov. Predsednika senata in najmanj štiri člane imenuje Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo izmed svojih članov, druge pa izmed zunanjih strokovnjakov. Posamezni strokovnjak je lahko sočasno član le v enem senatu. Člani senatov se imenujejo za šest let, predstavniki študentov pa za dve leti.
V akreditacijski senat ne smejo biti imenovani rektorji in prorektorji univerz, dekani, prodekani in direktorji članic univerz oziroma samostojnih visokošolskih zavodov ali drugih organizacij z dejavnostjo visokošolskega izobraževanja.
V evalvacijski senat ne smejo biti imenovani rektorji in prorektorji univerz, dekani, prodekani in direktorji članic univerz oziroma samostojnih visokošolskih zavodov ali drugih organizacij z dejavnostjo visokošolskega izobraževanja in ravnatelji oziroma direktorji višjih strokovnih šol.
V habilitacijski senat ne smejo biti imenovani rektorji in prorektorji univerz oziroma dekani samostojnih visokošolskih zavodov ali direktorji drugih organizacij z dejavnostjo visokošolskega izobraževanja.
Senati sprejemajo odločitve z večino glasov vseh članov.
Zoper odločitve senatov je v 15 dneh od vročitve sklepa senata mogoč ugovor na Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo. Če ugovora ni, odločitev začne veljati naslednji dan po izteku roka za ugovor.
Akreditacijski, evalvacijski in habilitacijski senat podrobneje uredijo način svojega delovanja s pravili o delovanju senata. Ta pravila morajo biti v skladu s poslovnikom Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo.
Za posamezne naloge senati lahko oblikujejo delovna telesa.«.

Poglavje »V.a JAVNA AGENCIJA« s členi 51.a, 51.b, 51.c, 51.č in 51.d se črta.

V tretjem odstavku 55. člena se besedilo »ima visoko izobrazbo« nadomesti z besedilom »je končal najmanj študijski program druge stopnje, ima«.
V petem odstavku se črta besedilo »ali študijski program prve stopnje v obsegu najmanj 240 kreditnih točk«.
V šestem odstavku se beseda »prve« nadomesti z besedo »druge«.

Drugi odstavek 73. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Sredstva za študijsko dejavnost se za prvo in drugo stopnjo zagotovijo v državnem proračunu kot skupna sredstva za univerzo ali samostojni visokošolski zavod (integralno financiranje) ob upoštevanju študijskega področja ter števila vpisanih študentov in diplomantov rednega študija prve in druge stopnje.«.
Tretji, četrti, peti in šesti odstavek se črtajo.
Dosedanja sedmi in osmi odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.
V devetem odstavku, ki postane peti odstavek, se besedi »obštudijsko dejavnost« nadomestita z besedilom »s študijem povezane interesne dejavnosti študentov.«
Dosedanji deseti odstavek postane šesti odstavek.

V 74. členu se črta četrta alinea.

V prvem odstavku 80. člena se besedilo »Svet za evalvacijo visokega šolstva« nadomesti z besedilom »evalvacijski senat Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo«.
V tretjem odstavku se besedilo »Sveta za evalvacijo visokega šolstva« nadomesti z besedilom »evalvacijskega senata Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo«.

Predsednik in člani Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo, ki svojo funkcijo opravljajo na dan uveljavitve tega zakona, jo opravljajo do izteka mandata. Vlada Republike Slovenije imenuje dodatne člane v skladu s 6. členom tega zakona najpozneje v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Vlada Republike Slovenije uskladi Uredbo o organih v sestavi ministrstev (Uradni list RS, št. 58/03, 45/04, 138/04, 52/05, 82/05 in 17/06) s sedmim odstavkom 50. člena zakona najpozneje v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo imenuje senate iz 7. člena tega zakona najpozneje v treh mesecih po njegovi uveljavitvi.
Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo uskladi svoj poslovnik z določbami tega zakona, njegovi senati pa sprejmejo pravila o delovanju najpozneje v štirih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Do uveljavitve meril iz druge in tretje alinee tretjega odstavka 49. člena zakona se uporabljajo Merila za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti visokošolskih zavodov, študijskih programov ter znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela (Uradni list RS, št. 124/04).
Do sprejetja poslovnika in pravil iz prejšnjih odstavkov vodi evalvacijske postopke Nacionalna komisija za kvaliteto visokega šolstva.
Sredstva za delo Nacionalne komisije za kvaliteto visokega šolstva se zagotavljajo iz državnega proračuna.
Organizacijske in administrativne storitve, potrebne za delo Nacionalne komisije za kvaliteto visokega šolstva, opravlja ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo.

Merila iz osmega odstavka 55. člena zakona visokošolski zavodi uskladijo z 9. členom tega zakona najpozneje v treh mesecih po njegovi uveljavitvi.

V Republiki Sloveniji:
– raven izobrazbe, pridobljena po študijskih programih za pridobitev višje izobrazbe, sprejetih pred 1. 1. 1994, in raven izobrazbe, pridobljena po študijskih programih za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejetih pred 11. 6. 2004 (v nadaljnjem besedilu: dosedanji študijski programi), ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po visokošolskih strokovnih študijskih programih prve stopnje iz 33. člena zakona;
– raven izobrazbe, pridobljena po dosedanjih študijskih programih za pridobitev univerzitetne izobrazbe ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih druge stopnje iz 33. člena zakona;
– raven izobrazbe, pridobljena po dosedanjih študijskih programih za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, skupaj s končanim študijskim programom za pridobitev specializacije, ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih druge stopnje iz 33. člena zakona;
– raven izobrazbe, pridobljena po dosedanjih študijskih programih za pridobitev magisterija znanosti in raven izobrazbe, pridobljena po dosedanjih študijskih programih za pridobitev univerzitetne izobrazbe, skupaj s končanim študijskim programom za pridobitev specializacije ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih tretje stopnje iz 33. člena zakona;
– raven izobrazbe, pridobljena po dosedanjih študijskih programih za pridobitev doktorata znanosti ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po doktorskih študijskih programih tretje stopnje iz 33. člena zakona.
Podrobnejše določbe o razvrstitvi ravni izobrazbe sprejme Vlada Republike Slovenije v predpisu o uvedbi in uporabi klasifikacije izobraževanja in usposabljanja v Republiki Sloveniji.

Ne glede na določbe 15. člena tega zakona diplomanti dosedanjih študijskih programov nadaljujejo študij po študijskih programih iz 33. člena zakona pod pogoji, ki se ob smiselni uporabi 38.a člena zakona in v skladu z merili za prehode določijo s študijskim programom. Pri določanju pogojev za prehod iz dosedanjih študijskih programov v nove študijske programe so visokošolski zavodi samostojni. Pri tem se
– določbe prvega, drugega in tretjega odstavka 38.a člena zakona uporabljajo tudi za tiste, ki so končali študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet od 1. 1. 1994 do 11. 6. 2004;
– diplomantom dosedanjih študijskih programov za pridobitev specializacije, ki so pred tem končali visokošolski strokovni program, za vpis v študijske programe tretje stopnje določijo študijske obveznosti v obsegu od 30 do 60 kreditnih točk;
– diplomantom dosedanjih študijskih programov za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe v doktorskem študijskem programu tretje stopnje priznajo študijske obveznosti v obsegu najmanj 60 kreditnih točk.
Ne glede na četrti odstavek 38.a člena zakona se v doktorski študijski program lahko vpiše, kdor je končal dosedanji študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe.

Vlada Republike Slovenije uskladi posebni predpis iz 75. člena zakona z 10. členom tega zakona najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Do začetka financiranja po predpisu iz prejšnjega odstavka se uporabljata Uredba o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, članic univerz, od leta 2004 do leta 2008 (Uradni list RS, št. 134/03, 72/04 in 4/06) in Sklep o sofinanciranju podiplomskega študija (Uradni list RS, št. 77/04).

Visokošolski zavodi morajo študijske programe, sprejete od 11. junija 2004 do uveljavitve tega zakona, uskladiti s tem zakonom najpozneje v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.

Z dnem uveljavitve tega zakona se črtata 47. in 49. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 63/04).

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.