Župan Občine Kamnik je na podlagi 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) ter v povezavi s 16. členom Statuta Občine Kamnik dne 31. 8. 2006 sprejel

1. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo strategije prostorskega razvoja občine in prostorskega reda občine
1.1 Temeljne določbe
S tem programom se pričnejo postopki priprave Strategije prostorskega razvoja Občine Kamnik (v nadaljevanju SPRO) in prostorskega reda (v nadaljevanju PRO) Občine Kamnik, ki sta krovna prostorska akta občine.
Namen SPRO Kamnik je, da v skladu s strategijo prostorskega razvoja Slovenije določi vizijo prostorskega razvoja občine ter usmeritve za usklajen in vzdržen razvoj dejavnosti v prostoru in njegovo trajnostno rabo.
PRO Kamnik je temeljni izvedbeni prostorski akt občine. Namen PRO je, da v skladu z SPRO Kamnik ter ob upoštevanju pravil iz Prostorskega reda Slovenije določi območja namenske rabe prostora, določi pogoje in merila ter ukrepe za načrtovanje v prostoru in pripravo lokacijskih načrtov občine ter pogoje za pripravo projektov po določbah zakona, ki ureja graditev objektov.
 
1.2 Ocena stanja
Občina Kamnik obsega površino 26.518 ha, od tega zavzemajo kmetijske in gozdne površine 25.838 ha, površina gradbenih parcel pa obsega 680 ha. Občina Kamnik je sestavljena iz 29 katastrskih občin in 116 naselij. V skladu z uradno delitvijo geodetskih kart predstavlja površino Občine Kamnik 56 kart v merilu 1:5000.
Prostorske sestavine veljavnega prostorskega plana občine so prikazane za kartografski del na topografskih kartah merila 1:25.000 in za kartografsko dokumentacijo na preglednih katastrskih načrtih v merilu 1:5.000. Sestavine dolgoročnega plana so na merilu 1:25.000, srednjeročni plan je prikazan v merilu 1:5.000. Urbanistična zasnova mesta Kamnik je prikazana v merilu 1: 5000.
Ob popisu prebivalstva leta 2002 je imela Občina Kamnik 26.477 prebivalcev, od tega je 12.815 delavno aktivnih, brezposelnih pa 1.302. V Kamniku je 8.924 gospodinjstev in 7.379 družin. Povprečna starost prebivalcev je 40 let. Na osebo pripada po statističnem izračunu zadnjega popisa 29,94m2 stanovanjske površine. Občina Kamnik je razdeljena na 22 krajevnih skupnosti.
Glede na način poselitve in gostoto posameznih območij izrazito izstopa občinsko središče, kjer je tudi največje priseljevanje prebivalstva. S tem se povezuje problematika zagotavljanja družbene infrastrukture, predvsem za izvajanje otroškega varstva, osnovnega šolstva, skrbi za starejše občane, športnih in rekreacijskih dejavnosti ter zdravstvenih storitev in pomanjkanje parkirnih površin. V Občini Kamnik se pričakuje priseljevanje iz sosednjih občin. Ker se v občinskem središču meša stanovanjska in poslovna dejavnost, se Občina Kamnik vseskozi ukvarja z okoljskimi problemi. Problemi, ki se pojavljajo v občinskem središču, so tudi slaba prometna pretočnost skozi občinsko središče. Tako kot sosednje občine se tudi Občina Kamnik ukvarja s problemom javnega prevoza. Velik del poselitve predstavljajo razpršene gradnje, ter problemi, ki nastanejo z izgradnjo potrebne infrastrukture.
Po kazalcih gospodarskega razvoja je mogoče za primer Občine Kamnik ugotoviti, da se je gospodarski potencial glede na preteklo desetletje občutno zmanjšal, kar je nedvoumno ena od negativnih posledic protislovnega procesa tranzicije, ko so dejansko vsa večja podjetja doživela zaton, posamezni subjekti, ki niso bili pripravljeni na nove socialno-ekonomske in politične razmere oziroma so v preteklosti premalo vlagali v nove razvojne programe, pa so tudi zaradi prepočasne prilagoditve in nesposobnosti usmeritve na zahtevnejše trge, tudi povsem izginili. Prav zaradi tega je potrebna sanacija obstoječega industrijskega območja. S prestrukturiranjem gospodarstva je nastala vrsta novih podjetij, vendar pa število delovnih mest vseskozi pada, zaradi česar se posledično odvija močan dnevni migracijski tok, ki teče v smeri proti Ljubljani, kjer so številni občani Kamnika tudi zaposleni.
 
1.3 Razlogi za pripravo
V letu 2003 je začel veljati nov Zakon o urejanju prostora (v nadaljevanju: ZUreP-1), ki predpisuje izdelavo povsem novih prostorskih aktov na državnem, regionalnem in lokalnem nivoju. Državni zbor RS in Vlada RS sta na podlagi ZUreP-1 sprejela dva ključna državna prostorska akta – Strategijo prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, v nadaljevanju: SPRS) in Prostorski red Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, v nadaljevanju: PRS). Za zagotovitev prostorskih aktov, usklajenih z novo prostorsko zakonodajo ter novimi strateškimi dokumenti, mora tudi občina začeti s pripravo novih prostorskih aktov občine: SPRO in PRO.
Priprava SPRO in PRO je potrebna zlasti zaradi naslednjih vsebinskih razlogov: utrjevanja in razvoja Občine Kamnik, novih medobčinskih odnosov po nastanku novih občin po letu 1995, pospeševanju razvoja tržnega gospodarstva, spremenjenih družbeno-ekonomskih, socialnih in pravnih razmer in z njimi povezanih prostorskih ureditev razvoja občine, krize vrednostnega sistema pri urejanju prostora ter vedno manjšega upoštevanja skupnih in dolgoročnih interesov v prostoru.
Prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Kamnik za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Kamnik za obdobje 1986–1990 dopolnjen v letu 2002, ki so bile izdelane v prejšnji družbeno ekonomski ureditvi v okviru sistema družbenega planiranja, zaradi spremenjenega družbenega, ekonomskega in pravnega sistema v Republiki Sloveniji, kljub naknadno sprejetim spremembam opredelitev ne zagotavljajo več želenega usmerjanja prostorskega razvoja. Veljavne prostorske sestavine dolgoročnega plana je treba nadomestiti z v Zakonu o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljevanju: ZUreP-1) določeno prostorsko strategijo, ki bo opredelila prostorski razvoj Občine Kamnik in usmeritve za urejanje prostora na območju Občine Kamnik v novih družbeno gospodarskih pogojih, tehnološke globalizacije in vstopanju Slovenije v evropske integracije ter ob upoštevanju usmeritev SPRS in regionalnih zasnov prostorskega razvoja.
 
1.4 Pravna podlaga
Pravna podlaga za pripravo SPRO in PRO so določila ZUreP-1, ki v:
– odstavku 12. člena ZUreP-1 določa, da urejanje prostora v občinski pristojnosti obsega tudi predpisovanje podrobnejših meril in pogojev za urejanje prostora ter načrtuje prostorske ureditve na območju občine in izvaja prostorske ukrepe za uresničevanje občinskih prostorskih aktov;
– 27. členu ZUreP-1 določa da se prostorski akt začne pripravljati na podlagi programa priprave prostorskega akta,
– četrtem odstavku 171. člena ZUreP-1 določa da morajo občine začeti s pripravo SPRO in PRO po uveljavitvi prostorskega reda Slovenije in sprejeti prostorski red občine najkasneje v treh letih po uveljavitvi SPRS, to je do 20. julija 2007;
– 22. členu obravnava možno sočasno pripravo prostorskih aktov občine.
 
2. Predmet in programska izhodišča SPRO in PRO z območjem njenega urejanja
2.1 Predmet SPRO in PRO
Predmet SPRO je opredelitev izhodišč in vizije prostorskega razvoja Občine Kamnik ter usmeritve za usklajen in vzdržen razvoj dejavnosti v prostoru in njihovo rabo tako, da je omogočeno usmerjanje prostorskih razvojnih procesov in z njimi povezanih prostorskih ureditev ter uveljavljanje prostorskih ukrepov za njeno izvajanje.
S SPRO se določijo izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine ter zasnova razmestitve dejavnosti v prostoru s prioritetami in usmeritvami za dosego ciljev prostorskega razvoja občine. SPRO določa zasnovo posameznih sistemov lokalnega pomena v prostoru, kot so: zasnova poselitve, zasnova komunalne infrastrukture in zasnova krajine. S SPRO se določi tudi zasnova prostorskega razvoja in urejanja naselij, zasnova prostorskega razvoja in urejanja krajinskih območji ter ukrepi za izvajanje SPRO. V SPRO se vključi tudi novelacija urbanistične zasnove za mesto Kamnik ter priprava novih urbanističnih zasnov naselij v primeru, da bodo tako urejanje potrdile strokovne podlage ter krajinska zasnova Volčji Potok.
Vsebina SPRO je podrobneje opredeljena v Pravilniku o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave strategije prostorskega razvoja občine in vrstah njenih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 17/04; v nadaljevanju: Pravilnik o SPRO), v skladu s katerim se SPRO pripravi.
Občina Kamnik bo, kolikor bo izražen interes za izdelavo skupnih elementov izdelave prostorskih aktov, predvsem na področju turizma, prometa, infrastrukture, deponiranja odpadkov ter drugih skupnih projektov, usklajevala svoje interese z interesi sosednjih občin.
Predmet PRO je oblikovanje pravil za urejanje prostora v občini. PRO je temeljni izvedbeni prostorski akt občine, ki je podlaga za pripravo občinskih lokacijskih načrtov ter določa lokacijske pogoje za pripravo projektov za pridobitev gradbenih dovoljenj po zakonu, ki ureja graditev objektov. Prostorski akt bo izdelan v skladu s SPRO Kamnik in z pravili Prostorskega reda Slovenije.
PRO se pripravi v skladu s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave prostorskega reda občine ter vrstah njegovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 127/04; v nadaljevanju: Pravilnik o PRO).
 
2.2 Programska izhodišča za izdelavo SPRO in PRO
Programska izhodišča SPRO so predvsem iz prostorskega vidika zagotoviti:
– usklajenost s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije in Prostorskim redom Slovenije;
– usklajenost z razvojnimi dokumenti posameznih nosilcev urejanja prostora;
– doseganje skladnega razvoja občine po načelih trajnostnega razvoja, v povezavi z gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi razmerami;
– doseganje zmernega, premišljenega in vzdržnega prostorskega razvoja skladno z razvojnimi in poselitvenimi potrebami;
– doseganje vzdržnega prostorskega razvoja skladno z varstvenimi usmeritvami in zahtevami s področja varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov in varstva kulturne dediščine, kar predstavlja razvojni potencial občine;
– ohranjanje podeželskega značaja občine, kvalitetne kulturne krajine in identitete občine;
– spodbujanje razvoja sprejemljivih gospodarskih dejavnosti;
– povezovanje posameznih območij znotraj občine, povezovanje občinskega prostora s sosednjimi občinami;
– spodbujanje za razvoj ustreznih storitvenih in oskrbnih funkcij, razvoj delovnih mest za okoliško prebivalstvo ter omogočanje možnosti za športno in kulturno dejavnost;
– zagotavljanje prebivalcem naselij zmožnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje;
– spodbujanje razvoja turizma in turističnih dejavnosti na podlagi naravnih in kulturnih danosti in s tem povečanje k prepoznavnosti občine;
– zagotavljanje zadostne in dostopne oskrbe z družbenimi in drugimi storitvenimi dejavnostmi ne glede na obseg svojega gravitacijskega območja.
 
3. Ureditveno območje SPRO in PRO
SPRO in PRO se izdelata za celotno območje Občine Kamnik.
 
4. Pripravljavec in nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci, ki sodelujejo pri pripravi SPRO in PRO
4.1 Pripravljavec SPRO in PRO
Pripravljavec SPRO in PRO je občinska uprava Občine Kamnik oziroma Oddelek za okolje in prostor (v nadaljevanju OPP).
Vodja OPP je odgovoren za pripravo SPRO in PRO, sprejemanje ukrepov, potrebnih za izvajanje tega programa priprave in pravočasno predložitev predloga SPRO in PRO v obravnavo občinskemu svetu in uveljavitev končnega dokumenta. Vodja OPP vodi prostorsko konferenco in druge javne obravnave, ki se izvedejo v postopku priprave SPRO in PRO, kolikor za to ne pooblasti druge osebe.
Pripravljavec je zadolžen:
– za sprejemanje ukrepov, potrebnih za izvajanje tega programa priprave in pravočasno predložitev predloga SPRO in PRO v obravnavo občinskemu svetu in uveljavitev končnega dokumenta;
– za sodelovanje z izbranim izdelovalcem pri pridobitvi oziroma izdelavi ustreznih podatkov, analiz in strokovnih podlag za pripravo SPRO in PRO;
– za sodelovanje z izbranim izdelovalcem SPRO in PRO pri pripravi in uskladitvi predloga;
– da zagotavlja vključevanje nosilcev urejanja prostora in drugih udeležencev v postopek priprave SPRO in PRO ter usklajuje delo nosilcev urejanja prostora in drugih udeležencev, ki sodelujejo pri pripravi SPRO in PRO;
– da pred izdelavo predloga SPRO in PRO, v sodelovanju z izdelovalcem, pridobi smernice in strokovne podlage nosilcev urejanja prostora, določenih s tem programom priprave;
– da po izdelavi dopolnjenega predloga SPRO in PRO, v sodelovanju z izdelovalcem, pridobi mnenja nosilcev urejanja prostora, določenih s tem programom priprave, o upoštevanju njihovih smernic;
– da organizira prostorske konference in vse obravnave predlogov prostorskega akta;
– da omogoča sodelovanje javnosti v postopku priprave SPRO in PRO v skladu z določbami ZUreP-1.
Poleg obveznih strokovnih podlag pripravljavec zagotovi tudi strokovne podlage, navedene v točki 6.1 tega programa priprave kot osnovo za pripravo predloga SPRO in PRO, ki v zaključkih oblikujejo predlog za vključitev posameznih vsebin v prostorske akte.
 
4.2 Nosilci urejanja prostora
Nosilci urejanja prostora, ki pripravijo smernice in strokovne podlage za pripravo SPRO in PRO, so ministrstva in organi v njihovi sestavi ter nosilci javnih pooblastil, ki sodelujejo pri pripravi SPRO in PRO in so določeni s tem programom priprave (v nadaljnjem besedilu: nosilci urejanja prostora).
Nosilci urejanja prostora so v skladu z določili ZUreP-1 zadolženi, da:
– sodelujejo z občino pri pripravi SPRO in PRO;
– izdelajo in posredujejo občini strokovne podlage razvoja in/ali varstva s svojega področja za pripravo prostorske SPRO in PRO;
– pripravijo smernice v skladu z 29. členom ZUreP-1. V primeru molka nosilca urejanja prostora se šteje, da nimajo smernic, za pripravo predloga prostorske SPRO in PRO pa se smiselno upoštevajo izdelane strokovne podlage nosilca urejanja. ZUreP-1 predvideva 30-dnevni rok za izdajo smernic in /ali mnenj nosilcev urejanja prostora, rok pa je lahko v skladu z resorsko zakonodajo tudi daljši;
– k končnemu predlogu prostorskega akta posredujejo mnenja o upoštevanju njihovih smernic k izdelavi prostorskega akta.
Pristojni nosilci urejanja prostora, ki v smernicah in strokovnih podlagah opredelijo izhodišča za prostorski razvoj, pomembna s področja njihove pristojnosti so:
1. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor poda izhodišča za razvoj poselitve, prostorski razvoj in graditev;
2. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje poda izhodišča za preprečevanje onesnaževanja okolja, varstva narave in ravnanje z vodami;
3. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za okolje poda izhodišča za varstvo okolja;
4. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami poda izhodišča za rabo voda in priobalnih zemljišč;
5. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za podjetništvo in konkurenčnost poda izhodišča in usmeritve za področje gospodarskega razvoja Slovenije, spodbujanje investicij in krepitev konkurenčnih sposobnosti gospodarstva;
6. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za notranji trg poda izhodišča za področje preskrbe in državnih blagovnih rezerv;
7. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo poda izhodišča za racionalno rabo energije in energetskih virov ter za prostorsko zasnovo omrežja energetske infrastrukture ter rabo potencialnih nahajališč mineralnih surovin;
8. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za turizem poda izhodišča za razvoj turizma in turistične ponudbe na nacionalni ravni;
9. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za elektronske komunikacije poda izhodišča za razvoj elektronskih komunikacij na državni ravni;
10. Ministrstvo za promet, Direktorat za ceste poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega cestnega prometa;
11. Ministrstvo za promet, Direktorat za železnice poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega železniškega prometa;
12. Ministrstvo za promet, Direktorat za letalstvo poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega letalskega prometa;
13. Ministrstvo za promet, Direktorat za pomorstvo, poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega vodnega prometa;
14. Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega cestnega omrežja in državnih kolesarskih poti, razen omrežja avtocest;
15. Ministrstvo za promet, Uprava RS za civilno letalstvo poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj civilnega letalstva, letališč in vzletišč;
16. Družba za avtoceste RS poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega avtocestnega omrežja;
17. Javna agencija RS za železniški promet poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj železniškega omrežja;
18. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve opredeli izhodišča prostorskega razvoja ter režimov urejanja območij in infrastrukture, ki so namenjena za potrebe obrambe;
19. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje opredeli izhodišča, usmeritve in ukrepe za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
20. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami opredeli izhodišča, usmeritve in ukrepe za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
21. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo pripravi izhodišča za rabo in ohranjanje potencialov kmetijskih zemljišč;
22. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo pripravi izhodišča za rabo in ohranjanje gozdov ter izhodišča za razvoj dejavnosti lovstva in ribištva;
23. Ministrstvo za zdravje, Direktorat za zdravstveno varstvo poda izhodišča za razvoj omrežja ustanov zdravstvene dejavnosti;
24. Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad za razvoj šolstva poda izhodišča za razvoj omrežja izobraževalnih in znanstvenih ustanov osnovnega in srednjega šolstva;
25. Ministrstvo za šolstvo in šport, Direktorat za šport poda izhodišča za razvoj športa in športne infrastrukture;
26. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Direktorat za visoko šolstvo poda izhodišča za razvoj omrežje visokih in znanstvenih ustanov višjega in visokega šolstva;
27. Ministrstvo za kulturo, Uprava RS za kulturno dediščino poda izhodišča za varstvo kulturne dediščine ter druge dejavnosti kulture, ki so prostorsko relevantne;
28. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve poda izhodišča za zagotovitev ustreznega števila in strukture delovnih mest ter razvoja socialne infrastrukture;
29. Ministrstvo za javno upravo, Direktorat za investicije, nepremičnine in splošne zadeve poda izhodišča za ravnanje s skupnim premoženjem države, investicijami in stanovanjskimi zadevami;
30. ARAO – Agencija za radioaktivne odpadke poda izhodišča za področje ravnanja z radioaktivnimi odpadki;
31. Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko poda izhodišča za usklajen in trajnosten regionalni in lokalni prostorski razvoj;
32. Zavod za gozdove Slovenije poda izhodišča za področje gozdarstva nacionalnega pomena;
33. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave poda izhodišča za ohranjanje narave;
34. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije poda izhodišča za varstvo kulturne dediščine na nacionalni ravni;
35. Geoplin, d.o.o. poda izhodišča za področje transporta in skladiščenja zemeljskega plina;
36. ELES Elektro – Slovenija, d.o.o. poda izhodišča za področje prenosa električne energije;
37. Telekom Slovenije, d.d. poda izhodišča za področje telekomunikacij in zvez državnega pomena;
38. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, OE Kranj poda izhodišča za ohranjanje narave;
39. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Kranj poda izhodišča za varstvo kulturne dediščine lokalnega pomena;
40. Zavod za gozdove Slovenije, OE Ljubljana poda izhodišča za področje gozdarstva lokalnega pomena;
41. Elektro Ljubljana d.d., DE Ljubljana okolica poda izhodišča za področje prenosa in distribucije električne energije lokalnega pomena;
42. Komunalno podjetje Kamnik d.d. poda izhodišča za področje vodooskrbe in čiščenja odpadnih vod;
43. Adriaplin d.o.o., Ljubljana poda izhodišča za področje transporta in skladiščenja zemeljskega plina;
44. Zavod za razvoj kabelsko satelitskega televizijskega sistema Kamnik, ki poda izhodišča za upravljanje kabelsko satelitskega televizijskega sistema;
45. Občina Kamnik, ki poda izhodišča za področje razvoja gospodarstva, družbene javne infrastrukture (zdravstva, šolstva, športa, socialnega varstva, javne uprave …) lokalnega pomena, turizma, kmetijstva, prometa (lokalnih cest) in druge infrastrukture lokalnega pomena;
46. druga ministrstva in nosilci urejanja prostora na lokalnem nivoju v skladu z interesom sodelovanja pri pripravi prostorske strategije glede na prostorsko relevantnost dejavnosti.
K oddaji usmeritev na področju prostorskega razvoja na lokalni ravni bodo pozvane tudi interesne skupine in organizirana javnost.
 
4.3 Prostorski načrtovalec
Prostorski načrtovalec se izbere na osnovi veljavne zakonodaje na področju javnega naročanja in mora izpolnjevati zakonsko predpisane pogoje. Za izbor načrtovalca je zadolžen pripravljavec.
Naloge načrtovalca SPRO in PRO so zlasti naslednje:
– priprava strokovnega gradiva in predlogov za odločanje, ki se bodo nato obravnavali na občinskem svetu;
– priprava SPRO in PRO, ki bo izdelana kot predlog akta v obliki in vsebini, primerni za obravnavo na občinskem svetu ter predpisani akt za potrditev na MOP;
– aktivna udeležba na javnih obravnavah in prostorskih konferencah ter obravnavah v postopkih sprejemanja dokumenta;
– priprava predlogov stališč do pripomb, podanih v času javne razprave in postopku sprejemanja;
– izdelava končnega dokumenta v pogodbeno dogovorjenem roku in številu izvodov ter izdelava gradiva za javno publiciranje v elektronski obliki.
 
5. Strokovne podlage za pripravo SPRO in PRO
Pripravljavec (Občina Kamnik) v sodelovanju z izdelovalcem poskrbi za pripravo obveznih strokovnih podlag. V skladu s sprejetim Prostorskim redom Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04 z dne 12. 11. 2004) so obvezne strokovne podlage za pripravo prostorskih aktov:
1. analiza stanja in teženj v prostoru,
2. analiza razvojnih možnosti za posamezne dejavnosti v prostoru,
3. študija ranljivosti prostora.
 
5.1 Strokovne podlage pripravljavca
Strokovne podlage pripravljavca morajo vsebovati analizo stanja in teženj v prostoru, analizo razvojnih možnosti za posamezne dejavnosti v prostoru in študijo ranljivosti prostora ter podati strokovne rešitve prostorskega razvoja. Strokovne podlage pripravljavca se pripravijo ob upoštevanju izhodišč, smernic in strokovnih podlag nosilcev urejanja prostora.
Strokovne podlage pripravljavca so:
– demografske študije (novelacija);
– poselitev in omrežje naselij;
– poselitvena območja, usmeritve in kriteriji za razvoj ter urejanje naselij;
– podrobnejše strokovne podlage za potrebe izdelave urbanističnih zasnov za mesto Kamnik in drugih naselij, za katera se ob pripravi SPRO planira intenzivnejši razvoj oziroma naselja, ki zahtevajo celovit koncept prostorskega razvoja ter dopolnitev obstoječih strokovnih podlag poselitve z izdelavo variantnih rešitev;
– program organizirane stanovanjske gradnje;
– študije prostorskih rezerv (novelacija);
– varstvo stavbnih in naselbinskih vrednot;
– sistem krajine;
– študije varstva pred hrupom;
– kmetijstvo;
– gozdarstvo;
– varstvo narave (novelacija);
– varstvo kulturne dediščine (novelacija);
– gospodarstvo (novelacija);
– turizem in prostočasne dejavnosti;
– prometna (prometne študije), energetska, telekomunikacijska in komunalna infrastruktura ter ravnanje z odpadki;
– družbena javna infrastruktura;
– varovanje vodnih virov (novelacija);
– izkoriščanje rudnin;
– druge strokovne podlage, ki izhajajo iz nadrejenih prostorskih aktov ali zahtev pristojnih nosilcev urejanja prostora in obravnavajo vsebine, ki so v skladu z veljavno zakonodajo v pristojnosti Občine Kamnik.
Za urbanistične in krajinske zasnove se pripravijo podrobnejše strokovne podlage in variantne rešitve, katerih vsebina je določena s Pravilnikom o podrobnejši vsebini obliki in načinu priprave strategije prostorskega razvoja občine ter vrstah njenih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 24/04).
 
5.2 Strokovne podlage nosilcev urejanja prostora
Posamezni nosilec urejanja prostora v skladu s programom priprave SPRO in PRO pripravljavcu na njegovo zahtevo predloži strokovne podlage s svojega področja, pri čemer mora upoštevati raven podrobnosti obravnavane problematike.
Strokovne podlage nosilcev urejanja prostora in nosilcev javnih pooblastil na lokalnem nivoju bodo potrebne predvsem s področij vodooskrbe in varovanja vodnih virov, odvajanja in čiščenja odpadnih vod, zbiranja odpadkov, oskrba z električno energijo in plinom, telekomunikacijskim in KTV omrežjem, gozdarstvo in kmetijstvo, varstvo kulturne dediščine in ohranjanja narave ter razvoja lokalnega cestne omrežja.
Strokovne podlage morajo vsebovati:
– podatke in analize stanja in teženj prostorskega razvoja dejavnosti,
– predlogi morebitnih strateških razvojnih potreb ali prostorskih ureditev s področja dejavnosti nosilca urejanja prostora, vključno z njihovimi operativnimi programi,
– drugi pogoji in omejitve za razvoj dejavnosti v prostoru.
Nosilci urejanja prostora posredujejo strokovne podlage za SPRO najmanj v natančnosti, ki je predpisana s Pravilnikom o SPRO ter v digitalni obliki v skladu z 31. členom Pravilnika o SPRO.
Nosilci urejanja prostora posredujejo strokovne podlage za PRO najmanj v natančnosti, ki je predpisana s Pravilnikom o PRO ter v digitalni obliki v skladu z 31. členom Pravilnika o PRO.
 
5.3 Celovita presoja vplivov na okolje
Celovita presoja vplivov na okolje (v nadaljevanju: CPVO) po Zakonu o varstvu okolja – ZVO-1 in presoja sprejemljivosti SPRO in PRO po Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave – ZON-B ni potrebna (odločba MOP št. 354-09-74/2005, z dne 14. 4. 2005).
 
6. Način pridobitve strokovnih rešitev
Priprava SPRO in PRO bo potekala v štirih fazah:
– V prvi fazi se opravi se analiza obstoječega stanja in že izdelanih strokovnih podlag ter pripravijo strokovne podlage, ki so potrebne za delo, pri čemer se smiselno uporabijo že narejene študije in raziskave, ki so vezane na usmerjanje prostorskega razvoja.
– V drugi fazi se poda vizija nadaljnjega prostorskega razvoja občine ter rešitve v variantah za novelacijo urbanistične zasnove in morebitnih drugih urbanističnih zasnov.
– V tretji fazi se izdela predlog SPRO in PRO, ki vključuje na podlagi izbranih variant tudi predlog novelacije urbanistične zasnove.
– V četrti fazi se izdela predlog SPRO in PRO z usmeritvami in ukrepi za izvajanje v takšni obliki, da je pripravljena za odločanje na občinskem svetu in za potrditev na Ministrstvu za okolje in prostor.
Strokovne rešitve se pridobivajo v skladu z določili Zakona o urejanju prostora. Občina odda izdelavo strokovnih podlag ter izdelavo SPRO in PRO z izbiro najugodnejšega izdelovalca v skladu z Zakonom o javnih naročilih.
 
7. Navedba in način pridobitve geodetskih podlag
SPRO se prikaže na državni topografski karti v merilu 1:50.000. Urbanistična zasnova se prikaže na digitalnih orto-foto načrtih in topografskih načrtih v merilu 1:5.000 ali 1:10.000. Uporabljajo se še: digitalni orto foto načrti večjih meril, temeljni topografski načrt 1:5000, topografske karte 1:25.000 ter digitalni katastrski načrt. Vse geodetske podloge morajo biti novelirane.
PRO se prikaže na digitalni topografski karti merila 1:5000, kombinirani s podatki digitalnih katastrskih načrtov. Uporabi se zadnje veljavno stanje digitalnih katastrskih načrtov pred začetkom izdelave PRO.
Za izdelavo strokovnih podlag za pripravo SPRO in PRO se uporabijo tudi druge geodetske podlage državne geodetske službe in podatki lokalne geodetske službe oziroma nosilcev javnih pooblastil za izvajanje lokalnih javnih gospodarskih služb.
V primerih iz 27. člena tega pravilnika PRO (ukrepi za izvajanje prostorskega reda občine) se grafični načrti izdelajo v skladu s predpisi za izdelavo geodetskih načrtov, ki ustrezajo najmanj natančnosti merila 1:1000.
Geodetske podatke državne geodetske službe pridobi in uporablja občina v skladu s pravili državne geodetske službe in na lastne stroške.
 
8. Roki priprave SPRO in PRO
Priprava SPRO in PRO bo ob sodelovanju nosilcev urejanja potekala po priloženem terminskem planu. Pomembnejši koraki pri pripravi SPRO in PRO so:
 
8.1 Prva prostorska konferenca
Z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve, je bila dne 13. julija 2006 organizirana 1. prostorska konferenca za izdelavo SPRO in PRO.
Na prvi prostorski konferenci so usmeritve podali predstavniki Občine Komenda, Ministrstva za gospodarstvo, Sektor za rudarstvo in Zavoda RS za varstvo narave. Usmeritve se upoštevajo v nadaljnjih procedurah izdelave prostorskih aktov.
 
8.2 Izdelava analize stanja in teženj ter delovnega gradiva za SPRO in PRO
Pred začetkom del zbere pripravljavec vsa že pripravljena strokovna gradiva, jih analizira in skupaj z izdelovalcem odloči o strokovnih podlagah, ki jih je potrebno dopolniti ali pripraviti. Izdelovalec mora nato povzeti in ovrednotiti tiste strokovne osnove državnih organov in njihovih strokovnih služb s posameznih delovnih področij, ki jih je potrebno upoštevati ob izdelavi SPRO in PRO. Pri tem morajo nosilci urejanja prostora aktivno sodelovati in zagotoviti dostopnost svojih projektov in že izdelanih strokovnih podlag. Izdelovalec mora pripraviti analizo in oceno veljavnega prostorskega plana občine ter pripraviti analizo stanja in trendov v prostoru in opredeliti položaj občine v širšem prostoru.
 
8.3 Pridobitev smernic in strokovnih podlag nosilcev urejanja prostora
Na podlagi 29. člena ZUreP-1 pripravljavec (občina) pozove nosilce urejanja prostora, da najkasneje v 30 dneh od sprejema vloge posredujejo smernice in strokovne podlage s področja razvoja posameznih dejavnosti kot usmeritve za izdelavo SPRO in PRO. Hkrati s pozivom jim pripravljavec posreduje tudi program priprave SPRO in PRO. ZUreP-1 določa, da se zaradi racionalizacije priprave prostorskih aktov lahko iste strokovne podlage uporabi za več prostorskih aktov. Nosilce urejanja prostora se tako pozove, da podajo smernice in strokovne podlage tudi za predvideni postopek priprave prostorskega reda Občine Kamnik.
 
8.4 Izdelava strokovnih podlag za SPRO in PRO, vključno z urbanističnimi in krajinskimi zasnovami.
Do izteka roka za pridobitev smernic in strokovnih podlag nosilcev urejanja prostora pripravljavec analizira, dopolni in uredi strokovne podlage.
 
8.5 Izdelava variantnih rešitev za urbanistične in krajinske zasnove
Za novelacijo urbanistične zasnove se pripravijo variantne rešitve. Sledijo tematske javne obravnave zainteresirane in/ali organizirane javnosti ter izbor najustreznejše variante prostorskega razvoja v območju urbanističnih in krajinskih zasnov.
 
8.6 Izdelava predloga vizije in zasnove prostorskega razvoja občine
Na podlagi ugotovitev iz strokovnih podlag in analize, izdelane v prvi fazi ter izbranih variant za urbanistične in krajinske zasnove, opredeli izdelovalec najpomembnejše prostorske ureditve, ki bodo predmet obravnave SPRO in PRO in za njih oblikuje izhodišča za urejanje prostora v obliki usmeritev trajnostnega razvoja in po posameznih tematskih sklopih, kot so: poselitev, infrastruktura, krajina in okolje. Ob upoštevanju rezultatov opravljene analize in oblikovanih izhodišč pripravi izdelovalec predlog vizije prostorskega razvoja Občine Kamnik. Sledi obravnava predloga vizije prostorskega razvoja.
 
8.7 Izdelava predloga SPRO in PRO
Po potrditvi vizije prostorskega razvoja Občine Kamnik in izboru variant urbanističnih in krajinskih zasnov pripravi izdelovalec predlog SPRO in PRO, ki mora kot prostorski akt vključevati temeljne cilje in usmeritve urejanja prostora, zasnovo prostorskih sistemov, kot so: poselitev, infrastrukturni sistemi in zasnova dejavnosti v krajini ter smernice in ukrepi za njeno izvajanje. Predlog SPRO in PRO obravnava občinski svet.
 
8.8 Druga prostorska konferenca
Predlog SPRO in PRO se obravnava na sklicu druge prostorske konference najmanj 14 dni pred javno razgrnitvijo, na kateri se zberejo nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci, ki jih predvideva 28. člen ZUreP-1. Predlog dokumenta se tudi javno predstavi.
 
8.9 Javna razgrnitev in javne obravnave
Predlog SPRO in PRO se javno razgrne na sedežu Občine Kamnik za najmanj 30 dni. V času javne razgrnitve se organizira javna obravnava, po potrebi pa lahko tudi več javnih obravnav. Pripombe in predloge, podane v času javne razgrnitve, obravnava delovna skupina, ki se do njih opredeli ter izdelovalcu posreduje usmeritve za izdelavo stališč do pripomb. Stališča do pripomb potrdi župan s sklepom.
 
8.10 Izdelava dopolnjenega predloga SPRO in PRO in pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora k dopolnjenemu predlogu SPRO in PRO
Na podlagi sprejetih stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve pripravi izdelovalec dopolnjen predlog SPRO in PRO, k kateremu se v roku 30 dni pridobijo mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora.
 
8.11 Sprejem končnega predloga SPRO in PRO
Po pridobitvi pozitivnih mnenj pristojnih nosilcev urejanja prostora posreduje župan končni predlog SPRO in PRO v sprejem občinskemu svetu. Občinski svet sprejme SPRO in PRO z odlokom.
 
8.12 Pridobitev sklepa ministra za prostor o skladnosti SPRO in PRO z ZUreP-1 in prostorskimi akti države
Pred objavo odloka o SPRO in PRO mora pripravljavec sprejeta akta poslati ministru za prostor, ki s sklepom potrdi skladnost SPRO in PRO z ZUreP-1 in državnimi prostorskimi akti ter morebitnimi skupnimi prostorskimi akti.
 
9. Obveznosti v zvezi s financiranjem SPRO in PRO
Finančna sredstva potrebna za izdelavo SPRO in PRO se zagotovijo v proračunu Občine Kamnik. Sredstva, potrebna za izdelavo zakonsko predpisanih strokovnih podlag nosilcev urejanja prostora, zagotovijo izdelovalci iz lastnih proračunskih sredstev.
 
10. Objava programa priprave SPRO in PRO
Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati z dnem objave.