Na podlagi 3., 7., 32. in 33. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98), 29. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98, 74/98, 12/99, 36/99, 59/99, 70/00, 94/00, 100/00, 28/01, 87/01, 16/02, 51/02, 108/03, 77/04 ter odločitve ustavnega sodišča, Uradni list RS, št. 6/94, 45/94, 20/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 68/98, 59/99, 70/00, 194/00, 100/00, 28/01, 16/02, 108/03, 77/04), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04), 3. in 17. člena Zakona o prekrških ZP1-UPB2 (Uradni list RS, št. 55/05), 2. in 4. člena Odloka o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 60/02) in 18. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 43/95, 33/96, 35/00 in 85/02) je Svet Mestne občine Kranj na 36. seji dne 28. 6. 2006 sprejel
O D L O K
o urejanju, vzdrževanju javne razsvetljave ter svetlobne prometne signalizacije na območju Mestne občine Kranj
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
Ta odlok določa urejanje, varovanje in vzdrževanje javne razsvetljave ter svetlobne prometne signalizacije v lasti Mestne občine Kranj in zasebne razsvetljave, ki meji na javne površine, s ciljem, da se ohrani njihova estetska, funkcionalna in varovalna zasnova.
2. člen
(način izvajanja odloka)
Urejanje in vzdrževanje javne razsvetljave ter svetlobne prometne signalizacije v lasti Mestne občine Kranj je obvezna gospodarska javna služba (v nadaljnjem besedilu: javna služba). Izvajanje javne službe zagotavlja Mestna občina Kranj v skladu z odlokom o gospodarskih javnih službah s podelitvijo koncesije pravni osebi zasebnega prava ali fizični osebi, ki je registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije, in izpolnjuje pogoje za opravljanje te dejavnosti (v nadaljevanju: izvajalec javne službe).
Izvajalec javne službe je pristojen za urejanje in vzdrževanje javne razsvetljave ter svetlobne prometne signalizacije na območju Mestne občine Kranj.
Javno razsvetljavo in svetlobno prometno signalizacijo v lasti pravnih in fizičnih oseb urejajo, varujejo in vzdržujejo lastniki oziroma uporabniki površin.
II. RAZVRSTITEV OBJEKTOV JAVNE
RAZSVETLJAVE
3. člen
(vrste javne razsvetljave)
Javna razsvetljava v ureditvenih območjih naselij je:
1. javna razsvetljava na površinah v lasti ali v upravljanju Mestne občine Kranj, ki je pod enakimi pogoji namenjena vsem uporabnikom,
2. razsvetljava na površinah v lasti pravnih in fizičnih oseb, ki ni pod enakimi pogoji namenjena vsem uporabnikom (v nadaljevanju: zasebna razsvetljava).
4. člen
(javna razsvetljava in zasebna razsvetljava)
Javna razsvetljava je po tem odloku razsvetljava urejena na ali ob površinah okoli javnih objektov, predvsem pa:
1. razsvetljava ob javnih cestah in poteh, športnih igriščih, rekreacijskih površinah, kopališčih in otroških igriščih v javni lasti,
2. razsvetljava ob spomeniških, zgodovinskih ter posameznih turističnih objektih v javni lasti, če je njihovo urejanje v pristojnosti Mestne občine Kranj,
3. razsvetljava v javnih zakloniščih,
4. razsvetljava v garažah ob stanovanjskih naseljih v lasti Mestne občine Kranj,
5. razsvetljava na pokopališčih v lasti Mestne občine Kranj,
6. razsvetljava na področju šol in vrtcev v lasti Mestne občine Kranj,
7. druga razsvetljava, ki je z ustreznim predpisom opredeljena kot javna razsvetljava.
Za javno razsvetljavo se po tem odloku šteje tudi cestno prometna svetlobna signalizacija v pristojnosti Mestne občine Kranj.
Vsi predmeti, naprave in drugi objekti, ki so namenjeni osvetljevanju, usmerjanju ali urejanju, vzdrževanju in varstvu javne razsvetljave, so del javne razsvetljave.
Javna razsvetljava je določena v katastru javne razsvetljave in mora poleg splošnih podatkov vsebovati tudi podatke o moči posameznega prižigališča. Kataster javne razsvetljave mora voditi izvajalec javne gospodarske službe in ga je dolžan izdelati v enem letu po izbiri koncesionarja.
Zasebna razsvetljava je tista, ki se nahaja na zasebnih poteh ali zemljiščih in ni v lasti Mestne občine Kranj.
5. člen
(določitev javne razsvetljave)
O tem, ali je posamezna razsvetljava javna ali ne, odloči v dvomljivih primerih občinski organ, pristojen za komunalne zadeve, z odločbo.
III. UREJANJE JAVNE RAZSVETLJAVE
6. člen
(nova javna razsvetljava)
Nova javna razsvetljava se lahko dograjuje in ureja samo v skladu z letnim planom izvajalca gospodarske javne službe, akti in na njihovi podlagi izdanimi dovoljenji za posege v prostor, v soglasju z Mestno občino Kranj.
Investitorji gradenj objektov v ureditvenih območjih naselij, so dolžni poskrbeti za razsvetljavo in ureditev okolja v skladu s tehničnimi predpisi.
Nova javna razsvetljava na območjih naselij, ki niso vključena v prostorskih izvedbenih načrtih, se načrtuje na osnovi programa, ki ga pripravi občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve (v nadaljevanju: pristojni občinski organ) v sodelovanju z občinskim upravnim organom, pristojnim za okolje.
7. člen
(načrt urejanja javne razsvetljave ob novogradnjah)
Investitor stanovanjskega, poslovnega ali drugega objekta javnega pomena mora v projektni dokumentaciji vključiti načrt javne razsvetljave, ki ga namerava graditi. Načrt javne razsvetljave obsega vse parametre za izgradnjo in vzdrževanje.
Oddelek, pristojen za urejanje javne razsvetljave in svetlobne signalizacije, je nosilec urejanja prostora za področje javne razsvetljave in sodeluje pri pripravi prostorskih aktov.
8. člen
(načrt urejanja javne razsvetljave)
Javna razsvetljava se ureja z načrtom vzdrževanja javne razsvetljave, ki mora vsebovati predvidena redna vzdrževalna dela, planirane obnove, novogradnje in oceno nepredvidenih nujnih posegov. Načrt vzdrževanja izdela izvajalec javne službe v šestih mesecih po začetku izvajanja koncesije za vsako leto posebej, za čas trajanja koncesije. Koncesionar lahko prične izvajati dela, predvidena v načrtu urejanja javne razsvetljave, le v soglasju z oddelkom pristojnim za komunalne zadeve.
Načrt novoletne krasitve in odstranitve svetlobnih okraskov mora biti usklajen z zahtevami pristojnega občinskega organa.
9. člen
(urejanje zasebne razsvetljave)
Zasebna zunanja razsvetljava mora biti urejena tako, da zagotavlja javno in prometno varnost.
Za postavitev zunanje razsvetljave ob javnih prometnih površinah mora lastnik pridobiti soglasje pristojnega občinskega organa.
Investitorjem individualnih stanovanjskih hiš ni potrebno predložiti načrta zunanje razsvetljave. Zunanja razsvetljava teh gradenj se ureja v skladu s projektno dokumentacijo.
10. člen
(urejanje svetlobne prometne signalizacije)
Semaforji in druga svetlobna signalizacija se vzdržuje v okviru rednega vzdrževanja javne razsvetljave.
Izvajalec javne službe mora zagotoviti vzdrževanje svetlobne prometne signalizacije z ustrezno usposobljenim kadrom 24 ur dnevno, vse dni v letu.
11. člen
(ravnanje z odpadnimi elementi)
Izvajalec je dolžan ravnati z odpadnimi elementi javne razsvetljave skladno s predpisi.
IV. IZVAJANJE POSEGOV NA PODROČJU JAVNE RAZSVETLJAVE
12. člen
(poseg v javno razsvetljavo)
Dovoljeni posegi v javno razsvetljavo so:
1. redna vzdrževalna dela in ukrepi za pravilno delovanje,
2. preurejanje javne razsvetljave zaradi posodabljanja,
3. obnove dotrajanih ali poškodovanih elementov javne razsvetljave,
4. gradnja in vzdrževanje komunalne, energetske in druge infrastrukture,
5. nujna dela na komunalni, energetski in drugi infrastrukturi,
6. nujna dela v primeru nesreč,
7. poseganje za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Poseg na področje javne razsvetljave je dovoljen le v okviru načrta vzdrževanja, gradbenih dovoljenj ali soglasja pristojnega občinskega organa oziroma, če je to potrebno zaradi javne varnosti ali varnosti v cestnem prometu.
Poseg v zasebno razsvetljavo je dovoljen, če je to potrebno zaradi javne varnosti ali varnosti v cestnem prometu. V primeru, da se izvede poseg v zasebno razsvetljavo v okviru prostorskih izvedbenih aktov oziroma je poseg potreben zaradi novogradnje ali rekonstrukcije javnih prometnih površin, ima lastnik zasebne razsvetljave pravico do odškodnine.
Gradbeni in drugi posegi, ki imajo za posledico trajno ali bistveno krčenje javne razsvetljave, so možni le v skladu s sprejetimi prostorskimi izvedbenimi akti ali soglasji pristojnih občinskih organov ter drugih pravnih oseb, ki imajo pooblastilo na podlagi zakona.
Kadar nadzorni organ ugotovi, da se izvajajo posegi na javni razsvetljavi brez dovoljenja, odredi takojšnjo ustavitev del in določi rok za pridobitev dovoljenja. Pritožba ne zadrži izvršitve odrejenega ukrepa.
Če izvajalec posega na področju javne razsvetljave ne pridobi ustreznega dovoljenja v določenem roku, odredi nadzorni organ vzpostavitev javne razsvetljave v stanje pred posegom, na stroške izvajalca posega.
13. člen
(nujna dela na komunalni infrastrukturi)
V primerih prekopavanja ali odstranitve javne razsvetljave zaradi nujnih del na komunalni infrastrukturi, je izvajalec posega dolžan najkasneje v roku 24 ur obvestiti pristojni občinski organ o izvajanju del in takoj po končanju del povrniti javno razsvetljavo v prvotno stanje.
V primeru, da izvajalec nujnih del na komunalni infrastrukturi po posegih ne vzpostavi javne razsvetljave v prvotno stanje takoj po končanju del, mu nadzorni organ odredi rok za vzpostavitev prvotnega stanja oziroma odredi, da na stroške izvajalca to opravi drugi izvajalec.
14. člen
(gradbeni in drugi posegi na področju javne razsvetljave)
Izvajalec, ki zaradi gradbenih ali drugih del ter izvajanja rednih vzdrževalnih del na komunalni infrastrukturi posega v javno razsvetljavo, je dolžan poskrbeti, da ne povzroči škode na elementih javne razsvetljave, oziroma je dolžan škodo takoj po nastanku odpraviti.
V primeru, da izvajalec škode ne odpravi takoj po opravljenem delu, mu lahko nadzorni organ odredi dodatni rok za odpravo škode oziroma odredi, da na stroške izvajalca škodo odpravi drugi izvajalec.
15. člen
(zavarovanje javne razsvetljave v času posega)
Investitor oziroma izvajalec gradbenih del in drugih posegov na javni razsvetljavi je dolžan pred posegom na celotnem območju gradnje zavarovati vse elemente javne razsvetljave pred poškodbami. Pred začetkom prekopov se mora izvesti tudi določitev trase javne razsvetljave.
V primeru, da investitor oziroma izvajalec gradbenih del med gradnjo poškoduje ali uniči dele javne razsvetljave, je dolžan nadomestiti poškodovane dele z novimi. Investitor oziroma izvajalec je dolžan obnoviti in povrniti v stanje pred posegom.
Kadar nadzorni organ ugotovi, da izvajalec gradbenih del med gradnjo poškodovanega ali uničenega dela javne razsvetljave ni nadomestil, mu določi rok, v katerem mora to storiti.
Če izvajalec gradbenih del naložene obveznosti ne izpolni v določenem roku, nadzorni organ odredi, da to stori izvajalec javne službe na stroške izvajalca gradbenih del.
16. člen
(odstranitev javne razsvetljave)
V primeru, ko je zaradi gradnje potrebno odstraniti obstoječe elemente javne razsvetljave, jih je investitor dolžan nadomestiti z enakimi ali podobnimi oziroma z elementi v skladu s projektno dokumentacijo. Nadomestno montažo mora izvesti na mestu in v času, ki ga odredi pristojni občinski organ.
17. člen
(ureditev javne razsvetljave po zaključeni gradnji)
Po zaključeni gradnji je investitor oziroma izvajalec gradbenih del dolžan urediti zemljišče v skladu z načrtom in v roku, ki je določen v dovoljenju, ta pa ne sme biti daljši od šestih mesecev. Javno razsvetljavo mora usposobiti v delujoče stanje.
Po zaključeni gradnji je investitor oziroma izvajalec del dolžan odstraniti začasne objekte in odvečni material.
Če investitor oziroma izvajalec gradbenih del po zaključeni gradnji ne uredi javne razsvetljave v skladu z načrtom javne razsvetljave v roku, ki je določen ali tega ne stori tako, kot to določata prvi in drugi odstavek tega člena, nadzorni organ odredi, da to stori izvajalec javne službe na stroške investitorja oziroma izvajalca gradbenih del.
18. člen
(ravnanje z odstranjenimi elementi javne razsvetljave)
Izvajalec gradbenih del mora ob izkopu gradbene jame na javni površini na celotnem območju odstraniti odvečne elemente javne razsvetljave, ki jih mora deponirati na mestu, ki ga odredi pristojni občinski organ.
Deponirane elemente javne razsvetljave je potrebno zavarovati in vzdrževati tako, da se ohranijo nepoškodovani in jih je možno ponovno uporabiti.
Investitorji oziroma izvajalci gradbenih del so dolžni pristojnemu občinskemu organu prijaviti začetek del na področju javne razsvetljave in ga obvestiti o morebitni odstranitvi elementov javne razsvetljave.
V. VZDRŽEVANJE JAVNE RAZSVETLJAVE IN SVETLOBNE PROMETNE DOKUMENTACIJE
19. člen
(vzdrževalna dela na javni razsvetljavi)
Na javni razsvetljavi se morajo v skladu z namenom in zahtevnostjo redno izvajati potrebna vzdrževalna dela in varstveni ukrepi, zlasti pa:
1. tekoče vzdrževanje javne razsvetljave,
2. obnovitvena dela na javni razsvetljavi,
3. nujni sanacijski posegi na javni razsvetljavi, tudi v času prostih dni,
4. odstranitev poškodovanih drogov javne razsvetljave v čim krajšem času,
5. odprava napak na napajalnih vodih javne razsvetljave v roku enega tedna,
6. tekoče vzdrževanje javne razsvetljave v garažnih hišah v lasti Mestne občine Kranj,
7. ciklična vzdrževalna dela na javni razsvetljavi v izven mestnih krajevnih skupnostih,
8. dela na javni razsvetljavi na podlagi potrjenega plana del,
9. montaža in odstranitev svetlobne novoletne krasitve,
10. druga vzdrževalna dela, ki so potrebna za pravilno in nemoteno delovanje javne razsvetljave.
20. člen
(vzdrževalna dela na zasebni razsvetljavi)
Na zasebni razsvetljavi, ki se nahaja ob javnih površinah in vpliva na videz in varnost v naseljih ali cestah, morajo lastniki oziroma upravljalci opravljati vsa nujna vzdrževalna dela, zlasti pa:
1. tekoče vzdrževati v smislu delovanja,
2. izvajati obnovitvena dela,
3. skrbeti za pravilno delovanje,
4. pravočasno odstraniti poškodovane ali podrte drogove razsvetljave,
5. druga vzdrževalna dela, ki so nujno potrebna, da se ohranja urejen videz.
Kadar lastniki oziroma upravljavci zasebne razsvetljave ne izvajajo nujnih vzdrževalnih del, odredi nadzorni organ rok za izvedbo nujnih vzdrževalnih del.
V primeru, da lastniki oziroma upravljavci zasebne razsvetljave ne izvedejo nujnih vzdrževalnih del v roku, ki jim ga je odredil nadzorni organ, lahko ta odredi, da dela opravi izvajalec javne službe na stroške lastnikov oziroma upravljavcev.
21. člen
(vzdrževanje svetlobne prometne signalizacije)
Vzdrževanje svetlobne prometne signalizacije obsega:
1. tekoče vzdrževanje svetlobne prometne signalizacije,
2. obnovitvena dela svetlobne prometne signalizacije,
3. nujni sanacijski posegi zaradi nepravilnega delovanja svetlobne prometne signalizacije,
4. nujni posegi v primeru fizičnih poškodb svetlobne prometne signalizacije,
5. druga vzdrževalna dela, ki so potrebna za nemoteno delovanje svetlobne prometne signalizacije.
VI. VAROVANJE JAVNE RAZSVETLJAVE IN SVETLOBNE PROMETNE SIGNALIZACIJE
22. člen
(poškodovanje, uničenje, odstranitev ali prestavitev javne razsvetljave in svetlobne prometne signalizacije)
Izvajanje del ali posegov na področju javne razsvetljave in svetlobne prometne signalizacije je možno na podlagi soglasja pristojnega občinskega oddelka.
23. člen
(prepovedana dejanja na javni razsvetljavi in svetlobni prometni signalizaciji)
Na objektih in elementih javne razsvetljave in svetlobni prometni signalizaciji se prepoveduje:
1. nameščanje dodatnih svetilk,
2. poslikavanje elementov, ki so namenjeni rabi javne razsvetljave in svetlobne prometne signalizacije,
3. obešati ali pritrjevati kable, žice, antene in druge predmete na elemente javne razsvetljave,
4. priključevati zasebno razsvetljavo ali druge porabnike,
5. prestavljati drogove ali druge elemente javne razsvetljave,
6. priklepati registrirana vozila ali prikolice,
7. graditi oziroma postaviti pomožne in začasne objekte javne razsvetljave brez soglasja pristojnega občinskega organa,
8. pritrjevanje čezcestnih transparentov,
9. uporabljati predmete in naprave, ki so sestavni del javne razsvetljave v nasprotju z njihovo naravo in namenom,
10. namerno povzročanje motenj pri delovanju,
11. plezanje po drogovih javne razsvetljave ali svetlobni prometni signalizaciji,
12. samovoljno poseganje v napajalne objekte in naprave.
24. člen
(odprava škode, nastale z izvajanjem prepovedanih dejanj)
Škodo, ki nastane z izvajanjem prepovedanih dejanj na javni razsvetljavi, svetlobni prometni signalizaciji in drugih objektih javne razsvetljave, je dolžan odpraviti povzročitelj v roku, ki ga določi nadzorni organ.
V primeru, da povzročitelj škode ne odpravi v določenem roku, lahko nadzorni organ odredi, da škodo odpravi izvajalec javne službe na stroške povzročitelja.
VII. NADZOR
25. člen
(nadzor nad izvajanjem odloka)
Nadzorni organi, pristojni za izvajanje nadzora tega odloka so občinski inšpektor, komunalni nadzornik in občinski redar.
Strokovni nadzor nad izvajanjem javne službe opravlja pristojen občinski organ, pristojen za komunalne zadeve.
26. člen
(varstveni ukrepi nadzornega organa)
Ob neupravičeni uporabi javne razsvetljave, svetlobne prometne signalizacije ali drugih objektov javne razsvetljave lahko nadzorni organ odredi:
1. takojšnjo odstranitev dodatne svetilke,
2. takojšnjo odstranitev drugih predmetov ali napeljav,
3. takojšnjo odstranitev pomožnih in začasnih objektov,
4. takojšnjo odstranitev transparentov in drugih oglasnih predmetov,
5. takojšnje prenehanje odvzema električne energije.
Ukrepi iz prvega odstavka se izvedejo na stroške tistega, ki jih je povzročil s prepovedanim ravnanjem.
Pritožba ne zadrži izvršitve odrejenega ukrepa.
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
27. člen
(kaznovanje pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in posameznikov)
Z globo v višini 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki stori prekršek v zvezi opravljanjem dejavnosti:
1. če izvaja posege na javni razsvetljavi in svetlobni prometni signalizaciji v nasprotju določili drugega, tretjega in četrtega odstavka 12. člena odloka,
2. če po prekopavanju na področju javne razsvetljave zaradi nujnih del na komunalni infrastrukturi ne vzpostavi javne razsvetljave v prvotno stanje takoj po končanju del (13. člen),
3. če pri posegu v področje javne razsvetljave zaradi gradbenih ali drugih del ter izvajanju rednih vzdrževalnih del na komunalni infrastrukturi ne vzpostavi javne razsvetljave v prvotno stanje (14. člen),
4. če pri izvajanju gradbenih del in drugih posegov ne zavaruje objektov javne razsvetljave v skladu z določilom prvega odstavka 15. člena odloka,
5. če ne nadomesti zaradi gradnje odstranjene elemente javne razsvetljave (16. člen),
6. če po zaključeni gradnji ne uredi javne razsvetljave v skladu z določili 17. člena odloka,
7. če kot izvajalec javne službe ne izvaja vseh potrebnih vzdrževalnih del in varstvenih ukrepov (19. člen),
8. če kot lastnik oziroma upravljavec zasebne razsvetljave ne opravi vzdrževalnih del, določenih v 4. in 5. točki prvega odstavka 20. člena odloka;
9. če krši določila 23. člena odloka.
Z globo v višini 60.000 tolarjev se kaznuje za prekrške iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
28. člen
(kaznovanje lastnikov oziroma upravljalcev zasebne razsvetljave)
Z globo v višini 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek lastnik oziroma upravljalec zasebne razsvetljave, ki ne izvaja nujnih vzdrževalnih del, določena v 3. in 4. točki prvega odstavka 20. člena odloka.
29. člen
(kaznovanje fizičnih oseb – posameznikov)
Z globo v višini 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, če krši določilo 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., ali 8. točke prvega odstavka 23. člena.
30. člen
(kaznovanje fizičnih oseb – posameznikov)
Z globo v višini 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, če krši določilo 9., 10., 11., 12. ali 13. točke prvega odstavka 23. člena odloka.
IX. PODELITEV KONCESIJE
31. člen
(vsebina koncesijskega akta)
S tem odlokom Mestna občina Kranj (v nadaljnjem besedilu: koncedent) določa:
1. predmet in območje javne službe,
2. pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,
3. splošne pogoje za izvajanje javne službe,
4. izvajanje koncesije v primeru višje sile,
5. začetek in čas trajanja koncesije,
6. vire financiranja javne službe,
7. način plačila koncesionarja,
8. nadzor nad izvajanjem javne službe,
9. prenehanje koncesijskega razmerja,
10. izbor koncesionarja,
11. organ, ki opravi izbor koncesionarja,
12. organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe.
32. člen
(predmet in območje izvajanja javne službe)
Predmet koncesije je urejanje javne razsvetljave in svetlobne prometne signalizacije v Mestni občini Kranj.
Seznam javne razsvetljave in svetlobne prometne signalizacije, na katerih se izvaja koncesija, se določi s koncesijsko pogodbo.
33. člen
(splošni pogoji za izvajanje javne službe)
Koncesionar mora pri opravljanju dejavnosti, ki je predmet koncesije, upoštevati naslednje:
1. dejavnost je dolžan izvajati v skladu s sklenjeno koncesijsko pogodbo in potrjenimi plani in programi s strani koncedenta,
2. dela mora izvajati v skladu s pravili stroke, veljavnimi standardi in normativi,
3. s svojim ravnanjem ne sme povzročati škode koncedentu, zmanjšati vrednosti javne razsvetljave ali ogrožati varnosti uporabnikov,
4. zagotavljati mora ustrezno strokovno službo za vsa dela, ki so predmet koncesije,
5. pristojnim organom koncedenta mora omogočiti strokovno tehnični nadzor, finančni nadzor in nadzor nad zakonitostjo dela pri izvajanju gospodarske javne službe,
6. pripraviti je dolžan plan izvajanja dejavnosti in ga kot predlog predložiti koncedentu v potrditev,
7. za vse podizvajalce, ki jih ni prijavil na javnem razpisu za izbiro koncesionarja, si mora pridobiti soglasje koncedenta,
8. koncesionar mora nuditi koncedentu jamstvo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in za odpravo napak v garancijski dobi v obliki bančne garancije,
9. koncesionar mora skleniti zavarovanje splošne odgovornosti.
Koncedent ima:
1. pravico določanja letnih planov, katerih predloge pripravi koncesionar,
2. pravico spreminjanja obsega del ter postavitev ali zamenjavo svetilk in vzdrževanja javne razsvetljave,
3. pravico izbire tipa in vrste svetilk ali drogov, namenjenih postavitvi ali menjavi,
4. pravico nadzora nad izvajanjem gospodarske javne službe in finančnega nadzora,
5. druge pravice, določene s predpisi, s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
34. člen
(pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar)
Kandidat za pridobitev koncesije mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. da je fizična ali pravna oseba, registrirana v Republiki Sloveniji za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije, kadar z zakonom ni določeno drugače,
2. da ima poravnane davke in prispevke,
3. da izkaže kadrovsko in organizacijsko sposobnost za izvajanje koncesije,
4. da izkaže finančno usposobljenost,
5. da razpolaga z zadostnim obsegom potrebnih delovnih sredstev in naprav za izvajanje koncesije,
6. da zagotovi strokovno izdelavo in vodenje katastra javne razsvetljave in svetlobne prometne signalizacije,
7. da predloži izvedbeni program urejanja javne razsvetljave in svetlobne prometne signalizacije glede kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, odzivnega časa v primeru višje sile,,razvojnega in finančnega vidika za čas trajanja koncesije,
8. da ima izkušnje na področju dejavnosti, ki je predmet koncesije,
9. da prevzame odgovornost za škodo, ki bi jo z opravljanjem ali v zvezi z opravljanjem koncesije lahko povzročil koncedentu in tretji osebi,
10. da izpolnjuje vse pogoje, določene v javnem razpisu za izbor koncesionarja.
35. člen
(izvajanje koncesije v primeru višje sile)
Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesijo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. V teh primerih ima koncesionar ob dokazanih razlogih pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesije v nepredvidljivih okoliščinah. Ob nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata koncedent in koncesionar medsebojno dogovoriti o izvajanju koncesije v nastalih pogojih.
36. člen
(začetek in čas trajanja koncesije)
Koncesija se podeli za obdobje pet let z možnostjo podaljšanja za enako obdobje.
37. člen
(viri financiranja koncesije)
Sredstva za izvajanje koncesije se zagotavljajo v proračunu koncedenta.
Osnova za določitev vrednosti opravljenega dela je letni plan vzdrževanja, ki ga predlaga koncesionar, sprejme pa strokovna služba koncedenta.
Način plačil in obračun del koncesionarja se določi s koncesijsko pogodbo.
Koncesionar je dolžan voditi računovodstvo za podeljeno koncesijo ločeno od računovodstva za svojo ostalo dejavnost v skladu s predpisi.
38. člen
(nadzor nad izvajanjem koncesije)
Nadzor nad izvajanjem koncesije oziroma koncesijske pogodbe izvaja koncedent. Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora, pooblasti pristojno strokovno službo, zavod oziroma drugo primerno institucijo.
Koncesionar mora koncedentu omogočiti nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled naprav ter omogočiti vpogled v dokumentacijo, v kataster javne razsvetljave ter mu nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. Koncedent napove nadzor s poprejšnjo napovedjo najmanj 15 dni pred izvedbo.
Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
O nadzoru se izdela zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
O ugotovljenih nepravilnostih oziroma pomanjkljivostih koncedent pisno obvesti koncesionarja in mu naloži rok za odpravo nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti.
39. člen
(prenehanje koncesijskega razmerja)
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
1. s prenehanjem koncesijske pogodbe v skladu z zakonom,
2. z odkupom koncesije v skladu z zakonom,
3. z odvzemom koncesije,
4. s prevzemom koncesije v režijo,
5. na podlagi enostranske odpovedi,
6. v drugih primerih, določenih z zakonom ali s koncesijsko pogodbo,
7. po preteku časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.
Pogoji in način prenehanja koncesije se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo.
40. člen
(postopek izbire koncesionarja)
Koncedent izbere koncesionarja na podlagi javnega razpisa. Pri izvedbi javnega razpisa je potrebno uporabljati veljavni odlok o urejanju, vzdrževanju javne razsvetljave ter svetlobne prometne signalizacije v Mestni občini Kranj in veljavno zakonodajo, ki ureja področje javnih naročil.
41. člen
(merila za izbiro koncesionarja)
Pri odločanju o izbiri koncesionarja se upoštevajo naslednja merila:
1. cenovno, terminsko in tehnično opredeljen predlog izvedbenega
vzdrževanja javne razsvetljave ter svetlobne prometne
signalizacije, (do 120 točk)
2. tehnična opremljenost, (do 25 točk)
3. strokovna usposobljenost, (do 25 točk)
4. finančna usposobljenost ponudnika, (do 10 točk)
5. dosedanje izkušnje ponudnika, (do 15 točk)
6. odzivnost ponudnika (do 15 točk).
Merila, po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ustrezno ovrednotena. Najugodnejša ponudba je tista, ki po merilih za izbiro pridobi največje število točk.
42. člen
(izbor koncesionarja)
Občinska uprava v imenu koncedenta odloči o izboru koncesionarja z upravno odločbo. Pred izborom opravi strokovno presojo ponudb in poda mnenje o najugodnejšem ponudniku strokovna komisija, ki jo imenuje župan.
43. člen
(prepoved prenosa koncesije)
Izbrani koncesionar ne sme prenesti podeljene koncesije na nobeno drugo pravno ali fizično osebo.
44. člen
(začetek veljavnosti koncesijske pogodbe)
Koncesija prične veljati z dnem podpisa koncesijske pogodbe, s katero se podrobneje uredi medsebojno razmerje med koncedentom in koncesionarjem.
Koncesijsko pogodbo sklene v imenu koncedenta župan.
V primeru neskladja med tem odlokom in koncesijsko pogodbo veljajo določbe tega odloka.
45. člen
(odvzem koncesije)
Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju ne glede na trajanje koncesijske pogodbe, če koncesionar:
1. ne prične z opravljanjem koncesije v roku, določenem v koncesijski pogodbi,
2. ne upošteva veljavnih tehničnih, organizacijskih, stroškovnih, vzdrževalnih indrugih standardov in pogojev za opravljanje koncesijske dejavnosti,
3. onemogočanja nadzora koncesijske dejavnosti,
4. ne odpravi pomanjkljivosti v naloženem roku,
5. ne vzpostavi katastra v roku, določenem v pogodbi,
6. navaja neresničnosti ali pomanjkljivosti podatkov v ponudbi.
Druge pogoje odvzema koncesije določa koncesijska pogodba.
V primeru odvzema koncesije koncesionar ne more sodelovati pri naslednjem javnem razpisu za oddajo koncesije, kadar zakon ne določa drugače.
46. člen
(opravljanje dejavnosti na drug način)
Če koncedent ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Za uveljavitev odkupa je potrebno soglasje Sveta Mestne občine Kranj.
Koncedent mora v primeru odkupa koncesije zagotoviti neprekinjeno izvajanje dejavnosti.
Pogoje odkupa koncesije dogovorita koncedent in koncesionar.
47. člen
(obveznosti koncesionarja ob morebitni škodi)
Koncesionar je dolžan povrniti škodo, ki jo povzroči z opravljanjem dejavnosti tretji osebi.
Koncesionar je dolžan v 30 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe z zavarovalnico skleniti zavarovanje za škodo, ki bi jo z opravljanjem dejavnosti povzročil koncedentu in tretji osebi. Pogodba o zavarovanju mora vsebovati klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist občine v primeru, če bi oškodovanci povračilo škode uveljavljali neposredno od nje.
48. člen
(poročanje o izvajanju koncesijske pogodbe)
Koncesionar je dolžan opravljati dejavnost v skladu s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
Koncesionar mora na zahtevo koncedenta predložiti poročila o stanju, opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih, samoiniciativno pa lahko tudi v vseh drugih primerih.
49. člen
(kataster javne razsvetljave)
Koncesionar je dolžan izdelati in voditi kataster javne razsvetljave v Mestni občini Kranj v enem letu po izbiri. Kataster mora, poleg splošnih podatkov, vsebovati tudi moči posameznih merilnih mest in njihovo obremenjenost.
Obseg in način vodenja katastra se podrobneje določi v pogodbi.
Kataster javne razsvetljave je last koncedenta.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
50. člen
(valuta evro)
Po uvedbi evra se zneski glob prevedejo v skladu z zakonskimi določili.
51. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 354-0023/2006-46/10
Kranj, dne 24. avgusta 2006
Župan
Mestne občine Kranj
Mohor Bogataj l.r.
