Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za promet

Osnovni cilj nove prometne povezave med avtocesto A1 Maribor–Ljubljana in avtocesto A2 Ljubljana–Obrežje je zagotoviti ustrezno medsebojno povezanost središč mednarodnega, državnega in regionalnega pomena v širšem prostoru t. i. tretje razvojne osi.
Predlagana nova prometna povezava je v Odloku o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04; v nadaljnjem besedilu: Strategija prostorskega razvoja Slovenije) opredeljena kot del tretje razvojne osi, ki se iz avstrijske Koroške prek Slovenj Gradca in Velenja pri Celju navezuje na avtocesto A1 ter nadaljuje proti Novemu mestu in naprej proti Karlovcu oziroma se naveže na avtocesto Zagreb–Reka. Z razvojno osjo se povezujejo regionalna središča v Avstriji, Sloveniji in na Hrvaškem ter se omogoča navezovanje obstoječega tovornega in osebnega prometa vseh regij na njej z glavnimi evropskimi prometnimi in razvojnimi osmi.
Na obstoječem cestnem omrežju je zaradi velike vrednosti povprečnega letnega dnevnega prometa kar nekaj odsekov glavne ceste G1-5, ki s svojo sedanjo prepustnostjo ne zagotavljajo normalnih prometnih in varnostnih razmer za sodobni cestni promet. Slika je še bistveno slabša, ker večina odsekov te ceste poteka skozi naselja. Posebno kritična so območja Celja, Laškega in Krškega, kjer povprečni letni dnevni promet že zdaj presega 10.000 vozil/dan, na območju med Laškim in Radečami povprečni letni dnevni promet presega 6.000 vozil/dan, na drugih odsekih pa nikjer ne pade pod 4.500 vozil/dan.
Zaradi razgibanosti terena (cesta poteka ob strugah Save in Savinje) so uporabljeni horizontalni elementi, ki niso sprejemljivi za glavno cesto, kar po celotni dolžini onemogoča rekonstrukcijo elementov za potrebe nove sodobne glavne ceste.
Namen nove prometne povezave je predvsem povečati konkurenčnost območja ob razvojni osi, povečati dostopnost, okrepiti institucionalne in gospodarske povezave ter povezovanje prostora zunaj obstoječih vseevropskih prometnih koridorjev.
Prednosti nove prometne povezave so:
– vzpostavitev glavne cestne povezave za daljinski promet iz Celja (z zaledjem) proti Novemu mestu (in zaledju);
– izboljšanje povezav v Posavju za regionalni in lokalni promet;
– prevzem vloge obvoznic naselij na tem območju;
– izboljšanje kakovosti in časa potovanj ter prometne varnosti;
– ureditev priključkov na avtocesto v Novem mestu in Celju.
V Sloveniji bo nova prometna povezava podpirala razvoj policentričnega omrežja mest in drugih naselij, skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko-razvojnimi značilnostmi, medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij ter njihovo povezanost z evropskimi prometnimi sistemi in urbanim omrežjem.
Minister za promet je z dopisom št. 2644-6/2005/81-0032000 z dne 25. januarja 2006 dal »Pobudo za pripravo državnega lokacijskega načrta za gradnjo državne ceste med avtocesto A1 Maribor–Ljubljana na priključku Celje Lopata in avtocesto A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu«. V pobudi je predlagano, da se prostorska ureditev določi s primerjavo variantnih rešitev.
Pobuda ministra za promet je utemeljena v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije in Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03 in 68/05).

Državni lokacijski načrt za gradnjo državne ceste med avtocesto A1 Maribor–Ljubljana in avtocesto A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt) poleg same gradnje vključuje tudi vse prostorske ureditve, vezane nanjo na ureditvenem območju tega načrta.
Okvirno ureditveno območje je določeno z obsegom prostorskih ureditev, ki jih zajema državni lokacijski načrt. Posega na območje občin Celje, Dobje, Hrastnik, Krško, Laško, Litija, Mirna Peč, Novo mesto, Polzela, Prebold, Radeče, Sevnica, Šentjur, Škocjan, Trbovlje, Trebnje in Žalec (v nadaljnjem besedilu: zadevne občine).
V pobudi je predlagano, da se prostorska ureditev določi s primerjavo petih variantnih rešitev v koridorju od med avtocesto A1 na priključku Celje-Lopata in avtocesto A2 pri Novem mestu (v nadaljevanju navedenih v alineah 1-5 t.i. sredinskega koridorja). Na pripravljavca, ki mora zagotoviti preučitev vseh smiselnih variant in o najustreznejši odločiti v skladu s predpisanimi merili, je bilo naknadno naslovljenih več pobud za obravnavo alternativnih potekov nove cestne povezave, zato se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta preuči, vrednoti in med seboj primerja variante v treh koridorjih med avtocesto A1 Maribor – Ljubljana in avtocesto A2 Ljubljana – Obrežje pri Novem mestu, in sicer:
1. v zahodnem koridorju: nova cestna povezava, po kateri se Zasavje preko Trbovelj in Prebolda naveže na avtocesto A1 (trasa obstoječe ceste R2-427). V nadaljevanju se na odseku od Trbovelj do priključka na avtocesto A2 preučita dva variantna poteka, in sicer:
– po obstoječi cesti R1-221 skozi Hrastnik do Zidanega mosta in naprej do priključka na avtocesto A2 po eni izmed predlaganih 6-ih variant sredinskega koridorja;
– po najugodnejši trasi skozi območje občine Litije do priključka na avtocesto A2.
2. v sredinskem koridorju: koridor obstoječe glavne ceste G1-5 do Radeč. V nadaljevanju na odseku od Radeč do priključka na A2 pri Novem mestu se preuči potek 6-ih variantnih rešitev, in sicer:
– po novi cesti mimo Šentjanža in Krmelja do Tržišča, nato po cesti R1-215 od Tržišča prek Mokronoga, Mirne in Trebnjega do bodočega priključka pri Mačkovcu;
– preko Boštanja, Brestanice in Krškega do Drnovega, kjer se priključi na avtocesto A2 od koder naprej poteka po avtocesti do priključka pri Mačkovcu;
– po novi cesti proti jugu mimo Šentjanža in Krmelja do Tržišča, kjer se priključi na obstoječo cesto R2-418; od Tržišča po novi cesti kot obvoznici Mokronoga, nato po obstoječi cesti R2-418 do Zbur in po R3-667 prek Šmarjeških Toplic do Otočca, kjer se priključi na avtocesto A2 od koder naprej poteka po avtocesti do priključka pri Mačkovcu;
– po obstoječi cesti G1-5 do Hotemaža, kjer se nova cesta odcepi proti Vrhovski gori, poteka po dolini Kameniškega potoka in se konča s priključkom na cesto R1-215 pri Gabrju; od Gabrja do Tržišča poteka po obstoječi cesti R2-415, naprej pa kot nova cesta po dolini Tržiškega potoka; v nadaljevanju se v predoru dolžine 660 m spelje pod grebenom Svetega vrha do priključka na cesto R2-418, po kateri se nadaljuje do Zbur in nato po cesti R3-667 čez Šmarješke toplice; pri Otočcu se priključi na avtocesto A2, od koder naprej poteka po avtocesti do priključka pri Mačkovcu;
– preko Boštanja z odcepom nove ceste pred gradom Impoljca in v nadaljevanju po regionalni cesti R3-671 do naselja Rovišče; od tam preide Mlado Goro in se spusti v dolino potoka Račna, po kateri poteka vse do priključka na avtocesto A2 v Smedniku, od koder naprej poteka po avtocesti do priključka pri Mačkovcu;
– mimo Podboršta, G. Jesenic in zahodno od Mokronoga, čez Trebelno in s predorom pod Karteljevim na avtocesto A2.
3. v vzhodnem koridorju poteka varianta nove cestne povezave čez Kozjansko in sicer z odcepom pri Dramljah in naprej mimo Šentjurja, Planine ter Sevnice po najugodnejši trasi na dolenjski krak avtocestnega križa.
Dolžina obravnavanega odseka državne ceste je med 70 in 80 km, odvisno od variante.
Območje državnega lokacijskega načrta se podrobneje opredeli na podlagi dokončnega obsega variant, ki se vrednotijo in primerjajo med pripravo državnega lokacijskega načrta.
Dne 23. 5. 2006 je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, skladno z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklicalo prostorsko konferenco, da bi se pridobili in uskladili priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve.
Na prostorski konferenci so bila dana naslednja priporočila:
– preuči naj se možnost, da se nova državna cesta približa Sevnici na manj kakor 3 km, se nato naveže na industrijski del Mirnske doline in se prometno-tehnično ustrezno poveže z obstoječim cestnim omrežjem; območje Sevnice je namreč zaradi svoje zgodovinske in naravne povezave na Kozjansko, Dolenjsko, Zasavje in Posavje ter zaradi obstoječih cestnih in železniških koridorjev situacijsko in strateško primerno za postavitev logistično-transportnega centra, pretovornega terminala in intermodalnega vozlišča za učinkovito oskrbo gospodarstva na širšem območju;
– preuči naj se priporočilo, da se priključek nove državne ceste na AC Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu locira med Trebnjim in Novim mestom;
– preuči naj se možnost, da nova cestna povezava od AC A1 proti Radečam ne bi potekala čez območje občine Laško oziroma se mora predvidena nova cestna povezava čez območje občine Laško izogniti vsem večjim naseljem in prometno obremenjenim delom tega območja;
– preuči naj se možnost, da nova cestna povezava poteka mimo regionalnega blagovnega logističnega centra v Novem mestu;
– preuči naj se možnost preoblikovanja variante 5 (alinea 5 v sredinskem koridorju) tako, da se od kraja Zavratec proti priključku Dobruška vas izdela navezava na avtocesto A2 Ljubljana–Obrežje z izvennivojskim razcepom;
– preuči naj se možnost navezave na avtocesto A2 Ljubljana–Obrežje na priključku Trebnje vzhod;
– opozorjeno je bilo na bistvo načrtovanja, namreč da izbrana varianta ni samo nova cestna povezava, ampak tudi povezava vseh razvojnih vsebin posavskih občin;
– opozorjeno je bilo na pomen navezave na vse obstoječe povezave (konkretno na cesto Samobor–Brežice–Krško–Sevnica);
– opozorjeno je bilo, da se želi mestna občina Novo mesto po čim krajši poti navezati na Celje; dosedanje povezovanje je namreč bilo nezadostno, kar se kaže tudi v slabih cestah;
– opozorjeno je bilo, da bodo na območju sedanje mestne občine Novo mesto nastale tri občine, kar bo treba upoštevati v nadaljevanju postopka priprave državnega lokacijskega načrta;
– opozorjeno je bilo na krajinsko občutljiva območja in na Jezero (glavni vodni vir za Novo mesto pri Šmarjeških Toplicah), ki jih bo treba upoštevati v nadaljevanju postopka priprave državnega lokacijskega načrta;
– opozorjeno je bilo na pomen povezave urbanih središč s poslovnimi in gospodarskimi conami ter predlagano, da nova prometna povezava poteka tako, da bo prevzela vlogo predvidenih obvoznic (Direkcija Republike Slovenije za ceste ima v planu obvoznici za Mirno in Mokronog); v načrtovanju nove cestne povezave je treba upoštevati že izdelane študije in prikazati zmanjšanje stroškov, če bi razvojna os potekala tako, kakor je bilo predlagano;
– opozorjeno je bilo, da je treba pri načrtovanju nove cestne povezave čim bolje izkoristiti obstoječe priključke in upoštevati usmeritve iz regionalnega razvojnega programa, ker ne gre samo za reševanje prometne problematike, ampak za ustvarjanje boljših pogojev za celovit razvoj;
– opozorjeno je bilo na potek hitre proge (v načrtovanju), ki ga je treba upoštevati v postopku priprave državnega lokacijskega načrta;
– opozorjeno je bilo, da je treba pri načrtovanju nove ceste upoštevati navezavo na Zasavje (na GI 5);
– opozorjeno je bilo, da je pri načrtovanju treba upoštevati naslednje že izdelane strokovne podlage:
1. Vodnogospodarske ureditve mesta Celja,
2. Strokovne podlage za opredelitev trase novih železniških povezav v Mestni občini Celje,
3. Strokovne podlage za opredelitev trase novih cestnih povezav v Mestni občini Celje,
4. Prostorski plan Mestne občine Celje.

Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Dunajska cesta 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOP), ki zagotovi sredstva za izdelavo recenzije presoje in medsebojne primerjave variantnih rešitev (v nadaljnjem besedilu: študija variant), revizije okoljskega poročila, recenzije državnega lokacijskega načrta in recenzije drugih morebiti potrebnih dokumentov.
Naročnik strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste (v nadaljnjem besedilu: MzP DRSC), ki zagotovi vsa sredstva za izdelavo strokovnih podlag iz VI.1 in VI.2 točke tega programa priprave, študije variant, okoljskega poročila, geodetskega načrta, poročila o vplivih nameravanega posega v okolje (v nadaljnjem besedilu: poročilo o vplivih na okolje), revizije poročila o vplivih na okolje in vseh faz državnega lokacijskega načrta.
Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Republika Slovenija, ki jo kot izvajalec naročila za opravljanje nalog v zvezi z gradnjo državnih cest zastopa MzP DRSC.
Izdelovalec študije variant in izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrtovalec), ki ga MzP DRSC izbere po predpisih o oddaji javnega naročila, mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora. Pripravljavec pred začetkom postopka javnega naročila za izbiro načrtovalca potrdi projektno nalogo.

Nosilci urejanja prostora so državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki v postopku priprave državnega lokacijskega načrta v skladu z Zakonom o urejanju prostora odločajo ali soodločajo o prostorski ureditvi.
Med nosilce urejanja prostora se lahko uvrstijo tudi drugi državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, če se med pripravo državnega lokacijskega načrta izkaže, da rešitve posegajo na njihovo delovno področje.
 
IV.1 Nosilci urejanja prostora, ki v postopku priprave državnega lokacijskega načrta sodelujejo z dajanjem smernic za načrtovanje, strokovnih podlag urejanja prostora in mnenj k predlogu državnega lokacijskega načrta, so:
1. Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava;
2. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Urad glavnega inšpektorja;
3. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo;
4. Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje;
5. Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije, Maribor;
6. Ministrstvo za promet, Direktorat za civilno letalstvo;
7. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za okolje;
8. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za upravljanje z vodami;
9. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za meteorologijo;
10. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo;
11. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, Sektor za rudarstvo;
12. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo;
13. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave;
14. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije;
15. Zavod za ribištvo Slovenije;
16. Zavod za gozdove Slovenije;
17. DARS, d. d., Ljubljana;
18. ELES, d. o. o., Ljubljana;
19. Elektro Celje, d. d., Celje;
20. Elektro Ljubljana, d. d., Ljubljana;
21. Geoplin plinovodi, d. o. o., Ljubljana;
22. zadevne občine in njihove gospodarske javne službe.
Ministrstvu, pristojnemu za kulturo, MOP predloži vloge za pridobitev smernic za načrtovanje, strokovnih podlag urejanja prostora in mnenj k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta v vednost z vsemi prilogami.
 
IV.2 Organizacija oziroma nosilec javnih pooblastil, ki mora v postopku priprave državnega lokacijskega načrta sodelovati le s predložitvijo podatkov o lastnem omrežju, je Telekom Slovenije, d. d., Cigaletova ulica 15, Ljubljana.
 
IV.3 Nosilci urejanja prostora, ki v postopku izdelave študije variant dajo stališče k predlogu najustreznejše variantne rešitve, so:
1. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo;
2. Ministrstvo za promet, Direktorat za ceste;
3. Ministrstvo za promet, Direktorat za civilno letalstvo;
4. Ministrstvo za promet, Direktorat za železnice in žičnice;
5. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo;
6. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.
MOP se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta odloči, kateri od nosilcev urejanja prostora mora dati stališče k predlogu najustreznejše variantne rešitve z vidika razvoja posameznega resorja.
 
IV.4 Nosilec urejanja prostora, ki v postopku izdelave študije variant ter celovite presoje vplivov na okolje da stališče k predlogu najustreznejše variantne rešitve in mnenje o ustreznosti okoljskega poročila, je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za celovito presojo vplivov na okolje, in sicer na podlagi stališč in mnenj:
1. Ministrstva za zdravje;
2. Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave;
3. Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za okolje, Sektorja za vode;
4. Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;
5. Ministrstva za kulturo, Direktorata za kulturno dediščino.
Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za celovito presojo vplivov na okolje, se v postopku celovite presoje vplivov na okolje odloči, kateri od nosilcev urejanja prostora mora dati stališče k predlogu najustreznejše variantne rešitve in mnenje o ustreznosti okoljskega poročila.
 
IV.5 Nosilec urejanja prostora, ki v postopku izdelave predloga državnega lokacijskega načrta in presoje vplivov na okolje odloči o okoljevarstvenem soglasju, je Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za okolje, in sicer na podlagi mnenj o sprejemljivosti nameravanega posega:
1. Ministrstva za zdravje,
2. Ministrstva za obrambo, Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje,
3. Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave,
4. Ministrstva za okolje in prostor, Agencije Republike Slovenije za okolje, Urada za upravljanje z vodami,
5. Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
6. Ministrstva za kulturo.
Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za okolje, se v postopku presoje vplivov na okolje odloči, kateri od nosilcev urejanja prostora mora dati mnenje o sprejemljivosti nameravanega posega.

Načrtovalec lahko ob upoštevanju programskih izhodišč, določenih v II. točki tega programa priprave, na podlagi priporočil s prve prostorske konference, analize prostora, pridobljenih smernic in njihove analize, na podlagi analiz stanja, teženj in razvojnih možnosti v prostoru ter študije ranljivosti predlaga nove variante ali optimizacijo že predlaganih.
MOP, ministrstvo, pristojno za promet, in MzP DRSC potrdijo predlagani obseg različic, za katere izdelovalec strokovnih podlag v primerni natančnosti izdela variantne rešitve kot celovite urbanistične, krajinske in arhitekturne oziroma gradbeno-tehnične strokovne možnosti.
Načrtovalec izdela študijo variant, v kateri na podlagi strokovnih podlag presodi in primerja poteke tras z vidika prostorskega razvoja (učinkov na regionalni razvoj, racionalne rabe prostora), s funkcionalnega, varstvenega in ekonomskega vidika ter z vidika sprejemljivosti načrtovanih ureditev v lokalnem okolju.
V sklepnih ugotovitvah študije variant načrtovalec predlaga in utemelji najustreznejšo variantno rešitev in da usmeritve za njeno optimizacijo pri izdelavi strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta.

Pri izdelavi strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je treba upoštevati vse predhodno izdelane strokovne podlage in vse drugo gradivo, bistveno za izdelavo naloge.
 
VI.1 V postopku izdelave študije variant se uporabijo ali izdelajo naslednje strokovne podlage:
– analiza stanja in teženj v prostoru, in sicer analiza fizičnih lastnosti in pravnega stanja prostora, problemov, ki izhajajo iz dosedanjega prostorskega razvoja;
– analiza razvojnih možnosti za posamezne dejavnosti v prostoru, kjer se ob oceni tokov tovornega in potniškega prometa ovrednotijo učinki tras na razvoj policentričnega omrežja mest in drugih naselij na mednarodni in državni ravni, pa tudi na razvoj omrežja urbanih središč s kazalci povezanosti in na regionalni razvoj s kazalci dostopnosti ter primerjajo prostorski učinki glede na različne poteke tras;
– študija ranljivosti prostora: analiza pričakovanih vplivov prostorskih ureditev na posamezne sestavine prostora, vrednotenje in priprava predlogov strokovnih rešitev;
– elaborati, v katerih se variante vrednotijo in primerjajo: razvojno-urbanistični, gradbeno-tehnični, prometno-ekonomski elaborat in okoljsko poročilo;
– morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora.
 
VI.2 V postopku izdelave predloga državnega lokacijskega načrta se izdelajo naslednje strokovne podlage:
– geodetski načrt, izdelan v skladu s Pravilnikom o geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/04);
– idejna zasnova načrtovane prostorske ureditve, izdelana tako, da vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve ter ureditve z ustreznim poročilom in utemeljitvijo;
– idejna zasnova posameznih elementov prostorske ureditve, izdelana kot posamezni načrti, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve ter ureditve z ustreznimi poročili in utemeljitvami;
– idejna zasnova nove prometne ureditve, tudi glede na obstoječe (ukinitev, preureditev obstoječih cest, poti ipd.);
– idejna zasnova novih ter zaščite, prestavitve in ukinitve obstoječe energetskih, vodovodnih, komunalnih in drugih infrastrukturnih priključkov ter ureditev;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za preprečitev negativnih vplivov na okolje, kulturno dediščino in trajnostno rabo naravnih dobrin, za omilitev vplivov na rastlinske in živalske vrste ter njihove habitate, vključno z idejno zasnovo ureditve morebitnih izravnalnih ukrepov;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– prikaz vplivnega območja pričakovanih posameznih vrst vplivov načrtovanih objektov na okolico;
– morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora, po potrebi tudi strokovne podlage v zvezi z ukrepi med gradnjo;
– predlog državnega lokacijskega načrta mora vsebovati tudi podatke o lastnikih in imetnikih drugih stvarnih pravic na nepremičninah.

VII.1 Postopek priprave državnega lokacijskega načrta se vodi v skladu z Zakonom o urejanju prostora. Študija variant, strokovne podlage iz VI.1 in VI.2 točke tega programa priprave in državni lokacijski načrt se v vseh fazah izdelajo v skladu z Zakonom o urejanju prostora, Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) ter Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04).
 
VII.2 V skladu z določbami Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD in 66/06 – odl. US) je Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo št. 35409-139/2006 z dne 13. 6. 2006 ugotovilo, da državni lokacijski načrt lahko bistveno vpliva na okolje, ker vsebuje posege, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, oziroma lahko v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, bistveno vpliva na zavarovana območja, posebna varstvena območja ali potencialna posebna ohranitvena območja (v nadaljnjem besedilu: varovana območja).
Med izdelavo študije variant se opravi celovita presoja vplivov izvedbe predloga najustreznejše variantne rešitve na okolje v skladu z določbami zakona, ki ureja varstvo okolja, oziroma presoja sprejemljivosti njegovih vplivov na varovana območja v skladu z določbami zakona, ki ureja ohranjanje narave. Zagotovita se okoljsko poročilo in njegova revizija, izdelana v skladu s predpisi, ki določajo podrobnejšo vsebino in revizijo okoljskega poročila, ter predpisi, ki določajo vsebino in podrobnejšo metodologijo presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe posegov v naravo na varovanih območjih.
Med izdelavo predloga državnega lokacijskega načrta se izvede presoja vplivov na okolje v skladu z določbami zakona, ki ureja varstvo okolja, oziroma presoja sprejemljivosti njegovih vplivov na varovana območja v skladu z določbami zakona, ki ureja ohranjanje narave. Zagotovita se poročilo o vplivih na okolje in njegova revizija, izdelana v skladu s predpisi, ki določajo podrobnejšo vsebino in način priprave poročila o vplivih na okolje ter revizijo tega poročila, in predpisi, ki določajo vsebino in podrobnejšo metodologijo presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe posegov v naravo na varovanih območjih.
 
VII.3 Faza študije variant in celovite presoje vplivov na okolje
1. Pridobitev smernic za načrtovanje:
– MzP DRSC zagotovi gradivo za pridobitev smernic;
– MOP pridobi smernice za načrtovanje in strokovne podlage urejanja prostora od nosilcev urejanja prostora iz IV.1 točke ter podatke od organizacij oziroma nosilcev javnih pooblastil iz IV.2 točke tega programa priprave;
– nosilci urejanja prostora predložijo smernice v 30 dneh po prejemu vloge; v tem roku pošljejo tudi strokovne podlage urejanja prostora, s katerimi razpolagajo in ki se nanašajo na območje oziroma so predmet načrtovanja. V skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, se rok, če strokovna priprava naravovarstvenih smernic v 30 dneh ni mogoča, lahko podaljša, vendar na največ 60 dni, o čemer pristojni zavod obvesti pripravljavca;
– načrtovalec pregleda smernice in strokovne podlage urejanja prostora ter jih analizira.
2. Izdelava študije variant:
– MzP DRSC zagotovi izdelavo strokovnih podlag iz točke VI.1 tega programa priprave;
– načrtovalec izdela študijo variant s predlogom najustreznejše variantne rešitve;
– MOP zagotovi recenzijo študije variant in revizijo okoljskega poročila;
– potem ko MOP predloži recenzijo študije variant in revizijo okoljskega poročila, načrtovalec dopolni študijo variant, predlog najustreznejše variantne rešitve in okoljsko poročilo;
– k izdelani in po potrebi dopolnjeni študiji variant ter predlogu najustreznejše variantne rešitve pridobi MOP stališča ministrstva, pristojnega za promet, in MzP DRSC;
– MOP k predlogu najustreznejše variantne rešitve pridobi stališče nosilcev urejanja prostora iz IV.3 točke tega programa priprave; hkrati predloži ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, poleg predloga najustreznejše variantne rešitve okoljsko poročilo in njegovo revizijo, zato da ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, v 30 dneh oblikuje mnenje o ustreznosti okoljskega poročila, v največ 36 dneh pa mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe predloga najustreznejše variantne rešitve.
3. Javna seznanitev in prostorska konferenca:
– minister, pristojen za prostor, po pridobljenem mnenju o ustreznosti okoljskega poročila s sklepom odredi javno seznanitev s predlogom najustreznejše variantne rešitve, okoljskim poročilom in njegovo revizijo na sedežu pripravljavca ter v zadevnih občinah;
– MOP med javno seznanitvijo organizira javno obravnavo, ki mora biti v kraju načrtovane prostorske ureditve, in drugo prostorsko konferenco na sedežu MOP, zato da se k predlagani najustreznejši variantni rešitvi pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi oziroma mnenja lokalnih skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti;
– javna seznanitev traja najmanj 30 dni.
4. Potrditev najustreznejše variantne rešitve:
– MzP DRSC zagotovi dopolnitev študije variant in predloga najustreznejše variantne rešitve, tako da pri tem smiselno upošteva stališča nosilcev urejanja prostora iz IV.3 točke tega programa priprave, priporočila druge prostorske konference ter kar najbolj mnenja in pripombe javnosti in nosilcev urejanja prostora iz IV.4 točke tega programa priprave, pri čemer mora MzP DRSC obrazložiti način upoštevanja in razloge za neupoštevanje;
– MOP (pripravljavec) pošlje ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, dopolnjeno študijo variant s predlogom najustreznejše variantne rešitve, zato da v 30 dneh izda sklep o potrditvi predloga najustreznejše variantne rešitve oziroma izdajo potrdila zavrne;
– po pridobljenem sklepu o potrditvi na predlog ministra, pristojnega za prostor, in ministra, pristojnega za promet, o variantni rešitvi odloči Vlada Republike Slovenije;
– s potrjenim predlogom najustreznejše variantne rešitve, za katero se izdela predlog državnega lokacijskega načrta, MOP seznani nosilce urejanja prostora iz IV.4 točke tega programa priprave z obvestilom, javnost pa z javnim naznanilom v enem dnevnem časopisu, ki pokriva območje celotne države, na krajevno običajen način in na svetovnem spletu.
 
VII.4 Faza predloga državnega lokacijskega načrta in presoje vplivov na okolje
1. Dopolnitev smernic k izbrani varianti:
– MzP DRSC zagotovi gradivo za pridobitev dopolnjenih smernic k izbrani varianti (lega potrjene variantne rešitve za prostorsko ureditev v ožjem prostoru s tehničnim poročilom);
– MOP pridobi potrebne dopolnitve smernic k izbrani varianti od nosilcev urejanja prostora iz IV.1 točke tega programa priprave;
– nosilci urejanja prostora, ki so za to zaprošeni, predložijo dopolnitve smernic k izbrani varianti v 30 dneh po prejemu vloge;
– načrtovalec pregleda dopolnjene smernice k izbrani varianti in jih analizira.
2. Izdelava predloga državnega lokacijskega načrta:
– MzP DRSC na podlagi usmeritev iz študije variant, smernic in njihovih dopolnitev zagotovi izdelavo strokovnih podlag iz VI.2 točke tega programa priprave, vključno s poročilom o vplivih na okolje;
– načrtovalec po prevzemu vseh strokovnih podlag, vključno s poročilom o vplivih na okolje, izdela predlog državnega lokacijskega načrta;
– MOP zagotovi strokovni pregled/recenzijo posameznih strokovnih podlag;
– MzP DRSC zagotovi revizijo poročila o vplivih na okolje;
– MOP zagotovi recenzijo predloga državnega lokacijskega načrta;
– načrtovalec po tem, ko prejme pripombe MOP, in po reviziji dopolnjenega poročila o vplivih na okolje dopolni predlog državnega lokacijskega načrta;
– MOP predloži ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, predlog državnega lokacijskega načrta, poročilo o vplivih na okolje in revizijo poročila o vplivih na okolje, da pripravi osnutek odločitve o okoljevarstvenem soglasju;
– MOP seznani zadevne občine z javno razgrnitvijo predloga državnega lokacijskega načrta.
3. Javna razgrnitev in javne obravnave:
– minister, pristojen za prostor, s sklepom odredi javno razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta, poročila o vplivih na okolje, mnenja o opravljeni reviziji poročila o vplivih na okolje in osnutka odločitve o okoljevarstvenem soglasju na sedežu pripravljavca in v zadevnih občinah;
– javna razgrnitev traja najmanj 30 dni;
– MOP obvesti javnost, da je za načrtovane ureditve treba izvesti presojo vplivov na okolje, o ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta, o organu, ki bo izdal okoljevarstveno soglasje, predložil zahtevane podatke o načrtovanih ureditvah, o kraju in času javne razgrnitve ter javne obravnave, na kateri je mogoč vpogled v predlog državnega lokacijskega načrta, v poročilo o vplivih na okolje in v revizijo poročila o vplivih na okolje ter o načinu dajanja mnenj in pripomb z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije, v enem od dnevnih časopisov, ki pokriva celotno območje države, na svetovnem spletu in na krajevno običajen način, in sicer najmanj en teden pred začetkom javne razgrnitve;
– MOP med javno razgrnitvijo organizira javno obravnavo, ki mora biti v občinah, na katere se nanaša načrtovana prostorska ureditev;
– MOP v sodelovanju z zadevnimi občinami med javno razgrnitvijo in javno obravnavo evidentira vse pisne in ustne pripombe ter predloge organov, organizacij in posameznikov;
– MOP v sodelovanju z MzP DRSC, ministrstvom, pristojnim za promet, in načrtovalcem preuči pripombe in predloge;
– načrtovalec pripravi predlog stališč glede njihovega upoštevanja;
– MOP s pripombami in predlogi ter predlogom stališč seznani tudi tiste nosilce urejanja prostora, na katerih delovno področje bi se predlagane spremembe lahko nanašale, in pridobi njihovo predhodno mnenje;
– minister, pristojen za prostor, po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za promet, odloči o upoštevanju pripomb in predlogov ter z odločitvijo seznani zadevne občine.
4. Izdelava dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta:
– MzP DRSC zagotovi izdelavo potrebnih dopolnitev strokovnih podlag v skladu s sprejeto odločitvijo o upoštevanju pripomb in predlogov;
– načrtovalec izdela dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta po prevzemu vseh morebiti dopolnjenih strokovnih podlag;
– načrtovalec po potrebi dopolni in konča analizo smernic ter jo priloži k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta in gradivu za pridobitev mnenj;
– MOP zagotovi pregled dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta;
– MOP k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta pridobi stališče ministrstva, pristojnega za promet;
– MzP DRSC zagotovi gradivo za pridobitev mnenj.
5. Pridobitev mnenj in okoljevarstvenega soglasja:
– MOP pridobi mnenja k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta od nosilcev urejanja prostora iz IV.1 točke tega programa priprave;
– nosilci urejanja prostora dajo mnenje v 30 dneh po prejemu vloge;
– MOP med pridobivanjem mnenj zagotovi pregled dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta;
– MOP predloži MzP DRSC mnenja nosilcev urejanja prostora in recenzijo, da načrtovalec izdela usklajen dopolnjeni predlog državnega lokacijskega načrta;
– MOP/pripravljavec predloži ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, mnenja nosilcev urejanja prostora iz točke IV.5 tega programa priprave, da na njihovi podlagi v roku treh mesecev od pridobitve gradiva iz sedme oziroma šeste alinee točke VII.4.2. tega programa priprave odloči o okoljevarstvenem soglasju.
6. Sprejetje državnega lokacijskega načrta:
– po pridobljenem pravnomočnem okoljevarstvenem soglasju minister, pristojen za prostor, v soglasju z ministrom, pristojnim za promet, predloži usklajeni dopolnjeni predlog državnega lokacijskega načrta Vladi Republike Slovenije v sprejetje. Sestavni del gradiva so priporočila obeh prostorskih konferenc ter stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve;
– Vlada Republike Slovenije sprejme državni lokacijski načrt z uredbo in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.