Na podlagi 12., 17., 23., 24., 27., 29., 31. in 33. člena, v povezavi s 190. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) je Občinski svet Občine Vransko na podlagi 7. in 16. člena Statuta Občine Vransko (Uradni list RS, št. 24/99 in 38/02) na 22. redni seji dne 11. 9. 2006 sprejel

(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec za območje Občine Vransko – dopolnitev v letu 2000 (Uradni list RS, št. 34/92, 69/93, 7/94, 11/94, 20/94, 76/94, 13/96, 35/96, 43/96, 72/97, 7/98, 66/99, 21/00 in 19/02) sprejmejo Odlok o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta za obrtno stanovanjsko cono Brode (Uradni list RS, št. 5/03, 69/03 in 14/04).
(2) Spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta (v nadaljevanju UN) je izdelal Razvojni center Planiranje d.o.o. Celje, pod št. proj. 171/05 in je sestavni del tega odloka.

(1) Spremembe in dopolnitve UN obsegajo površine v severnem in zahodnem delu območja opredeljenega v veljavnem prostorskem aktu.
(2) Podrobnejši seznam prilog se nahaja v gradivu iz 1. člena tega odloka.

(1) Ureditveno območje UN obsega parcele oziroma dele parcel na katerih so načrtovani trajni objekti in parcele oziroma dele parcel, na katerih so načrtovani objekti, potrebni za izvedbo UN (območja komunalnih ureditev).
(2) Opis meje topografsko:

na vzhodu:   Od izhodiščne točke opisa meje na skrajnem severovzhodnem delu
             poteka meja po zahodnem robu obstoječe poti proti jugu v skupni
             dolžini cca 100m.
na jugu:     Od obstoječe dovozne poti mimo obstoječega objekta žagarstva,
             zaobjame obstoječo poselitev na jugu in nadaljuje do obstoječe
             makadamske ceste v skupni dolžini cca 180m. Meja sledi poteku
             makadamske ceste v skupni dolžini cca 22m, se usmeri proti jugo
             zhodu v skupni dolžini cca 21m, nadaljuje proti jugozahodu v sk
             pni dolžini cca 105m.
na zahodu:   Po severovzhodnem robu obstoječe ceste v skupni dolžini cca 80m,
             se usmeri proti severu po vzhodnem cestnem robu obstoječe nap
             jalne ceste severozahodno od območja obravnave v skupni dolžini
             cca 110m, zavije proti vzhodu v skupni dolžini 20m in se ponovno
             usmeri proti severu v skupni dolžini 10m.
na severu:   Po severnem delu prečka travnik v skupni dolžini cca 167m do
             izhodiščne točke opisa meje.

(3) Opis meje po obodni parcelaciji

na vzhodu:   Od izhodiščne točke opisa meje v skrajnem severovzhodnem delu
             poteka meja proti jugu po skrajnem vzhodnem delu parcele 639/16,
             prečka parcelo 639/1(cesta), nadaljuje po vzhodnem robu parcele
             639/15 in parcele 639/13. Vse parcele so znotraj k.o. Tešova.
na jugu:     Nadaljuje po južnem delu parcele 639/13 proti jugozahodu, meja se
             usmeri proti severu ter nadaljuje po jugozahodnem delu parcele
             639/13, po jugozahodnem delu parcele 639/14, zaobide obstoječi
             stanovanjski objekt in nadaljuje po jugovzhodnem robu parcele
             639/9 ter jugovzhodnem in jugozahodnem robu parcele 639/6, po
             jugozahodnem robu parcele 639/5 se usmeri proti jugozahodu po
             jugovzhodnem delu 639/1(cesta), zaobjame parcelo 639/31 in nada
             juje po jugovzhodnem robu parcele 639/1(cesta) do skrajne južne
             točke opisa meje. Vse parcele so znotraj k.o. Tešova.
na zahodu:   Meja prečka južni del parcele 639/1(cesta) ter nadaljuje po ju
             nem delu parcele 639/30 ter 639/28 in se usmeri proti severu po
             zahodnem robu parcele 623/1. Vse parcele so znotraj k.o. Tešova.
na severu    Po severnem delu parcele 623/1, zaobjame parcelo 640/2, nadaljuje
             po severnem delu parcele 632/20, 639/18, 639/17, 639/16 in se
             zaključi v izhodiščni točki opisa meje. Vse parcele so znotraj
             k.o. Tešova.

(4) Velikost območja
Površina obravnavanega območja meri cca 24812m².
(5) Območje ureditvenega načrta obsega naslednje parcele oziroma dele parcel, ki so znotraj meje obravnave, ki je tudi grafično prikazana.
Območje obsega parcele št. 639/16, 639/1-cesta, 639/15, 639/13, 639/14, 639/9, 639/6, 639/5, 639/31, 639/30, 639/28, 639/1, 640/2, 639/20, 639/18, 639/17, 639/21, 639/19, 639/22, 639/23, 639/25, 639/27, 639/24, 639/26, 639/29 vse k.o. Tešova.
(6) V primeru odstopanja navedenih parcel in stanja glede na grafični prikaz, velja grafični prikaz.
(7) Zemljišča, ki so v občinskem lokacijskem načrtu zunaj meje območja urejanja obsegajo parcele opredeljene zaradi:
– ceste
parcele številka 810/1, 810/5, 635 vse k.o. Tešova,
– kanalizacije
parcele številka 810/5, 810/1, 635, 633, vse k.o. Tešova,
– elektrika
parcele številka 640/2, 623/2, 623/3 vse k.o. Tešova.
(8) Poleg teh zemljišč je v območje posegov izven ureditvenega območja UN možno vključiti še dodatne parcelne številke, kolikor se v postopku priprave projektne dokumentacije gospodarske javne infrastrukture, na podlagi strokovno preverjenih rešitev, izkaže za to potrebno.

Funkcija območja je mešana, stanovanjska, možna je umestitev energetskih objektov za potrebe soseske.

(1) Zasnova je izdelana v skladu s programom priprave, razvojnim programom investitorja in ob upoštevanju prostorskih danosti zemljišča:
– pretežno raven teren v osrednjem delu območja in teren v naklonu severnega dela območja;
– obstoječa pozidava kontaktnega območja;
– obstoječa prometna infrastruktura, že izvedena trasa ceste preko osrednjega dela območja;
– obstoječe komunalno in energetsko omrežje;
– obstoječa parcelacija, dovozi in lastništvo parcel.
(2) Na območju novih gradbenih parcel so umeščeni novi objekti in s tem opredeljene površine za gradnjo ter drugi posebni ali dodatni pogoji.
(3) Predvidene so naslednje ureditve:
– izgradnja servisne ceste;
– ureditev zunanjih in podzemnih parkirnih mest za osebna vozila;
– ureditev internih parkirnih in manipulacijskih površin;
– ureditev hodnika za pešce in razširitev obstoječih cest;
– gradnja večstanovanjskih objektov objekta z oznako A1 –A6. B1-B5, C1-C4;
– gradnja večstanovanjskega objekta z oznako D1;
– gradnja skladiščnega objekta z oznako F1;
– gradnja energetskega objekta trafo postaje z oznako tp1 in topotne postaje z oznako tp2;
– gradnja nadstreška nad uvozom v garažno hišo, z oznako G;
– gradnja komunalne, prometne in energetske infrastrukture;
– gradnja otroških igrišč;
– krajinska ureditev zelenih površin.
(4) Urbanistična zasnova predstavlja z zasnovo cestnega omrežja razporeditev prostora v dve območji (severno in južno od ceste), kjer je predvidena tipologija gradnje: več stanovanjski objekti, manjše skladišče in večstanovanjski objekt nižjih gabaritov.
Večstanovanjski objekti (A, B in C-16 objektov) so predvideni ob povezovalni cesti in so zasnovani kot samostojno stoječi, povezani so le v kletni etaži. Objekti imajo klet, pritličje in dve etaže. Z zasnovo je mogoče doseči višinsko gradacijo od K+P+2 do K+P+2 + penthause in doseči večje število stanovanj. Tako je možno v enem objektu realizirati 9 ali celo 11 stanovanj. Objekti so umeščeni ob notranji cesti ali ob notranjih pešpoteh ter so umeščeni vzporedno ob le teh in nadaljujejo tipologijo zazidave ob cesti. Objekti se z atriji in terasami odpirajo v prostor. Glavni prometni režim in skladiščni prostori so urejen s kletmi. Skupen garažni objekt je pod objektom A1, A2 in A3, pod objektom A4, A5 in A6 in pod objektom B1 do B6 in C1 do C4.
Glavna kvaliteta so »vile – pentahousi« nameščeni na osnovi – temelju, ki se z naravo povezuje preko balkonov in atrijev v parterju.
Večstanovanjski objekt (D1) je umeščen v stiku z obstoječo pozidavo. Objekt je tlorisnih dimenzij 15,00m x 8,00m, etažnosti P + 1 +(M)
Manjši objekt skladišča (F1) je umeščen v stiku z obstoječim objektom žage. Namembnost objekta je skladiščenje za potrebe obstoječe žage. Objekt je tlorisnih dimenzij 16,00m x 9,00m, etažnosti P.
Predvidena je ena trafo postaja ob osrednji komunikaciji. V postopku usklajevanja je možno trafo postajo prestaviti ali v območje toplotne postaje ali v območje garažnega objekta.
(6) Kota pritličij objektov se določi na osnovi kote prometnih površin.

Predlog zazidave:
– določena je linija tlorisnega gabarita objektov in etažnost:

etažnost:
– K – klet, P – pritličje, 2 – 2 etaži, P* – penthause
– členitev fasade je mogoča do maksimalne gradbene linije, višinski gabarit je določen z etažnostjo objektov;
– opredeljene so maksimalne gradbene linije;
– možna je fazna izgradnja objektov;
– v objektih morajo biti urejeni dovozi in dostopi za invalide in starejše ljudi;
– dovoljena je klasična ali montažna gradnja objektov;
– lokacija objektov v neposredni bližini naselja pogojuje primerno arhitektonsko oblikovanje objektov;
– strešna konstrukcija objektov bo usklajena s funkcijo objektov, streha ravna, lahko v minimalnem naklonu;
– fasade naj bodo oblikovane sodobno z uporabo enostavnih pravokotnih rastrov, materiali; les, omet, beton, steklo in sodobni obložni materiali, poenotena uporaba materialov, dovolijo se fasade v barvni lestvici svetlih toplih barv;
– obvezna je zasaditev dreves ob glavnih prometnicah in parkirišču;
– obvezna je zasaditev zelenega tampona na zahodnem delu ureditvenega območja in neformalnih skupin dreves ter pokrovnega grmičevja na ostalih zelenicah;
– za vse predvidene objekte je treba pridobiti geotehnične pogoje za gradnjo;
– kota objektov se določi na osnovi kote prometnih površin, v grafičnih prilogah so opredeljene okvirne kote pritličij objektov.

(1) Objekti so orientirana v smeri sever jug, oziroma vzhod zahod. Oblikovanje objektov se izvede čim bolj nevtralno z izborom materialov, ki odsevajo okolico (les, omet ...) ter na ta način ne konkurirajo staremu delu naselja.
(2) Materiali in barve fasad
– prednost naj imajo naravni oziroma avtohtoni materiali in okolju prilagojene barve;
– materiali; omet, les, beton, steklo in sodobni obložni materiali, poenotena uporaba materialov;
– zadnja etaža ima lahko drugačno razporeditev oken, fasada se strukturno loči od spodnjih etaž in je obložena z lesom. Fasada zadnje etaže je lahko umaknjena navznoter in so v zadnji etaži terasna stanovanja (penthause).

(1) Odprti ali javni prostor soseske so vse javne komunikacije: dovozi, pešpoti in zelenice, parkirišče, ekološki otoki in zelene površine ob pešpoteh.
(2) Vsi dovozi do vhodov objektov so tudi peš površine in so namenjene sočasno za urgentni dovoz, selitve. Urgentni dovoz, ki služi kot pešpot poteka preko osrednjega dela je širok 3.50 metra.
(3) Po površini skromne zelenice je potrebno zasaditi v obliki zelenih tamponov med objekti. Ozke pasove zelenic je potrebno ozeleniti z drevesi in nižjimi grmovnicami. V območju tako goste pozidave je prostor za otroško igrišče zelo omejen. Trase komunalne infrastrukture je potrebno voditi izven območja zelenic, pod pešpotmi in dovozi. Odprti ali javni prostor soseske so vse javne komunikacije: dovozi, pešpoti in zelenice, parkirišče, ekološki otoki in zelene površine ob pešpoteh. Vsi dovozi do vhodov objektov so tudi peš površine in so namenjene sočasno za urgentni dovoz, selitve. Urgentni dovoz, ki služi kot pešpot poteka preko osrednjega dela je širok 3.50 metra.
(4) Pešpoti in javna razsvetljava.
Javne pešpoti so širine 2.0.m. Urgentni dovoz, ki služi kot pešpot poteka preko osrednjega dela je širok 3.50 metra. Ob pešpoteh je predvideno saditi manjše vrste dreves in skupine grmovnic. Vse površine, ki so ozke in se nahajajo med dvema potema ali med potjo in cesto, je predvideno v celoti ozeleniti z grmovnicami. Ob glavnih pešpoteh je predvidena javna razsvetljava.
(5) Ureditev ekoloških otokov
Ekološki otoki so namenjeni zbiranju odpadkov. Prostori za ekološke otoke so predvideni ob centralni parkirni površini – komunikacijskem koridorju, eden je namenjen trem do štirim stanovanjskima objektom. Posode za smeti morajo biti postavljene v pomožnem objektu, lahko tudi v sklopu objekta uvoza v podzemno garažo. Površine ob ekološkem otoku, ki mejijo na zelene površine, je potrebno gosto obsaditi in ozeleniti s popenjavkami.
(6) Otroška igrišča
Otroško igrišče je predvideno v območju večjih še prostih površin znotraj območja. Manjše otroško igrišče je namenjeno posedanju in igri najmanjših otrok. Oblikujejo se kot manjše zelene površine, ambienti za druženje stanovalcev za otroke in za odrasle. Del teh površin se tlakuje, namestijo se igrala ter uredijo počivališča, ki se opremijo s klopmi, mizami, koši za smeti in javno razsvetljavo. Dostop do igrišč je mogoč po pešpoteh znotraj območja.
(7) Urbana oprema
Urbana oprema (svetilke, tlakovanje) mora biti poenotena z elementi drobne urbane opreme (klopi, koši za smeti, ograje konfini, stojala za kolesa) in z arhitekturnim oblikovanjem sodobne soseske. Tip svetilk javne razsvetljave mora biti izbran ustrezno glede na značaj soseske. Lokacija in višina svetilke ne smeta vplivati na osvetlitev stanovanjskih objektov.
(8) Gradbena parcela
Gradbena parcela predvidenih objektov vključuje manipulacijske površine s parkirnimi površinami, dostopne ploščadi in zelene površine in so lahko ograjene s primerno oblikovano zaščitno ograjo. Južno od objektov C3 in C4 na parcelni meji je predvidena umestitev protihrupne ograje.
(9) Zelene površine
Zelene površine na območju imajo predvsem oblikovalsko in zaščitno funkcijo, ki poudarja v prostoru ločitev ali povezavo posameznih območij med seboj. Urejenost zelenih površin je bistveni element urejanja soseske. Po površini skromne zelenice je potrebno zasaditi v obliki zelenih tamponov med objekti. Ozke pasove zelenic je potrebno ozeleniti z drevesi in nižjimi grmovnicami. V območju tako goste pozidave je prostor za otroško igrišče zelo omejen. Trase komunalne infrastrukture je potrebno voditi izven območja zelenic, pod pešpotmi in dovozi. Vse tlakovane površine morajo biti izvedene tako, da prepuščajo vodo v podtalje. Ob osrednji prometni ploščadi, ki služi za umirjanje prometa je predvideno parkiranje za obiskovalce. Trase komunalne infrastrukture je potrebno voditi izven območja zelenic, pod pešpotmi in dovozi. Ob vseh prometnicah, pešpoteh, je predvideno saditi drevesa. Ob parkirnih površinah je predvideno saditi drevo s horizontalno razširjeno krošnjo in večjimi listi.

(1) Obravnavano območje ni poplavno ogroženo in se ne nahaja v območju vodovarstvenega pasu vodnih virov. Prav tako ni predvidenih posegov na vodno ali priobalno zemljišče vodotoka Bolska, razen dveh izpustov novo predvidene meteorne kanalizacije.
(2) Predvidena je izgradnja fekalnega kanalizacijskega omrežja, ki se zaključi z lokalno čistilno napravo.
(3) Rešitev odvoda padavinskih vod iz utrjenih površin in streh predvidenih objektov je predvidena v skladu z 92. členom Zakona o vodah, ki predvideva zadrževanje vod pred izpustom v vodotok. Pri odvodnji padavinskih vod z utrjenih površin potrebno predvideti zmanjšanje in zadrževanje odtoka padavinskih vod v vodotok. Meteorno vodo je potrebno pred izlivom v obstoječi vodotok zadrževati v pretočno–zadrževalnem bazenu. Meteorna kanalizacija je zasnovana tako, da sta predvidena dva iztoka v vodotok in dva pretočno – zadrževalna bazena, ki se izvedeta iz betonskih cevi DN 1200 mm. Iztočne glave morajo biti načrtovane pod naklonom brežine vodotoka in ne smeta segati v prosti profil vodotoka. Na mestu priključka kanalizacije mora biti izvedeno zavarovanje struge vodotoka pred erozijo. Zadrževanje in zmanjšanje padavinskih vod je predvideno tudi z zatravitvijo nepovoznih površin, in izvedbo povoznih utrjenih površin z tlakovci in travnimi ploščami.

(1) Za vso gospodarsko javno infrastrukturo je potrebno izdelati projekte PGD, PZI, ter pri tem upoštevati zahteve upravljavcev posameznih vodov, komunalne koridorje ter predpisane odmike in zaščitne ukrepe.
(2) Ureditve javne gospodarske infrastrukture se morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja, ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam in v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(3) Vse sekundarno razvodno omrežje gospodarske javne infrastrukture mora biti medsebojno usklajeno izvedeno v kabelski podzemni izvedbi in speljano vzporedno s potekom prometnic in dovozi k stavbam. Pod asfaltiranimi površinami je vse električne in telekomunikacijske vode obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo.
(4) Načrtovana gospodarska javna infrastruktura gradbenih parcel obsega: dovoz, javni vodovod za sanitarno in požarno vodo, komunalno in meteorno kanalizacijo, elektriko, toplovod, javno razsvetljavo in telefon.

(1) Obstoječe razmere:
Obstoječi objekti na južnem robu območja se napajajo iz obstoječe lokalne ceste L490251. Ostali deli območja so prometno neurejeni, dostopni so iz lokalnih dovoznih poti. V makadamu je izvedena že trasa nove ceste 'A', ki se na zahodni in vzhodni strani navezuje obstoječi lokalni poti, ki se rekonstruirata v profil s 6 m voziščem.
(2) Predvidena ureditev:
Po obstoječi makadamski trasi ceste bo potekala predvidena cesta »A«, kot napajalna cesta predvidene pozidave. Cesta »A« ima na vzhodni strani predviden priključek, ki je urejen kot trokrako nivojsko križišče, z obstoječo cesto JP 9992520 – Selo, na jugozahodni strani pa se priključuje na lokalno cesto, oziroma na cesto LC 490225.
Cesta je zasnovana kot enosmerna cesta, s potekom prometa v smeri protiurnega kazalca in pomeni sožitje dinamičnega in statičnega motornega prometa, kolesarskega in peš prometa. Cesta je širine 6.00 m, niveletno pa je cesta načrtovana tako, da je, z ozirom na priključke v križiščih, njen potek izven nivojski. Višinska razlika je premoščena z uvozno – izvozno rampo. Dvosmerni promet bo možen samo do uvoza v podzemne garaže na vzhodnem delu območja. Cesta pa predstavlja tudi urgentni dovoz na obravnavano območje. Cesta se izvede v asfaltni utrditvi, površine namenjene mirujočemu prometu pa so tlakovane z betonskimi tlakovci, oziroma travnimi ploščami.
Med nizoma objektov je predvidena pešpot širine 3.5 m, ki omogoča dostope do predvidenih objektov z zahodne in severne strani in hkrati omogoča urgentne dovoze.
Cesta in ostale utrjene površine bodo imele primerno odvodnjavanje. Meteorne vode s cestišča bodo speljane v novo predvideno meteorno kanalizacijo, ki bo potekala ob obravnavani cesti.

(1) Obstoječe razmere:
Obstoječi objekti, ki se nahajajo v neposredni bližini obravnavanega območja lokacijskega načrta, se napajajo preko obstoječega vodovodnega omrežja, ki je bilo delno tudi že obnovljeno. Vendar pa za oskrbo predvidenih objektov s pitno in protipožarno vodo, obstoječe omrežje ne zadošča.
(2) Predvidena ureditev:
Oskrba objektov obrtno stanovanjske cone Brode z vodo bo mogoča iz obstoječega vodovodnega omrežja. Izvede se nova vodovodna veja, ki se krožno navezuje na obstoječi cevovodni sistem. Predvideno vodovodno omrežje nima slepih vodov, sistem je krožni, na odcepih pa so obvezni hišni priključki. Novo predvidena vodovodna mreža istočasno predstavlja tudi hidrantno zanko za predvideno pozidavo. Vodovodno omrežje se izvede iz LŽ-DUKTIL cevi DN 100 mm. Hidranti so nadzemni, dimenzij DN 80 mm.

(1) Obstoječe razmere:
V naselju je že delno izgrajena kanalizacija. Predvidena je izgradnja kanalizacije v ločenem sistemu.
(2) Predvideno stanje, meteorna kanalizacija
Vse padavinske vode iz povoznih in manipulacijskih površin, ki so onesnažene, je potrebno pred iztokom v odvodnik očistiti v primerno dimenzioniranih lovilcih olj. Iztok meteornih vod v vodotok je potrebno opremiti z nepovratnimi zasuni.
Za odvod meteorne vode se izvedeta dve veji meteorne kanalizacije z iztokom v vodotok Bolska. Na ti glavni veji se priključujejo stranske veje meteorne kanalizacije, ki odvajajo meteorno vodo iz območij posameznih objektov. Za izvedbo meteorne kanalizacije se bodo uporabile cevi premera DN 200 do DN 600 mm. Na lomih trase in po potrebi, bodo nameščeni revizijski jaški iz prefabriciranih AB cevi premera DN 800 in DN 1000 mm z nastavki z gumijastim tesnilom. Jaški se opremijo z LTŽ pokrovi.
Za zadrževanje padavinskih vod pred iztokom v vodotok Bolska sta predvidena dva pretočno zadrževalna bazena iz AB cevi DN 1200 mm. Bazena imata iztok, preko dušilnega elementa, v vodotok. Izpustna glava mora biti načrtovana pod naklonom brežine vodotoka in ne sme segati v svetli profil vodotoka. Na območju vtoka mora biti izvedeno zavarovanje struge v vodotok pred erozijo.
Z novo projektirano meteorno kanalizacijo je potrebno zajeti s kaptažo obstoječe površinske izvire na terenu.
(3) Predvideno stanje, fekalna kanalizacija
Za potrebe odvoda fekalnih odplak iz obravnavanega območja je potrebno izgraditi fekalni kanal, ki bo večji del potekal vzporedno z meteorno kanalizacijo. Na glavno vejo fekalne kanalizacije se bodo priključevale stranske interne veje fekalne kanalizacije. Kanalizacija bo izvedena iz PVC cevi premera DN 200 in DN 300 mm.
Predvidena fekalna kanalizacija, ki bo odvajala komunalne odpadne vode iz območja obravnavanega kompleksa, se priključuje v črpališču fekalnih vod. Iz črpališča pa se fekalne odplake odvajajo po tlačnem vodu v Čistilno napravo Vransko. V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati samo vode, ki ustrezajo Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96, 29/2000).
Z novo projektirano fekalno kanalizacijo je potrebno zajeti tudi iztok fekalnih odplak iz obstoječih objektov, ki so sedaj spuščene v obrobni jarek.

(1) Obstoječe razmere:
Obstoječi objekti ob obravnavanem območju obrtno stanovanjske cone so napajani z električno energijo.
(2) Predvideno stanje:
Predvidena obrtno stanovanjska cona Brode se bo napajala z NN električnimi priključki iz novo predvidene trafo postaje, ki bo locirana ob predvideni osrednji cesti-ploščadi. Za obravnavano območje bo potrebno podati rešitev elektrifikacije na osnovi projektne dokumentacije.

(1) Obstoječe razmere:
Na obravnavanem območju ni izgrajenega toplovodnega omrežja. Obstoječi objekti rešujejo problem ogrevanja individualno.
(2) Predvideno stanje:
Predvideno je daljinsko ogrevanje objektov v sklopu izgradnje nove toplotne postaje za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso.
Za potrebe ogrevanja predvidenih objektov je potrebno izgraditi toplovodni razvod. Omrežje, sistema 90/65° se izvede iz predizoliranih cevi, ki se položijo v zemljo globine cca 1.00 m. Pri manjši globini vkopa je cevi potrebno obbetonirati.
Glavna toplotna postaja bo locirana ob robu cesta »A« na južni strani. Razdelilne toplotne postaje pa so locirane v posameznih objektih.
Če se v fazi izvajanja ugotovi ekonomsko ali okoljsko bolj upravičen sistem ogrevanja, se ga upošteva pri PGD projektih, vendar le ob pogoju, da bodo upoštevane prostorske ureditve tega UN in da spremembo načina ogrevanja potrdi občinska služba za prostor.
Ogrevanje objektov in sanitarne vode je možno tudi z alternativnimi viri energije kot so:
– toplotne črpalke, uporabo podtalnice in zemeljske energije,
– sončni kolektorji za proizvodnjo tople vode in sončne celice za proizvodnjo električne energije.
Poleg tega je potrebno načrtovati in graditi energetsko varčne objekte, pri čemer je treba izbirati primerne zasnove objektov ter uporabljati ustrezne materiale.

Obstoječe razmere:
Jugovzhodna meja območja urejanje je v oddaljenosti cca 80 m od magistralnega plinovoda M2, MMRP Rogatec – RMRP Vodice DN 400 mm, s tlakom 50 bar, tako da se pretežni del območja obdelave nahaja v zaščitnem pasu plinovoda, ki je v upravljanju Geoplina plinovodi d.o.o., kot sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina.
Pri nadaljnji obdelavi obravnavanega območja je potrebno upoštevati prenosno plinovodno omrežje z omejitvami v pripadajočem nadzorovanem oziroma varnostnem pasu in pridobiti pogoje in soglasja operaterja. V 2 x 5 m pasu vseh plinovodov se dela lahko izvajajo le pod posebnimi pogoji in nadzorstvom pooblaščenca operaterja.
Za vse plinovode je potrebno upoštevati Energetski zakon (Uradni list RS, št. 26/05). Za poseganje v nadzorovani pas plinovoda nad 16 bar se upošteva Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 Bar (Uradni list RS, št. 60/01 in 54/02).

(1) Obstoječe razmere:
V bližini obravnavanega območja je že izveden primarni razvod TK in KRS omrežja.
(2) Predvideno stanje:
Potrebno je zgraditi TK in KRS omrežje do razdelilnih omaric, ki naj poteka v isti trasi. Razvodi od razdelilcev do porabnikov naj potekajo v čim večjem obsegu po komunalnih koridorjih ob dovoznih cestah in utrjenih površinah.
Potrebno je upoštevati in projektno obdelati obstoječe in predvideno telekomunikacijsko omrežje na območju, oziroma TK priključke za predvidene objekte.
TK omrežje do objektov se izvede z zemeljskimi kabli, ki se jih do posameznih objektov položi v TK kanalizacijo. Izvesti je potrebno tudi TK kabelske jaške, ki bodo omogočali izvajanje montažnih del na TK omrežju. Za posege je potrebno pridobiti projektne pogoje oziroma soglasje na projekt, v katerem bo razvidna zaščita in prestavitev obstoječega telekomunikacijskega omrežja in izvedba novih TK priključkov za predvidene objekte.
Obstoječe vode KRS je potrebno ustrezno mehansko zaščititi (uvleči v alkaten cev DN 110 mm), oziroma prestaviti.
Na obravnavanem območju je potrebno položiti zaščitne PEHD cevi 2 x 50 mm, ter vgraditi kabelske jaške (BC DN 800 mm z LTŽ pokrovom) za potrebe izgradnje kabelsko razdelilnega sistema.

Komunalne odpadke je potrebno zbirati v zabojniki in odvažati na komunalno deponijo skladno z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Vransko.

(1) Na obravnavanem območju ni evidentiranih objektov in območij naravnih vrednot in kulturne dediščine.
(2) Pri izvedbi je pri vseh posegih v zemeljskih plasteh obvezujoč splošni arheološki varstveni režim. ki najditelja ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (58. člen Zakona o VKD št. 7/99-287).

(1) V skladu z Uredbo o mejnih vrednosti kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) je območje razvrščeno v III. Stopnjo varstva pred hrupom, za katero veljajo mejne vrednosti kazalcev hrupa in sicer za dnevne 60 dBA. in nočne 50 dBA.
(2) Predvidena soseska ne bo obremenjevala okolja s hrupom, ki bi presegal zakonsko dovoljene ravni. V času gradnje objektov je treba upoštevati čas gradnje v roku delovnega časa.

(1) Za zagotovitev nižje stopnje onesnaženosti zraka, je kot energetski vir predvideno ogrevanje na biomaso in ekološko sprejemljiva goriva.
(2) Med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– predpise v zvezi z emisijami gradbene mehanizacije in transportnih sredstev;
– preprečevanje prašenja odkritih delov gradbišča;
– vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin ter
– preprečevanje raznosa materiala z gradbišča.

(1) Upoštevati je potrebno pogoje upravljavca za odvod fekalnih in meteornih voda.
(2) Varstvo voda bo urejeno z izgradnjo kanalizacije, ki jo bo možno priključiti na čistilno napravo.
(3) Meteorne odplake s strešin bodo vodene preko peskolovov v meteorno kanalizacijo preko pretočnega zadrževalnega bazena v površinski odvodnik.

Komunalni odpadki se bodo zbirali v zabojnikih in se odvažali na komunalno deponijo skladno z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini.

(1) Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred gradnjo objektov in prometne, komunalne ter energetske infrastrukture in omrežja zvez, je treba deponirati in jo uporabiti za ureditev nasipov ter zelenic.
Začasne deponije rodovitne prsti je potrebno izvesti v kupih visokih do 1,20m tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Pri tem ne sme priti do mešanja živice in mrtvice, do onesnaževanja in erozije.
(2) Pri gradnji naj se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin je potrebno preprečiti emisije prahu in gradbenih materialov ter odtekanje vod v podtalnico. Pri ravnanju z odpadnimi vodami se uporabljajo določila opredeljena v poglavju komunalne in energetske infrastrukture.

(1) Požarna varnost objektov je zagotovljena z dovozi za interventne vozila po obstoječem omrežju cest. Izgradnja vodovodnega in hidrantnega omrežja.
(2) UN upošteva določila 22. člena Zakona o varstvu pred požarom (ZVPoz-A, Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01)
(3 Zagotovljeni so pogoji za varen umik ljudi in premoženja na zunanje površine, dovozne in parkirne površine.
(4) Dostopi in dovozi omogočajo dovoz interventnih vozil. Izpolnjeni so pogoji za varen umik.
(5) Na osnovi izračuna požarne obremenitve je pri projektiranju in izvedbi novih objektov potrebno upoštevati takšne materiale in njih zaščite, ki so varni pred požarom in širjenjem požara.

Zemljišča, ki ne bodo urejena v prvi fazi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.

(1) Ureditve, zasnovane v predmetnem UN, se lahko izvajajo v več etapah. Etapna gradnja je možna v sklopu s potrebami in finančnimi možnostmi investitorjev. Posamezne etape gradnje morajo biti funkcionalno zaključene celote in jih je možno združevati.
(2) Posamezne faze se morajo izvesti kot celota z vsemi elementi zunanje ureditve in tako, da ne bodo poslabšale ekološkega stanja. Komunalna, energetska in prometna ureditev, ki lahko neposredno vpliva na varovanje okolja, mora biti dokončno urejena s posamezno fazo gradnje.
(3) Faznost izgradnje:
– 1. faza so objekti »B1-6« in »C1-4«
– 2. faza so objekti »A4-6«
– 3. faza so objekti »A1-3«.

(1) Pri realizaciji UN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem UN, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, geomehanskih, hidroloških in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo tehnične rešitve, ki so racionalnejše in primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
(2) Dopustne so tolerance:
– možna izvedba penthause etaže nad objekti A4, A5, A6 in B1;
– gradbeno linijo objektov C1, C2 in C3, C4 je možno povečati do maksimalnih gabaritov opredeljenih gradbenih linij objektov C1 in C3;
– objekt D1, je lahko etažnosti P+1+M;
– odstopanja pri prometnem, komunalnem in energetskem omrežju na podlagi ustreznih projektno-tehničnih dokumentacij in ob pogoju bolj ekonomičnih in racionalnih rešitev in predhodno pridobiti vsa soglasja tangiranih soglasodajalcev;
– gradnja manjših dimenzij objektov;
– povečanje tlorisnih in višinskih gabaritov za 1m;
– gradnja nadstreškov.
(3) Z uporabo toleranc se ne smeta spreminjati vpliv objektov in naprav na sosednje parcele ter načrtovani videz območja. Prav tako se ne smejo poslabšati bivalne in delovne razmere obravnavanega območja.

Poleg obveznosti iz predhodnih določil, morajo investitorji in izvajalci:
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
– uporabljati materiale, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje,
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
– zagotoviti dostope do kmetijskih zemljišč,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,
– zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode,
– vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami k UN za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

Po realizaciji s tem UN načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati usmeritve in načela kontinuitete arhitektonskega in urbanističnega urejanja kot je opredeljeno v tem odloku.

Za vse predvidene objekte je treba pridobiti geotehnične pogoje za gradnjo.

Ureditveni načrt iz 1. člena tega odloka je stalno na vpogled občanom, podjetjem in drugim pravnim osebam na sedežu Občine Vransko ter pri Upravni enoti Žalec.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.