Na podlagi šestega odstavka 17. člena in 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., 58/03 – ZZK-1) so župani Mestne občine Ptuj ter občin Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Markovci, Podlehnik, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale sprejeli

1.1 Ocena stanja
Priprava prostorske strategije je potrebna predvsem zaradi naslednjih vsebinskih razlogov: spremenjenih družbeno-ekonomskih, socialnih in pravnih razmer, pospešenega razvoja tržnega gospodarstva, pospešitve razvoja občin v Spodnjem Podravju, razvojnih potreb občin po novih stanovanjskih in poslovnih površinah, spremembe namenske rabe prostora.
1.2 Razlogi
V letu 2003 je začel veljati nov Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-1), kateri predpisuje izdelavo novih prostorskih aktov. ZUreP-1 v 171. členu določa, da prostorske sestavine občinskega dolgoročnega plana za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (v nadaljnjem besedilu: prostorske sestavine) veljajo največ tri leta po uveljavitvi strategije prostorskega razvoja Slovenije. Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) je začela veljati 20. julija 2004. Veljavne prostorske sestavine je treba nadomestiti s strategijo prostorskega razvoja občine.
Sprejem strategije prostorskega razvoja občine je potreben tudi zaradi nadaljnjega prostorskega razvoja. Pojavile so se nove razvojne pobude, katere zahtevajo spremembe veljavnih prostorskih sestavin, sprememb pa ni več mogoče izvajati s spreminjanjem in dopolnjevanjem sedaj veljavnih prostorskih sestavin.
1.3 Pravna podlaga
Pravno podlago za pripravo prostorske strategije predstavlja ZUreP-1.
Na podlagi četrtega odstavka 171. člena ZUreP-1 občine pričnejo s pripravo strategije prostorskega razvoja občine po uveljavitvi strategije prostorskega razvoja Slovenije in jo morajo sprejeti najkasneje v 3 letih po sprejemu strategije prostorskega razvoja Slovenije. Na podlagi 27. člena ZUreP-1 sprejme župan program priprave za občinski prostorski akt.
Na podlagi šestega odstavka 17. člena ZUreP-1 se dve ali več občin lahko dogovorijo o skupni pripravi občinskih prostorskih aktov. Občine v Spodnjem Podravju, in sicer Mestna občina Ptuj ter občine Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Markovci, Podlehnik, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale so se dogovorile o skupni pripravi strategije prostorskega razvoja navedenih občin.

2.1. Predmet
Predmet prostorske strategije je določitev usmeritev za razvoj dejavnosti v prostoru in njegove rabe tako, da so zagotovljeni pogoji za vzdržen in usklajen razvoj na območju prostorske strategije.
Skladno z določili ZUreP-1 in Pravilnikom o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave strategije prostorskega razvoja občine ter vrstah njenih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 17/04) prostorska strategija določi:
– izhodišča in cilje prostorskega razvoja navedenih občin Spodnjega Podravja
– zasnovo razmestitve dejavnosti v prostoru s prioritetami in usmeritvami za dosego ciljev prostorskega razvoja navedenih občin Spodnjega Podravja
– zasnovo poselitve, zasnovo komunalne infrastrukture, zasnovo krajine
– zasnovo prostorskega razvoja in urejanja naselij (urbanistične zasnove): izdela se urbanistične zasnove za vsa občinska središča navedenih občin Spodnjega Podravja, to je za mesto Ptuj (občinsko središče Mestne občine Ptuj) ter za naselja Destrnik (Občina Destrnik), Dornava (Občina Dornava), Gorišnica (Občina Gorišnica), Zgornja Hajdina (Občina Hajdina), Juršinci (Občina Juršinci), Kidričevo (Občina Kidričevo), Markovci (Občina Markovci), Podlehnik (Občina Podlehnik), Vitomarci (Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah), Trnovska vas (Občina Trnovska vas), Videm pri Ptuju (Občina Videm), Zavrč (Občina Zavrč) in Žetale (Občina Žetale); če se v času izdelave prostorske strategije izkaže potreba, se urbanistične zasnove izdela tudi za druga naselja
– ukrepe za izvajanje prostorske strategije.
2.2. Programska izhodišča
Programska izhodišča prostorske strategije so predvsem iz prostorskega vidika zagotoviti:
– usklajenost gospodarskih, družbenih in okoljskih vidikov razvoja v prostoru ter priprava izhodišč za koordinacijo razvojnih interesov ob upoštevanju varstvenih zahtev
– povezovanje posameznih območij in njihovo vključevanje na območju prostorske strategije
– spodbujanje kvalitetnega lokalnega in regionalnega prostorskega razvoja
– povezovanje z regionalnim prostorom
– doseganje kakovosti in humanega razvoja mest in drugih naselij
– doseganje vzdržnega prostorskega razvoja v varovanih območjih z ohranjanjem narave in doseganjem trajnostne rabe naravnih virov in varstva kulturne dediščine
– usmerjanje prostorskega razvoja z upoštevanjem območij, ogroženih zaradi naravnih ali drugih nesreč
– krepitev prepoznavnih naravnih in kulturnih značilnosti in prednosti posameznih območij ter reševanje obstoječih problemov.

Prostorska strategija se izdela za celotno območje že navedenih občin Spodnjega Podravja.

Pripravljavec prostorske strategije so že navedene občine v Spodnjem Podravju: Mestna občina Ptuj ter občine Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Markovci, Podlehnik, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale.
Aktivnosti za pripravljavca prostorske strategije (to je za že navedene občine Spodnjega Podravja) vodi Skupna občinska uprava, Ptuj, Mestni trg 1.
Nosilci urejanja prostora so državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil, ki odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja prostora. Nosilci urejanja prostora dajejo smernice in mnenja (smernice za načrtovanje prostorske strategije; mnenja k prostorski strategiji, dopolnjeni po javni razgrnitvi). Nosilci urejanja prostora so zadolženi, da pripravijo smernice v skladu z določili 29. člena ZUreP-1 in posredujejo strokovne podlage razvoja in/ali varstva s svojega področja za pripravo prostorske strategije. Nosilci urejanja prostora v smernicah podajo izhodišča za pripravo prostorske strategije.
Nosilci urejanja prostora, ki v smernicah in strokovnih podlagah opredelijo izhodišča za prostorski razvoj, pomembna s področja njihove pristojnosti, so:
– Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj poda izhodišča za področje poselitve
– Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje poda izhodišča za področje varstva okolja
– Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje poda izhodišča za področje varstva okolja
– Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, Sektor za vodno območje Donave, Oddelek za porečje reke Drave (Maribor, Krekova ulica 17) poda izhodišča za področje voda
– Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje poda izhodišča za področje ohranjanja narave
– Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor (Maribor, Pobreška cesta 20) poda izhodišča za področje ohranjanja narave
– Ministrstvo za kulturo poda izhodišča za področje kulture
– Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor (Maribor, Slomškov trg 6) poda izhodišča za področje varstva kulturne dediščine
– Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo poda izhodišča za rabo in ohranjanje potencialov kmetijskih zemljišč
– Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Sektor za gozdarstvo poda izhodišča za področje gozdarstva in lovstva
– Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Maribor (Maribor, Tyrševa ulica 15) poda izhodišča za rabo in ohranjanje gozdov
– Zavod za ribištvo Slovenije poda izhodišča za področje ribištva
– Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zavod Ptuj (Ptuj, Ormoška cesta 28) poda izhodišča za razvoj kmetijstva na lokalnem nivoju
– Ministrstvo za gospodarstvo poda izhodišča za razvoj gospodarstva v prostoru
– Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za notranji trg, Sektor za preskrbo in blagovne rezerve poda izhodišča za področje blagovnih rezerv
– Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, Sektor za rudarstvo poda izhodišča za področje mineralnih surovin
– Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo poda izhodišča za področje energetike
– Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za elektronske komunikacije poda izhodišča za področje elektronskih komunikacij (umeščanje objektov in naprav mobilne telefonije v prostor)
– ELES Elektro – Slovenija (Ljubljana, Hajdrihova ulica 2) poda izhodišča za področje prenosa električne energije
– Elektro Maribor (Maribor, Vetrinjska ulica 2) poda izhodišča za področje distribucije električne energije
– Geoplin Plinovodi d.o.o. poda izhodišča za področje transporta in skladiščenja zemeljskega plina
– Adriaplin d.o.o., Izpostava Ptuj (Ptuj, Ulica heroja Lacka 10) poda izhodišča za razvoj plinovodnega omrežja
– Ministrstvo za promet poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj cestnega, železniškega in letalskega prometa
– Direkcija RS za ceste poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega cestnega omrežja in državnih kolesarskih poti, razen omrežja avtocest
– DARS – Družba za avtoceste v RS poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega avtocestnega omrežja
– Javna agencija za železniški promet RS (Maribor, Kopitarjeva ulica 5) poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj železniškega prometa
– Ministrstvo za promet, Direktorat za civilno letalstvo poda izhodišča za področje letališč, vzletišč, zračne plovbe
– Ministrstvo za obrambo poda izhodišča za potrebe obrambe
– Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje poda izhodišča za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
– Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami poda izhodišča za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
– Ministrstvo za zdravje poda izhodišča za področje zdravstvene dejavnosti (razvoj omrežja ustanov zdravstvene dejavnosti)
– Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat RS, Območna enota Maribor (Maribor, Ulica heroja Tomšiča 2) poda izhodišča za zagotavljanje zdravstvene ustreznosti pitne vode objektov in naprav za javno preskrbo s pitno vodo
– Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve poda izhodišča za razvoj z vidika socialnega varstva
– Ministrstvo za šolstvo in šport poda izhodišča za razvoj omrežja šol in izobraževalnih ustanov ter za razvoj športa
– Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo poda izhodišča za razvoj omrežja visokega šolstva in znanstvenih ustanov
– Ministrstvo za pravosodje poda izhodišča za področje pravosodja (prostorska razporeditev funkcij pravosodnih organov)
– Ministrstvo za notranje zadeve poda izhodišča za področje notranjih zadev
– Ministrstvo za javno upravo poda izhodišča za področje javne uprave (razporeditev funkcij javne uprave)
– Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko poda izhodišča za usklajen in trajnosten regionalni in lokalni razvoj
– Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj (Ptuj, Slovenski trg 6) poda izhodišča in programe, vezane na razvoj Spodnjega Podravja
– Komunalno podjetje Ptuj poda izhodišča za področje vodooskrbe, odvajanje in čiščenje odpadnih voda
– Komunala Slovenska Bistrica poda izhodišča za področje vodooskrbe
– Čisto mesto Ptuj d.o.o. poda izhodišča za področje gospodarjenja z odpadki
– Telekom Slovenije (Maribor, Titova cesta 38) poda izhodišča za področje telekomunikacij
– Mestna občina Ptuj ter občine Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Markovci, Podlehnik, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale podajo izhodišča za področje razvoja gospodarstva, družbene javne infrastrukture (zdravstva, vzgoje, izobraževanja, športa, socialnega varstva, javne uprave), prometa (lokalnih cest, kolesarskih poti) in druge infrastrukture lokalnega pomena.
V primeru, da se v postopku priprave prostorske strategije ugotovi potreba po sodelovanju subjektov, ki niso navedeni v tem programu priprave, se lahko k sodelovanju povabi tudi druge organe in organizacije.
O pripravi prostorske strategije bodo obveščene sosednje občine, katere obdajajo območje, zajeto v prostorski strategiji.

Pripravljavec prostorske strategije in nosilci urejanja prostora za posamezno področje razvoja oziroma varstva pripravljajo strokovne podlage za pripravo prostorske strategije.
Pripravljavec prostorske strategije zagotovi naslednje strokovne podlage:
– analizo stanja v prostoru
– analizo teženj prostorskega razvoja občin in Spodnjega Podravja
– analizo razvojnih pobud
– analizo razvojnih potreb in možnosti dejavnosti v prostoru
– druge analize prostora, za katere se v postopku priprave prostorske strategije ugotovi, da so pomembne za odločitve o prostorskem razvoju
– strokovne rešitve, izhajajoče iz opravljenih analiz
– okoljsko poročilo v skladu z Zakonom o varstvu okolja in Zakonom o ohranjanju narave, če ga zahteva Ministrstvo za okolje in prostor.
Posamezni nosilec urejanja prostora pripravljavcu na njegovo zahtevo predloži strokovne podlage s svojega področja, in sicer predloži:
– podatke in analize stanja in teženj prostorskega razvoja dejavnosti
– predloge morebitnih razvojnih potreb ali prostorskih ureditev s področja dejavnosti nosilca urejanja prostora, vključno z njihovimi operativnimi programi
– druge pogoje in omejitve za razvoj dejavnosti v prostoru.
Nosilci urejanja prostora naj kartografska gradiva v digitalni obliki posredujejo skladno z določili 31. člena Pravilnika o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave strategije prostorskega razvoja občine ter vrstah njenih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 17/04).

Strokovne rešitve se pridobijo v skladu z določili Zakona o urejanju prostora (30. člen ZUreP-1).
Strokovne rešitve se pripravi na podlagi presoje prostora, povezanega z razvojem določene dejavnosti. Zagotovljen mora biti čim manjši vpliv načrtovane prostorske ureditve na kakovost prostora in okolja.
Pripravljavec prostorske strategije odda izdelavo strokovnih podlag ter izdelavo prostorske strategije z izbiro najugodnejšega izdelovalca v skladu z Zakonom o javnih naročilih.

Kot geodetske podlage za izdelavo prostorske strategije se uporabijo uradne geodetske podlage državne geodetske službe. Pridobijo in uporabljajo se na način in pod pogoji, ki jih določa državna geodetska služba.
Za pripravo prostorske strategije se uporabijo geodetske podlage državne geodetske službe v digitalni obliki, predvsem pa:
– topografske karte meril 1: 25.000 in 1: 50.000
– temeljni topografski načrti merila 1: 5000
– ortofoto načrti
– register prostorskih enot
– zemljiški kataster
– kataster stavb.
Geodetska podlaga za kartografski del prostorske strategije je za zasnove posameznih prostorskih sistemov lokalnega pomena na kartah praviloma v merilu 1: 50.000 ali podrobnejšem.
Vsebine urbanistične in krajinske zasnove se prikažejo praviloma na kartah, ki ustrezajo najmanj natančnosti merila 1: 10.000.

Vzporedno s pripravo prostorske strategije je potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje po Zakonu o varstvu okolja in postopek presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe prostorske strategije po Zakonu o ohranjanju narave, če to zahteva Ministrstvo za okolje in prostor.
V postopku priprave prostorske strategije so predvideni naslednji roki:
– rok za pripravo prostorske strategije: 3. 9. 2007 oziroma skladno z zahtevami novo predvidenega Zakona o prostorskem načrtovanju
– rok za smernice: 30 dni
– javna razgrnitev: 30 dni
– rok za pripravo predloga stališč do pripomb in predlogov, danih v času javne razgrnitve: 15 dni
– rok za mnenja: 30 dni.

Finančna sredstva za pripravo prostorske strategije zagotovita pripravljavec (to so že navedene občine v Spodnjem Podravju) in Republika Slovenija, Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko.
Financerja zagotovita sredstva za izdelavo prostorske strategije, za izdelavo strokovnih podlag iz pristojnosti pripravljavca ter za pridobitev geodetskih podlag.

Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.